DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. pa opri Cena mu j* 80 kr. Naročnina dogovoru. JŠtev. »4. V Ljubljani, 15. decembra 1898. Letaik XI. Domoljub v novi obleki. Z novim letom Btopi »Domoljub«, kakor smo že poročali, prenovljen ln preoblečen pred slovensko ljudstvo. Ko je I. 1888. dn* 5. julija, v praznik sv. Cirila in Metoda, izSlaprva Številka, stale so na I. strani te-le lepe besede: »Zakaj se list imenuje »Domoljub«? Domoljuba imenujemo onega, ki ljubi svoj dom; tudi nas »Domoljub« hoče ljubiti svoj dom, in sicer trojni dom, ter Zeli in bo delal za to, da ta trojni dom ljubimo vsi Slovenci »Domoljub« ljubi inbovtijeval med Slovenci: 1. dom katoliški 2. dom slovenski 3. dom avstrijski... S temi besedami dano je bilo Domoljubu pri njegovem rojstvu načelo in smer njegovemu mišljenju in delovanju in v tem oziru se »Domoljub« tudi po novem letu ne more in ne mara prenoviti. Saj je s temi besedami izraženo samo staro geslo vsakega pravega domoljuba slovenskega: vse za ver o, dom, cesarja! Kar se bo pri »Domoljubu« sprt menilo, to je I) njegova oblika. Ta bode bolj prikupljiva; saj imamo tudi pri Človeku rajši, če je čedno oblečen. Tiskal se bo zato na b ol j S e m papirji, imel bode novo glavo in bo prinesel včasih tudi kako sliko; strani bodo sicer nekoliko madjSe, a bodo zato Štiri več; vsaka Številka bode torej obsegaja 16 strani, la vendar bo cena oalala ista: 80 kr. Če se pomisli, da poŠta vzame za vsake Številko 1 kr., na leto torej 24 kr., o^ae sa list samo 56 kr. Zato smemo reči, daje »Domoljub« ne samo med v se mi s lo vjs n-skimi listi n a jc e n ejs i, temveč da se celo v jesikih večjih narodov težko dobi podoben list sa tako mej h no ceno. II. se bode gledalo zlasti na to, da mu bode tudi vsebina temeljita, poljudna, raznovrstna. Da bode to mogoče, zavezalo se je nekaj naSih pisateljev redno pisati sa »Domoljuba« ; upamo, da se to kolo sčasoma Se pomnoži s prijatelji resnega narodnega dela, kakorSno je gotovo sodelovanje pri »Domoljubu«. Iz peres teh pisateljev bode prinašal »Domoljub« poljudne članke o perečih časovnih vprašanjih, o socijal-nih stvareh, o političnem položaju; seznanjal bode svoje bralce s kolikor mogoče mnogobrojnimi zanimivimi n o-vicami iz vseh slovenskih pokrajin, v cerkvenem 1 e t> p i s u poročal bode, kaj se je zgodilo zanimivega na cerkvenem polju, skrbel bode sa podučne sestavke o narodnem gospodars t vu, o vsgoji, o pravnih stvareh. Samo po sebi se umč, da bode »Domoljub« kakor do sedaj tako tudi v prihodnje v zabavnem delu prinaSal dobre povesti, pozabil ne bode skrbeti za smeh in kratek čas in bralci bodo imeli tudi priložnost, poskušati svojo bristroumnost na trdih orehih — primernih ugankah. — »Domoljub«, kakor vidite, sicer veliko obeta, a ima tudi pošteno voljo, te obljube spolniti, pod jednim pogojem seveda, da vsi dosedanji naročniki zvesti ostanejo in kolikor mogoče Se novih pridobijo. Stroški za list se bodo zdatno povečali in se bodo dali poravnati le pri obilnem Številu naročnikov. Prosimo tudi, da bi pri pošiljanji naročnine sleherni prav razločno zapfcal svoje ime, stan in poŠto. Kdor med letom spremeni poŠto, naj b) vselej tudi povedal, kam mu je dotlej dohajal list, ker nam je sicer težko najti njegovo ime. — Torej predragi bralci »Do-moljubovi«, ustresite tej želji, da bode Sla stvar v redu ta da se Vam dobro postreže. Konečno »Domoljub« vsim svojim bralnem tali PTav vesele .bo*,jčne praznike in srečno novo letol Razgled V avstrijskem dršavnem »boru je po«ta I Nemcem lopet dolg čas, ker so bili prenehali sa nekaj Časa t ropotaajem in vpitjem. Zato pa iščejo vedno povoda. da bi snova pričeli svoje komedije, bržkone v prid satiranega nemškega naroda, katerega predstavljajo menda le oni sami. Ker je nemogoče, da bi rešili vladne predloge, tičoče ae nagodbe, državni poslanci Se pravočasno pred novim