List 78.
Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja.
2. Breza.
To drevo je sploh tako znano , da nam ni treba popisovati ga natančneje. Navadna bela breza raste pri nas prav hitro, doseže pa popolnost svojo še le v 40 do 60 letih; ona izraste 40 do 50 čevljev visoka, debela pa poldrugi do 3 čevlje v deblu; če je pa zemlja vgodna, zraste še močneja. Korenina njena je čversta, granata, ne sega globoko v zemljo. Mlada skorja je temnorudeča, belopi-kasta in gladka; na starejih deblih postane gornja koža svitiobela, nareja več leg in loči se lahko vprek okoli debla.
Kar brezo pred vsim našim domačim drevjem priporoča, je, da ona na nar suhejšem svetu ravno tako dobro raste, kakor po vlažnih močvirnatih legah.
Brezovina je rudečkasta in precej tankoži-lava, se da dobro gladiti in je vlečljiva; tudi težka je precej. Mizarji, strugarji in coklarji jo cenijo in išejo močno; v severnih deželah, ker brezater-dnejša prihaja kakor v našem podnebji, jo tudi za kolarske dela rabijo. Gori naglo in svitlo, tedaj je za kurjavo v plavžih in železnicah ugodna, pa tudi za navadno kurjavo je dobra. Narejajo iz bre-zovine tudi razno gospodarsko orodje, kakoršne so
deržala, grabljišča, toporišča, poljsko orodje, ojesa in ojnice, niške in korita, sploh take priprave, kjer les ima kakošni zvunajni moči protiviti se. Sodarji delajo obroče in druge velike sodarske posode iz nje.
Brezovo listje je zdrava hrana za ovce; v ta namen se proti jeseni odrežejo mlade brezove ogranke, se ve da kjer drevesu ne škodje.
Brezova skorja je tudi porabljiva. Ona lahko gori, je tedaj dobra kot sovrij za prižigati. Kjer hrastove skorje manjka, služi brezova strojarii. Iz mlade, posebno gornje skorje delajo vervi; La-pončani spletajo si iz nje čevlje, jerbase in vreče; od znotrajne mehkejše snove te skorje narejajo sta-novniki severnih dežela, če jim žita pomanjka, clo kruh*
Poznana je prijetna brez o vi ca. To je re-divni sok, ki pomladi ko sneg kopni, v brezah posebno obilen se popenja. Dobi se, češe ob tem času, preden mraz popolnoma izpod zemlje zgine, na južni strani debla 2 palca globoka luknja poprek izverta in va-njo cev vtakne, po kteri se sok v podloženo posodo izteka. Na Švedskem pripravljajo iz brezovice neki sirup, ki jim v hišnih potrebah namestuje sladkor; tudi neko vinsko pijačo znajo iz nje narediti, ktera je jako prijetna in po deželi sploh v navadi.
Množi se breza po semenu ali pa po mladih rastlicah, kakoršne se po gojzdih nahajajo, ter se presade v drevno sadišče. Po četertem ali petem letu so te že toliko močne in čverste, da jih na odločene kraje presaditi zamoremo; treba pri tem delu je le paziti, da zemlja okoli njih koreninic se dobro zatlači.
Vsim drevorejcom je živo priporočati, da bi se reje brez marljivo lotili: ker namreč breza mraz in vročino jednako dobro preterpi; ker ona ne potrebuje nobene brambe drugih dreves, temoč jo lastna senca varje; kjer njene plitvo tekoče korenine drugemu drevju ne škodjejo in zemlji ne odjemljejo veliko moči; ker breza povsod raste in zemljo poboljša; poslednjič, ker gospodarju ni treba dolgo čakati dohodkov od nje, temoč breza koristi mu kmali po tem, ko je zasajena bila.                J. Š.