O tiskovnem zakonu, vladah in časopisni cenzuri
<Našim razboritim čitatefjem, kritič-nitn prijateljem, borbetiim dopisnikom in preradikalnim sotrudnikom  v prijazen pouk!)
V veliki množici raznih zakonov in predpisov jc. menda tiskovni 'zakon šc hajbolj neznan široki javnosti, ker se 'tudi • na; soaniji 1 z oi č 1.31 d d či$1 rabi v redkih javnih razpravah. In še v teh primerih gce navadno za klevoto po';©m easopisja. — Povsem razumljivo je, da p:i takih okolišeinah ne more i-meti javno t p~avega pojma o današnih zakonskih predpisih o tisku ter se le tu in tam, čim zagleda v listu kako belo li-so ali izdolben stavek misli svoje o st"o go5ti zakona, kateremu se mora povsod vsak državljan brezpogoj.no pokoravati iter se po njem ravnati; kajti sicer bi bil rakon le kos papirja za arhivo, pa;ke in molj-j in bi neupoštevanje zakona vedlo skupnost k anarhiji — brezvladju.
Ker pa šc nismo anarhisti, četudi nas ima)o eni za boljševike, drugi za kocnuniste, tretji za SDcijalnte, demon-tirane ,,k!erikalce" itd. jt naša dolžnost, da povemo javnosti v pouk par toza-¦devnih pojasnil. Kakor so nam že kot rekrutom nekda; vtepali ,,frajtarji" v glavo t"sti stereDtipni ,,B e f e h 1 m u s s befolgt \verdien!" (pa četudi j2 bil večk at tak ,,Befehl" proti ncrmal-nim Coveškim možganom), tako mora-mo danes, v dobi graditve velike kon-solidacije države na znotraj in zun.ij — ne moda iz strahu pred kaša in- rice-'tom,  ampak iz ljubezni  do skupnosii
spostovati vsak zakon v trdnem za-uparTu do zakonodajalca. Saj je znano, da so v slučajih prav težkih bolezni baš r.ajbolj 'csuclno okusna zdravila n.ij-bolj učinkovi.a. V časih mora zdravnik seči po nožu, stnipu itl, di reli nso-do bo'n'kov'0. To j^ simo primera za težak polcžaj raznih vhd (režirnov), ki snuje'0 .rajbolj učinkovite zakone v soglasju vseh pokl.'caiiili min.'.strov, na-rodne skupsčine ter merodajnih jav-nih starovskih korporacij. Sd v vlogi zdravrfkov bolnega državnega telesa. Tako je pri nas, tako je povsod na svctu.
Posamezni ,,šfcf-zdrav,n'.ki'' (mini-stevski predsedniki) so v različnih do-bah različno vodili poliiiko svojegn zdravljerTa: Pokojni Nikita Pašič je giozil jl — amputacijo; tudi že pokoj-ni Stjepan Radic je bo?af jugoslovan-skcga bolnika s tolažilnim balzamon; miru, človečanslva in ljubezni, upanja v foo-jše čase in — potrpljenstvo, ki je bož.a mast; Svetozar Pribicevir. se jc zadrl nad bolnikom, o katerem je misMl, d-a — simulira; Ljuba Davidovič in dr. Korošec sta se poslir/evala ,,Bja-ženega žegna"; Peter Živkavič en°raič-nih bjekcij itd. iti. — Vsik po svoje. Vsi so seslavljali po svojein znanju naj-boljše recepte: z a k o n e .
Ako Jss tak ,,konz;!ij zdravnikov" sk:ega med seboj radi bolnika, njegc-ve bolezni in načini zdravljenja — a!i pa vs_" solidarnD obuoaj:>, tedaj pravi-mo temu ,,kaza vhde". Potem s? na-vadno izmenja šef-zdravnik ali pa vsi. — To je povedano seve:l?i v hpi, ra-zumljivi prjmeri vsem nergačem v pouk in informacijo.