letom, je dsla vlada nove predloge, po katerih naj bi oslsla le dosedanja nsgodba za lest mesecev, dokler ae ne aklene postavnim potom druga. A Nemci le izjavljsjo, da bodo zabranjevali rešitev vsake vladne predloge z vsemi sredstvi, dokler ne odpravi vlada jezikovnih nsredeb. Tako ao pretili že tudi mini-stenkemu predsedniku s najhujšim oviranjem vsacega dela v zbornici, če jim ne naznani zahtev, katere so neki predložili Cehi vladi. In tudi po govoru finančnega ministra dr. Kaizla, ko je podal proračun za prihodnje leto, so začeli obstrukcijo. Vkljub temu pa bode državni zbor zboroval do božičnih praznikov in se bode zopet seiel takoj po novem letu. Na Ogerskem se nadaljuje boj proti vladi in na vsak nalin hočejo odstraniti miniaterskega predsednika, Ba. fTv ia. V zbornici aami vlada največja zmešnjava in B&i ffj si ne v6 pomagati is velike zadrege. Njegovi lastni pristali tudi ni«o več sadovoljni ž njim. Najprvo je prillo navskril mej Banffy-jem in hrvaškim ministrom Josipovičem, ki je odstopil. Sedsj pa je odložil častno mesto predsednika v zbornici 8zilagy. Ravno tako je storil tudi prvi podpredsednik. Vse kaže, da odstopi v kratkem dosedanji voditelj vlade. Listi že poročajo, da bode njegov naslednik odstopivli zbornični predsednik Szilagj. Na Dolenjem Avstrijskem se kaj lepo razvijajo zadruge, da pa bodo zamogle le vspefineje delovati, je osnoval deželni zbor za zadruge posebno osrednjo blsgajno. Deželni predsednik sleški grof Clary-Adringen je imenovan cesarskim namestnikom v Gradcu. Dosedanji Štajerski namestnik je lel v pokoj. Deielni %bori se snidejo zadnje dni meseca decembra. Zasedanje se bode skoro otvorilo s cesarskim pismom, v katerem bo odgovoril vladar na udanostne izjave ter se zahvalil za izražena čutila povodom petdesetletnice in smrti cesarice Elipabete. Hrvaški deielni »bor se je tudi seiel 6. decembra k zasedanju. po svetu. Ftipeš so potrdili pri ndnjem posvetovanju 40 škofov. Mej njimi pa ni sedaj nobenega iz Avstrijsko-ogerske monarhije. Nemški driavni »bor, ki je bil na novo izvoljen letos meseca junija, je otvoril nemški ceasr s prestolnim govorom. Mej drngim je povedal ce«ar Viljem, da bode treba dovoliti zopet novih stroškov za vojaštvo. Malo čudno se to sliši v času, ko pa drugi vladar poživlja narode, da naj bi pričeli manjšati ogromne stroške, katere zahteva vsako leto vojaltvo in pozdravlja še celo tak predlog isti cesar Viljem v svojem gevoru. Prav obširno je govoril cesar tudi o svojem potovanju na Ju-trovo. Za zborničnega predsednika je bil izvoljen katoličan, grof Ballestrem. Na Francoskem se peča še neprenehoma zbornica, sodnijska oblast in razno časopisje z Drajtuzovo obsodbo. Tudi mej prebivalstvom je vse razburjeno in če se le vrši kje kak tak shod, kjer se gevori o Drajfuzu, pride gotovo vselej do krvavega pretepa mej njegovimi prijatelji in nasprotniki. Španija Premagani Španiji ni pomagalo nič vse njeno ustavljanje; plenaželjne, bogate severoamerikanske Združene države so ji ugrabile vse otoke. Brez brodovja ni mog'a več Španija braniti svojih oddaljenih otokov; od nobene evropske države podpirana, se je morsla udati na vsak način Amerikancem. Tako se je glasilo brzojavno poročilo 28. novembra iz Pariza, kjer ao zbrani španjaki in amerikanski odposlanci, da sklepajo o ko-nečnem miru. Proti odškodnini 20 milijonov dolarjev so morali prepustiti Španjci vse filipinsko otočje, ki obsega skoro toliko zemlje, kakor je naša država velika. Ona odškodnina se bode razdelila mej španjske naselnike na teh otokih, da se tako vaaj nekoliko poravna Skoda, ki so jo trpeli za časa vojske. Govori se tudi, da hoče kupiti Amerika tudi karolinške otoke. Tako je zginila svetovna moč Španije I Za nadkomisarja otoka Krete je imenovan sedaj tudi uradno od zastopnikov štirih velesil, Rusije, Francije, Anglije in Italije in sicer sedaj le sa