Od Triglava do Vardarja
NEZANIMIVA POTROŠNIŠKA POSOJILA - Na začetku drugega četrtletja so imeli Jugoslovani na hranilnih knjižicah v dinarjih in devizah 843 milijard dinarjev, hkrati pa je vre-dnost potrošniških posojih v tem obdobju presegla 47,4 milijarde dinarjev. Zdi se torej, da Ijudje bolj varčujejo kot prej in da se interes za potrošniška posojila zmanjšuje. Vsaj glede slednjega to drži, precej drugače pa je pri varčevanju, kajti vedeti moramo, da se hranilne devizne vloge povečujejo predvsem zaradi inflacije in dvigovanja vrednosti tujih valut.
•  • •
VRZELI V PRORAČUNU FEDERACIJE - Zvezni proračun ima velike težave, kajti sedaj primanjkuje že 123,7 milijarde dinarjev. Očitno je primanjkljaj nastal zaradi nepravilnega načrtovanja dohodkov proračuna, ki se »napaja« s promet-nimi davki, carinami in prispevki republik in pokrajin. Tako je sedaj izpadel dohodek od 50 tisoč ton kave, ki bi jo morali uvoziti, pa je nismo in je zato proračun ostal brez 20 miiijard dinarjev. To povzroča precejšnje težave. Sisi se morajo na primer zadolževati pri bankah, da lahko izpjačajo pokojnine borcem in vojaškim invalidom, na Kosovu pa imajo težave pri izplačevanju osebnih dohodkov zaposlenih v organih uprave in družbenih dejavnosti.
•    • •                               •    ¦   •
BOLNIŠNICE SE »KOPUEJO« V IZGUBAH - V treh letoš-njih mesecih je imelo slovensko zdravstvo za približno 300 milijonov dinarjev izgub. Med zgubarji vodi Ijubljanska regija, saj je nanjo odpadlo 65 odstotkov vsega primanjkljaja, in kot pravijo, tiči vzrok za te izgube v razliki med letošnjimi višjimi cenami in sredstvi, katerih poraba je omejena z resolucijo.
•  • •
CENE, CENE - Kot je ugotovil zavod za statistiko, so bili življenjski stroški maja za 4,1 odstotka višji kot aprila. V letošnjih petih mesecih so se življenjski stroški povečali za 19 odstotkov, letošnjega maja pa so bili v primerjavi z lanskim višji za 37,4 odstotka. Najbolj so se zvišali stroški za storitve (6,9 odstotka), medtem ko je bilo treba precej več kot v istem lanskem obdobju odšteti tudi za hrano - za 5,8 odstotka več. Samo od letošnjega januarja do maja so se stroški za pre-hrano povečali za 24,3 odstotka.
•  • •
DO DEVIZ Z IZVOZOM HRANE - Slovenija naj bi letos prodala na tuje trge za nekaj več kot 192 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov in živil. To so seveda šele načrti, ki pa so odvisni od tega, ali se bo kmetijstvo pravočasno oskrbelo z vsem potrebnim reprodukcijskim materialom, rezervnimi deli, umetnimi gnojili itd. Največji devizni priliv naj bi ustvarili z izvozom živine, mesa in mesnih izdelkov (nekaj več kot 77 milijonov dolarjev). Približno 24 milijonov dolarjev naj bi zaslužili še z izvozom vina, s perutnino naj bi zaslužili 19 milijonov dolarjev, s sadjem in zelenjavo 13 milijonov dolar-jev itd.
•  • •
VEČJI IZVOZ NA KONVERTIBILNI TRG - V letošnjih prvih petih mesecih je Slovenija izvozila za 46,3 milijarde dinarjev blaga, kar je za 5,6 odstotka več kot v istem času lani. V tem času je Slovenija uvozila za 53,2 milijarde dinarjev blaga, kar je približno toliko kot v tem času lani. Zanimivi so podatki o izvozu v maju: v tem mesecu je Slovenija povečala konverti-bilni izvoz za 33 odstotkov in zmanjšala konvertibilni uvoz za 15 odstotkov. Hkrati se je klirinški izvoz zmanjšal za 14 odstotkov, uvoz pa se je povečal kar za 116 odstotkov.
• • •
MANJŠA PORABA NAFTE- Po letošnji energetski bilanci naj bi v Jugoslaviji porabili v petih mesecih nekako 6,5 milijona ton nafte, podatki pa kažejo, da je bila poraba v tem obdobju manjša kar za 1,6 milijona ton. Kot je zapisano v poročilu ZIS, smo v petih mesecih s konvertibilnega območja uvozili za 1,8 milijona ton nafte manj, medtem ko še je uvoz s klirinškega območja povečal za nekaj več kot 283 tisoč ton. V poročilu ZIS je med drugim rečeno tudi to, da v naslednjih mesecih ne bi smelo prihajati do težav pri oskrbi z nafto, če se seveda ne bo zatikalo pri zbiranju deviz za njen nakup.
•  • •
MANJŠI OD PRISPEVAJO K STABILIZACIJI - Kot ugotav-Ija Ekonomski inštitut pri Ijubljanski Pravni fakulteti, se bodo po sedanjih gibanjih osebni dohodki v Sloveniji do konca leta znižali za 15,1 odstotka, v Jugoslaviji pa za 11,4 odstotka, kar, kot pravijo, nedvomno močno prispeva k stabilizaciji. V inšti-tutu pa ob tem ugotavljajo, da se poraba kljub zmanjšanju realnih osebnih dohodkov ne zmanjšuje tako, kot bi bilo pričakovati in da si torej Ijudje z dodatnimi dohodki ohranjajo dokaj visok življenjski standard.
¦* •' •
OTROCI   NAJBOLJŠI  ZBIRALCI  STAREGA  PAPIRJA -
Osnovnošolci so v letošnjem šolskem letu zbrali nekako 3.900 ton starega papirja, kar je nekaj več kot lani, ko so nabrali 3.600 ton. V letošnjih zbiralnih akcijah je sodelovalo 519 slovenskih osnovnih šol in prav po njihovi zaslugi se Slovenija po količim zbranega starega papirja uvršča v sam svetovni vrh.