Mnogo nasih preveč razboritih či-tateljev nam očita prav  po krivici,  da
smo p~emehki napram raznim vnra-Šanjem in pO'"avom dorna in pr> svetu; mnogim kiitičnim prijatljem smo prc-več mnoigcstranski, ker se npčemo no-benemu zameriti; na preveč borbene dopisr.ike pi se je poleg cenzure abo-ni:al uredniški ko5, ki ima zelo veliko žrelo, dcčirn naMna prcradikalnim so-trudnikom .nočejo v glavo niti bele lise v listu ter nim očitajo ,,figavost", p-eteč nani z bo.kotom in prezlr.irrem, ker ne poznajo s'.rogih določb zako-na o tisku, ki se v pDgledu svoje stro-gosti stopnujs že od 1. 1-025 da^.je! Se-dem bridklh let za preskušnjo pr.tr-pežljivosi novinarske kože! Vendar je st ogi tiskovni zakon, izdan o:l narod-ne 6kiip"č'ne bil še dokaj mil, kzr so oblasti ublažile kazenski postopek. S G. januarjeTi se je ta zakon zelo pao-stril v pojledu slučajev, ki sd predpo-goj za zaplembo (konfiskatij-o) listov in šieer prav razumljiv prestopek zc-per državo po občem kaz. zakonikn, prestopki po zakonu o zaščiti dr,'ave ali pa za'Uev oblastvenih organov brez uteme'j'tve iznes-enih dejštev. Pa? pi je po novem zakonu odpadel primer kon-fiskaci e lista za primer žaliive narodne skupščine, kar je povsem razumljivd, kajti stara narodna skupščina, ki je večkrat bo!j naličila na sejmu se pre-tepajocim mešctar:em, kakcr. par'amen-tu kulturne države je bila ukin'ena, a r.ova skup^čna (sedana) se tudi ni za-varovala" pred napadi, zato ne uži-va zašč te potom zaplembe. — Poprej je odloča'o o zaplembi redno sod:šive, priziv na apelacijo je bil dovoljen. Se-daj ni nobene pritožbe razun v prav posebnh slučajih, ki pa javnost ne zani-majo. Gospod notranji minister pasme
list, ki je bil v enem mesecu trilcrat za-plenjen sp'oh uslaviti, njegovo nada-ljno izhajanje pa zabraniti.
Sedaj vidite nergači iz vrst preveč razborltih čitateljev, zakaj nismo obj^ vili vseh vaših bridkih opomb glede zločeste gospodarske krize v okviru va-še šcer upravičene nevolje; sedaj ve-ste v;, k itični prijatelji, zakaj se mar-sikaj mo a pisati s prav milo besedo, četudi je v govoru prav bridka resnica. Naši bQ*ber.i dopisniki boio razumd^ cia vsega ne smemo dati ni sicer mlot potrpežljivi papir, ker zakon je — za> kon; p^eredikalni dopisniki pa si nij & srcu vzamejo r»a5e dobrohotne nauke in naj razumejo, kako težko je delo no-vina.jev, četudi neodvisnih. Vendar se najde;o izhodi tudi iz zanjk cenzure, katere om:ljenja s_ nam že obeta radi spoznanja pret'rane strogosti sedanje cenzure.
Vsi naj pomnijo, da ni mogtKe vsem ust"eči: Strogemu zakonu 11 jav-nosti, ki je zelo izbirčna in kritična. Zae-to pot;p'te v imenu božiem vsaj nefcaL meseoev; kajd nikdo od vas, ki plača časopisno .naročnina, ne bo zadovoljen, da istega takozvatia ,,višja sila" u-<;tavi zato, ker je dal duška vaii koli-kortol ko  utemeljeni nevolji.  —
Kritizjrati pa sme svobodno vse^ kar je vredno javne kritike, ki pa morat imeti za podlago tri lepe lastosti: Res^ nfco, p-avico in — ljubezen. —
Večkrat j'e cenzorju težko, da kako stvar zapleni, ker mora to storiti več-k at tudi v primerih, ko gre za stvarr ki je njenu — izvsln urada — mordai na  moč s:mpatiana.
Podpirajte nas vsi, ki ste dobre volje!