dobo treh let, grški princ Jurij. Priznati bode moral princ sicer le pokroviteljstvo sultanovo nad Kreto, a to na ta način, da bo razobesil na kakem utrjenem mestu turlko zastavo. Sploh pa ni nič kaj všeč sultanu tako prisnanje in je koj ob imenovanju princa vgovarjal pri ruakemu carju Nikolaju. Ta pa je odgovoril na sultanovo pritožbo, da mora obžalovaje priznati, da ne more ugoditi njegovi želji. Dopisi. Ob&if JtlKM1 slov. katoliškega političnega društva za nekateri zapeljanci volili liberalno, kar je največja ne« kamniški okraj. [Konec.] Domači govornik se je neko- umnost. (To je obširneje opisano t »Glasniku*.) Nadelo liko osrl nasaj sa volitev v »peti kuriji«, pri kateri so libersiizma — vsak delaj kar hočeS, torej tudi pritiskaj, odiraj, kakor hočel — je ravno krivo sedanje reve in smedenosti med stanovi. Potem razlaga glavne nauke Bocijalne demokracije, s katerimi obetajo svet »osrečiti«. Vsaka osebna last odpravljena, — vse bo skupna lastnina, to se pravi: le hlače na tebi ne bodo tvoje, smel jih bol nositi samo, kolikor ti jih bodo drugi pripustili. »Prosta ljubezen* — odprava sakona, skupna vzgoja otrok, ki ne bodo več last stariiev, ampak skupna last »družbe*, in druge neumnosti. Največja budalost pa je, če hoče kmet ali obrtnik biti sooijalni demokrat. To se pravi: lagati sam sebi vejo, na kateri sediš. Demokrati pravijo naravnost in brez vsega prikrivanja: »Kmečki in obrtni atan morata najprej propasti, potem se jima bo lele pomagalo 1« Med tem časom pa, ljubi moj prijatelj, ti in tvoji otroki le davno lahko — lakote poginete. In od takih rešitve pričakovati, ali ni to največja neumnost? Tako nekateri ljudje, ki se Itejejo grozno »kunltne«, trdč in tiičč v to, kar je njim samim v Škodo in se ne dado nič poučiti, čel, da ne potrebujejo poduka, ker sami dosti ved6. S socijalnim vprašanjem treba se bo ljudem povsod, in tudi po mestih (!), začeti pečati. Kajti socijalno gibanje je prišlo v tir in bo Slo naprej — bodi nam ljubo ali ne — in bo marsikaj pre-reSetalo na avetu. Nekateri ljudje so ze!6 nezaupni proti vsakemu aocijalnemu preobratu, boječ se svoje ikode. Toda kamen se je začel valiti in se bo valil brez njega ali pa 1 njim, kakor kdo hočel Socijalno vpraSanje zadeva vse stanove, ne samo enega ali dveh. Kdor bo torej pravočasno s tem računal, obrnil si bo v svoj prid; kdor pa z višine svoje modrosti in mogočnosti prezira to, kar se ustaviti ne d&, Slo bo mimo njega — kakor kamniška železnica mimo Mengša — ne zmeneČ se za njegovo mnenje. Drugi pa se zopet pritožujejo, ČeS, na shodih se toliko govori in napoveduje, pred volitvami se toliko obeta, na boljšem pa le nismo nikoli nič; vse je pri starem. Takim odgovarjamo: Bolezen se hitreje dobi, kakor ozdravi. Sedanje slabe razmere se niso v enem letu naredile; torej se tudi ozdraviti ne morejo v enem letu. Prva stopinja k ozdravljenju pa je spoznanje. Dokler zdravnik bolezni ne pozna, je ne more — zdraviti. S poukom se socijalna bolezen spoznava. Glavni zadržek pa, da se skoro nič ne stori za zboljšanje socijalnih rasmer, za pomoč nižjim stanovom, je ta, ker visoka gospoda, vlada in drugi, ki bi lahko največ storili, le ne spo-snajo potreb, pomagati nižjemu ljudstvu. Tem goapodom se dobro godi, njim ne manjka ničesar, in kakor zdrav človek ne vč, kaj se pravi bolan biti, tako tudi li ne čutijo, kaj se pravi, s trdo silo boriti se za svoje življenje. Ljudje Se sami ne čutijo, kako velike krivioe ae jim v resnici godč. Pa čim bo|j bo ljudstvo zahtevalo svojih pravic, tembolj se bodo dramili tudi ti zaspani gospodje. Da pa bo ljudstvo zahtevalo pravic, mora samo najprej vedeti, da ga, in kje ga čevelj žuli. To se pa ravno godi s poukom na shodih in v časnikih. Poleg vseh drugih neumnosti se je pričelo v državnem sbora Se to nesrečno trganje za jezike, ki zadržuje vsako delo, ki bi bilo res v korist ljudstva, tako da tudi dobromisleči poslanci pri najboljli volji ne morejo skoro ničesar storiti. — Govornik da^je kaže na ročno gibanja ljubljanskih delavcev, ki si znajo sami tako dobro pomagati. Kaj so že vse storili sami is sebe v svoj prid I Zdaj ravno snujejo novo društvo »Samopomoč« sa zavarovanje za starost, za dote itd. Pa tudi pri nas — pravi — imamo neko napravo, ki bi bila ljudstvu, če bi se je hotelo poslužiti, v veliko korist, kakor je tudi sama na sebi malenkostna. In tojenaSa »Čebelica«. — Stvar, katere je dandanes prav posebno treba ljudi učiti, je varčevanje. Pri vsem tem, da je Uda za življenje, vendar ljudje dostikrat neusmiljeno lahkomiselno zapravljajo. Koliko n. pr. bres potrebe in brez koristi* ampak v svojo ikodo zapitančujejo I Mladi ljudje dandanes večinoma tudi nič ne mislijo na starost. Imajo dostikrat lepe zaslužke, pri vsem tem pa nič denarja. Samo da je od danes do jqtri. Na starost bodo beračili. Kako potrebno je take ljudi učiti varčevanja, in ne le učiti, ampak tudi priložnost jim dati. Ta namon ima naSa »čebelica«. V njo ae vlaga vsak teden ali vsak mesec (ob nedeljah po krščanskem nauku v »Katoliškem domu«) neki določen znesek (najmanj 10 kr. na teden.) Ti tedenski doneski se bodo zbirali sedem let. Ker čez sedem let menda vse prav pride, bodo prav prišli tudi psihranjeni krajcarji, ki bodo narasli v tem času že v čedno svotico, ki bo zopet nosila svoje obresti in se le dalje množila. Preteklo smo imeli bolj za poskuSnjo, vlagali so večinoma posli in otroci, pa so zbrali lepo Število stotakov. Z novim letom se bo začela nora vrsta vlaganja. Ne moremo si kaj, da ne bi te reči vsem prav toplo priporočili. Prvič naSim ljudem iz okolice, da bi se je poslužili sami ali pa opomnili na to tiBte, katerim bi bilo treba kaj takega. Drugič pa jo priporočamo tudi drugim krajem, da bi jo po nas posneli; saj potrebna je povsod. »Čebelica« se lahko ustanovi samostojna, sama zase, ali pa v zvezi z Rajfajzenovo posojilnico, kjer jo imajo. Tako so jo po naSi posneli v Sturji na Notranjskem in jo združili z novo ustanovljeno posojilnico. In kakor tukaj, lahko storč Se drugod. Gotovo je to dobrota zlasti sa mlade ljudi, ki se bodo obvarovali, če pričnejo pametno varčevati, mnoge gmotne in duSne nesreče. Pravimo: pametno varčevati, kajti nai namen ni, ljudi zapeljevati v ostudno lakomnost, ki je malikovanje. Denar se ne sme iskati zaradi denarja aa-mega, ampak za to, da more človek polteno živeti in si ložje v nebesa pomagati. Torej ob novem letu se oglasite 1 — Konečno se je [»poročilo navzočim, naj se z novim letom ie steviinejie naroče na »Domoljuba«, ker bo za naprej zdatno sboljSan, sa kar je uprav tudi odbor nalega društva proBil »katol. tiskovno društvo«, ki je zalaga Delavoi naj bi si pridneje naročali in brali delavski list »Glasnik«, da bodo poučeni v potrebnem in ne vrjeli vsakemu sleparju, ki jim pride kaj tvezit. Priporočila se je navzočim tudi »Nafia straža«, novoustanovljeno druitvo v obrambo slovenske semlje in lasti, da nam je ne požrč samogoltni tujci, saj je tako majhna in oska. —• Na predlog in utemeljevanje g. lup-nika Bernika je sbor sklenil odposlati državnemu zboru proSnji x« slovensko vseučilišče in nadsodiSče v Ljubljani. Potem tudi proSnji na ministerstvo sa podaljšanje kamniške železnice in na deželni abor sa ustanovitev kmetijske šole v kamniški okolici. Seveda se vse to ne bo že jutri sgodilo in bodo marali tudi drugi poklicani faktorji, občinski odbori in drogi, potrebne korake storiti. Le tih ne sme biti, kdor hoče kaj doseči, in visokim gospodom ne mirii dati! Sami od sebe ne bodo nič na krožniku prinesli; treba jim je skoro iz rok izpuliti. — Konečno je zbor izrazil cesarju udanost in pokornost, pa globoko sočutje zaradi prebridke izgube. S tem se je zavrSilo na«e smemo reči — plodovito zborovanje. Iz Vodic. Jubilejna slavnost. — Priprosto, a prisrčno smo tu praznovali spomin na 2. deo. 1898. — Na predvečer se je slovesno zvonilo do malega 2 uri, cesarske zastave so se rszobesile is zvonika, župniSča, iz Sole in Grajzarjeve bite. ZupniSče je bilo bajno ras-svitljeno; pa tudi drugi vaSčani ao razsvetili svoje bite, da je lucic kar migljalo. Na Šmarni gori je prasketal kres, v dolini pa mu je odgovarjal drugi. Se celo neke vrste umetelni ogenj se je zažigal v veliko zabavo slasti mladine. — Dne 2. dec. pa so prišli ljudje k slovesni službi boiji, kakor na kak praznik. Po sv. maSi so bili otroci pogoščeni v župnisču; nato pa so se peljali v Solo, kjer se jim je pojasnil pomen slovesnosti ter se jim slikal presvetli eessr kot vzgled usmiljenosti, delavnosti in pobožnosti. Nato so se otrokom razdelile spominske podobice, ki naj bi jih spominjale na ta toliko imeniten in redek dogodek v naSi ljubi domovini. Enako L i s Ponarejeni bankovci. (Konec.) Najbolj pa je brigala Crnivčeva Stedljivoet kmeta LiBaja, ki je imel uprav sunaj vasi svojo kmetijo, o kateri se je moralo dvomiti, da bi živela kmeta s mnogobrojno družino, katero je imel preživljati Lifaj. To je bil človek prebrisane glave, ne prav čiste vesti, toda tolike govorniške zmožnosti, da so ga vaičani imeli za svojega »advokata« in so mu bretpogojno zaupali v stvareh, v katerih ni sadoSčala pamet. S svojim jesikom je dobil vse »domače pravde«, ki so mu dona-iale vedno dobička, kajti znal je stvar vedno tako zvito zasukati) da nikdo ni spoznal gorostasne sleparije. Zlasti se je rad sukal okoli ljudi, ki so si v svoji petičnoBti mnogo domišljali, a so bili preveč priprosti. Ko je zvedel, daje Črnivec prodal vole, se je osmi dan po storjeni kupčiji napotil mimo in se pri njem ustavil. »Kako je kaj, Črnivec?« je dejal, stopivSi v vežo. »Dobro je, vsega imsmo dosti, hvala Bogu, denarja nam tudi ne manjkal« je odgovoril v svoji prostoduS-nosti Črnivec, »pa ti, kaj hodiš tu okrog?« •E, v mesto moram, plačevat davke, pa mi je postalo vroče, zatorej se malo ohladim pri vas, če nimata nič proti.« se je vrtila slavnost tudi drugje. Ali kar morda ni bilo v vsakem d ugem kraju, je bilo pri nas. Na dan slav-nosti so namreč vsi otroci is vsakdanje in ponavljavne Sole pristopili k sv. obhajilu, koje so dsrovali sa ljubljenega skupnega ofleta. Is nedolžnih src mladine je pubtela goreča molitev proti nebu: Gospod, ohrani nam ljubljenega vladarja le mn"go mnogo let, ki je nas tako velikodušno podpiral, ko so ležale malo da ne v razvalinah naSe hise, ki se je toliko zanimal sa nalo vas, da je obiskujoč Ljubljano, le posebej vpralal: »Kaj pa z Vodicami?« Gmljivo je bilo videti, kako so tudi odra-Sčeni ljudje posnemali sgled mladine ter tudi prejeli sv. zakramente in prosili, da nam Bog ohrani dobrega cesarja le dolgo, dolgo. Popoldne se je pred izpostavljenim sv. R. T glasno molilo; a vsaka molitev se je končala s prošnjo is litanij: »Da natega cesarja varuje!«; — in po celi cerkvi je sadonelo: »Prosimo te, slili nas.« Povodom jubileja je hI odlikovan nal prečast. gospod župnik Simon Žužek s zlatim zaslužnim kritem s krono. Kdo si ga je pač bolj zaslužil, kot on, ki |ie toliko trpel, toliko storil za Vodice! Ne samo da je popravil, kar je potres poškodoval pri vladi je izprosil tako sdatao podporo, daje župljane skoraj popolnoma rasbremeail ter jih reiil velikih skrbij. Dal Bog, da bi sasluženi »zaslužni križee« dičil njegove plemenite prsi mnogo let 11 — Dne 8. L as. nekako oh polu testih sveder nas je zopet opoasinjal precej močan, od podiemeljskega bobnenja spres^jan potres, da le ae smemo popolaoma vemo speti. tek. »Ksj hočeva ? Prinesi Neža, prinesi mu mclta, pa nam kaj povej, ki mnogo vel in imai mnogo v glavi.« »Tisto pa že, toda kaj, si li res prodal tivino?« »Prodal, prodal in dobro sem prodal — itiri sto mi je odltell« »Beži kam? Kdo li?« »Ajdovec.« »Ajdovec .. ?« Lilsj je jel smajevati s glavo in bob-nati s prsti po mizi. »In kaj je s Ajdovcem?« je vpratai nekoliko skrbno fraiveo. »Hm, hm, nekaj je, a ne smeta nikomur praviti, prav nikomur! No, on trguje s — ponarejenim denarjem.« »Za botjo--1« Črnivec in tena sta prebiedela pri teh besedah LiSaja. »Tako je. Toda kakor pravim, ne zinita besedice, ker bi ne bilo dobro.« Toda Črnivec je zdsjci ssgorel v lice, planil po konci in zakričal: »Kaj? Koj danes letim nadenj in sahtevaa vola nazaj, pa mu vržem denar pod noge I« »Bog ne zadeni tega, Crniveo!« tepeče Litaj tem si le Škoduješ, kajti Ajdovec utegne stvar zasukati, kajti svit je, kakor rog in to utakne v luknjo, kjer ne bodel videl botjega solnca leto in dan t« »Ima! tadi prav!« hrope Črnivec in pada na klop, »toda kaj tem storiti, svetuj mi, LiSaj, svetuj, ne bode zastonjI« »V prvo, pokali mi bankovce!« je dejal ta. Skoro je položil Črnivec predenj denar in Lilaj je ogledoval papir od vseh strani, proti oknu in ga drgnil s prsti. *Hm, hm, — žalibog, res je, ponarejeni so, so žel« je dahnil in videsno resen polotil bankovce na mizo. V tem trenotku pa sta se jela vesti Črnivoa kakor blazna, prijemala se za glavo ia dirjala po bili okrog, kakor bi bila izgubila pamet. •O moja Šival, moja lepa žival!«je vzdihoval Črnivec. »Koliko sta pojedla in kako lep denar bi bila vrgla, ob, oh!« je ihtela Neža. Lilaju sta se starca jela smiliti in spregovoril je. •Ni le zgubljeno vse, ni le!« »Kako mislil to, Lilaj? Ti si prebrisan, svetuj mi, kako se iznebim tegs denarja in dobim zanj pravrga? Kar govori, ali kar hočel, petdeset goldinarjev je tvojih, ako mi pomagali« je hropel Črnivec. •Dobro, velja, petdeset goldinarjev dobodem, ako ti priskrbim drug denar«, meni sviti L'laj »ravno prav, ko grem v mesto. Daj mi bankovce in zvečer ti prinesem za nje srebro!« Črniveo ma je izrodil denar in le ta je vesel ko* rakat ž njim proti mestu, kjer jih je skoraj zamenjal v srebrne goldinarje, seveda ne vseh na enem kraju. »Lilaj je vendar dober človek, da pomaga človeku iz zadrege I« je dejala Neža, ko je slepar bii iz bile. »Ako bi njega ne bilo, ne vem, kaj bi počel s ponarejenim denarjem !« je menil Črnivec. Zvečer se je zares vrnil Liflaj in prinesel za štiri-sto goldinarjev srebra. Petdeset si jih je takoj pridržal sam ia pri odhodu domov je dejal: »Vsikdar ni take prilike, kakor danes. Ako bi me zopet potreboval, Črnivec, obrni se do mene, rad ti svetujem!« • » Polagoma pa je Črniveo vendar jel stvari nekoliko premišljevati, dasi o tem svoji ženi ni ničesar razodel. Mislil je: ako pa le ni bilo res tako? Lilaj je zvit, morda je bil denar pa venderle pravi in leta grdin me je tako premotil, da je zaslužil petdeset goldinarjev ? Pozvšdel je pri Ajdovcu, da ga je Lilaj res na-briial. Lahko bi ga tožil, a sram gs je bilo pred ljudmi Zato je bil tiho, le s tem modroval je večkrat, da lola vendar ni tako slaba stvar. Razgled po Slovenskem. Izredno navdušenost za cesarja je ob priliki petdesetletnice kazala v Ljubljani cerkev sv. Jakoba: 60 metrov visoko je vihrala na križ privezana 7 m. dolga čraorumena zastava, o kateri spočetka nihče ni vedel, kako je prilla gori. Sredo zvečer (80. nov.) je bil zvonik od snotraj zaprt, v četrtek jutro je bila zastava občudovana, torej je moral kdo v mrzli noči po kovinskem električnem dovodu plezali prav od tal. Hrabri častile o cesarjev se je sam predstavil ia povedal podrobnosti; o polnoči je bil začel plezati, rabil 40 minut (vltevli odmore); ker je nato pridal stražnik pred stolp, je sedel na jabolku celo uro, nato jo je v 20 min. spet neopažen pobrisal. Snemat je čel zastavo dne 6. decembra vpričo mnogobrojnega občinstva, ki se je hitro nabralo, dasi ni bilo poprej nič naznanjeno. Videla ae je plezalcu nevstralenost — v višavah je bil kakor na tleh, v gibanju okreten, urno je drsela kovinska vrv pod oprijemajočimi rokami, vendar se je čutilo ob enem, da ni bil lahkomiseln, zakaj vsako kretanje njegovo je bilo namenu primerno, varno. Ljudstvo je drlo pred stolp, ko je s zastavo stopil na tla — zmuznil se je, zastavo stisnil pod pazduho in se ismuzal priljuden prikupljiv mladenič z Dunaja, gledališki kleparski pomočnik A. Ekhart. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Gg. Frančilek K o lir, kapelan na Vrhniki, gre za administratorja na Col pri Vipavi; Alojzij Zelezaj, kapelan v St. Juriju pri Kranju, za ekspozita v Trnje; Borni k Frančilek, kapelan v Borovnici, je premelčen na Vrhniko ; Karo! Č i k, kapelan v Št. Jerneju, v Leskoveo; Reb o I Blaž, semenilčni duhovnik v Naklo; Traven Frančilek, kapelan v Naklem, v Št. Juri pri Kranju. Gg, A vse c Frančilek, kaplan v Radovljici, je prezen-tiran na župnijo Brusnice, Rafael Winkler, kaplan v Leskovcu, je premelčen v Radovljico in AI m a n Andrej, kaplan v Boh. Bistrioi v Borovnico. Jeranova dijaška miza. Račun sa november: V ljudski kuhinji je bilo plačati za hrano pri zasebnikih 38 gl. 50 kr., za stanovanje 42 gld., za razne manjle potrebe 12 gld. 40 kr., skupaj 291 gld. 13 kr.; dohodkov je bilo v tem času 251 gld. 50 kr.; podpiranih je bilo 140 dijakov. Uspehi podpiranih dijakov pri zadnji Šolski konferenci so bili splošno ugodni. — Bog plačaj stotero vsem milim dobrotnikom nj>h očetovsko naklonjenost do revnih učencev. Oskrbniltvo Jeranove dijalke mize priporoča tudi v prihodnje uboge dijake v obilno vsestransko podporo. Morda se kodo spomni dijakov s kakim jubilejnim, Miklavževim ali božičnim darom! A. Kalan, oskrbnik Jeranove dijalke mize. Ljudska posojilnica. Z občudovanjem opazujemo velikanski napredek tega zavoda. »Ljudska posojilnica« je stopila lele leta 1896 v življenje in danes ima že blizo poldrug milijona hranilnih vlogISamo vjednem mesecu (novembra) vložilo je 288 strank 184 928 gd. 85 kr. in vzdignilo 95 strank 90 616 gl. 78 kr. Denarni promet v tem mesecu je pa isnalal 911.179 gld. 68 kr. To je uprav ogromen promet za jeden mesec! — Posodila je »Ljudska posojilnica« do konca novem. t. 1. 1,306 048 gld. 48 kr. — »Ljud- Bka posojilnica« obrestuje hranilne vlog* po 4'/, % br e s o d b i t k a. To se prati: Vlagatelj aprejme od vsakih 100 gl. vsako leto Čistih 4 gld. 50 kr. obresti, ker »Ljudska posojilnica« sama is svojega plaCa rentni davek, ki je od teh obresti odrajtovati. Glede drugih podrobnosti opoiarjamo na danaSnji inserat sadaj. BaS sedaj, koncem leta, je čas, svoj denar prelotiti na boljie obresti. Prispevki slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani: Vrhnika 200 gld., Črnomelj 20 gld., Novo meato 100 gld., 2.1ce pri Sv. Vidu 20 gl., Vodice 20 gl., Metlika 100 gld., Rakek 50 gld., Vipava 25 gld., Idrija 50 gld., Devica Marija v Polju 50 gld, Kranj 800 gld., Rudnik 40 gld., Dole nad Idrijo 20 gld., Kamna Gorica 20 gld., Tomiselj 40 gld., Krile pri Trliču 40 gld., Deden Dol pri Zatičini 25 gld., Preddvor 20 gld., Bsdovljica 50 g'b izdatkov treba se je saveda najakrbngje varovati. — Kedor s svojim časom in dohodkom tako go-spodari, kakor tukaj popisano, temu bode —■ če ni posebno reven, — nevedno vsako leto Se nekaj denarja preostajalo. Kaj naj pa naredi • tem denarjem r To je nadaijno v a i n o vprašanje in s tem pridemo do drage strani vprašanja, kako Slediti s denarjem. Nekateri tak denar, kateri mu preostaja, »pravi doma v mitnici. Stare tenioe imajo navado, spravljati ga v nogovicah, alamnicah itd. To se pravi — sa-pravljatil Da, zapravljati, kajti denar ne sme nikdar mrtev letati, temveč mora sopet denar delati. Kador denar doma hrani, namesto da bi ga obrestonosno naložil, ta denar stran meče, ker mu doma snh lesi, namesto da bi prinašal obresti v gotovem denarju. Ta človek ravna s denarjem ravno tako, kakor gospodar s sadnim drevjem, ako sadu ne pobere) Drevje ima, sadu pa ne ušiva. Ali ni to sspravljiiree ? V neki biti našli so v kleti sakopan star lonec in v njem za 30 gld. denarja v srebrnjakih. Dognalo se je, da se je ta denar leta 1825 tam sakopal. Če bi ga bil dotičnik, namesto da ga je zakopal vlotil v hranilnico po 4%, bilo bi danes denarja namesto 30 gld. 450 gld., če bi ga bil nalotil po 4 in pol %, bi ga pa bilo celo 772 gld. tedaj 8e za 232 gld. več 1 Iz tega majhnega zgleda se vidi, da imsmo prav, če rečemo, da zapravlja, kedor svoj prištedeni denar doma hrani, namesto da bi ga nesel v hranilnico I Varčnost ne obstoji tedaj le v tem, da se denar priltedl, temuč tudi v tem, da se priltedeni denar obrestonosno nalotl. Pri obrestonoinem nalaganju pa mora pameten gospodsr sopet gledati na dvojno: Prvič na to, da denar varno naloti in drugič, da ga naloti na kolikor mogoče dobre obresti. Priliko, denar dobro in varno naloliti, ima dandanes skoraj vsakdo v svoji domači ali vssj blatni občini. Povsodi so »Hranilnice in posojilaiee«, ki stojijo pod poltenim, sanes|jivim vodstvom. Kedor pa te prilike nima, ali se je iz katerega koli vzroka poslu-titi noče, ima v Ljubljani »Ljudsko posojilnico!« Stedimo toraj tudi s tem, da vsak priltedeni goldinar takoj obrestonosno naložimo kot hranilno vlogo. Denar mora vedno denar delati. Povedali smo v predstojeiem nekaj miali o varčnosti. Samo ob sebi je umevno, da v tem omejenem okvira nismo mogli povedati vsega, kar se v Utf vele-važni stvari povedali d& in kar bi radi povedali. A v novem letu hočemo te večkrat o tej točki kaj zapisati in vse le nt tančneje pojasniti. Za danes, sklepom starega leta, kličemo svojim ljubimčitate|jem: Storimo vsi trdni sklep, da s novim letom pričnemo bres izjeme sč strogo varčnim gospodarstvom. »I« malega raste veliko.« Zrno do srna pogača, kamen do kamna palača « Pri vsem pa no amemo nikdar pozabiti, daje vse človelko delo, vei njegov trud In vse njegovo trpljenje zsman, če ni Botjega blagoslova. Zato opominjamo sklepom na pragu novsga leta na ukaz sv. pisma: Moli in delaj 1 Raznoterosti. (Velikomestaa slika.) V krssni dvorani nekega hotela v Berlinu je bil ples. Vesela družba se zabava izvrstno. Kmalu po začetku plesa pride 9 letno ubotno oblečeno dekletce k blagajniku in ga prosi, naj pokliče njeno sestro Argusto, ki plele v dvorani, ker mati umirajo in Jo želč le jedenkrat videti. Blagajnik pelje revno dekletce v dvorano, čel, naj sama poilče sestro, katere on ni poznal. Kmalu jo zsgleda jokajoča deklica ob roki nekega gospoda. »Avgusta, pojdi domov. Mati umirajo in te želč še jedsnkrat videti«, pravi tiho sestri. »Pusti me, jaz plešem, saj ni tako budo 1« Ko pa sestrica le ne odneha prositi, jo udsri Avguštin plesalec s peatjo, tako da je revlca padla na tla. To se je zdelo preveč drugim plesalcem. Pograbijo nečloveškega plesalca in ničvredno AvgUsto In ju iztirajo it dvorane. Malo ubožico pa nesejo domov, kamor je ravno prav prišla, da je videla še jedenkrat svojo mater, ki je takoj na to izdihnila. (Novodobno romanje.) Znani bivši vitez Senerer je peljal mnogo neodrešenih Nemcev Iz Nižje Avstrijskega, Salcburlkega, Čiskega, Moravakega in Štajerskega na »božjo pot« v Fridrihsrue na Nemlkem, kjer je umrl njih bog Biamark. 19. nov. so dospeli tje. Srn Bismsrkov, Rorbert, jih je pustil prav lepo pozdravit?, (asm jo je rsgši potegnil drugam, kar je jako značilno). Senerer, ■ . Iro In Gaugštater so smeli celo v sobo, kjer je Bismark umrli Drugi romsiji so smeli stati pod oknom te sobe 11 Senerer je govoril, objel In poljubil svoja tovarila. Nato so romsrji zapeli v drevoredu Bismarkovo pesem in s tem je bila končana ganljiva slovesnosti O kako je to pretresljivo, ganljivo, v srce segajoče 11 Še Volfa je manjkalo, potem bi bili vsi pravi bimbeži skupaj. Prav zelo bi ustregli vsem Avstrijancem, ko bi oataii pri svojem maliku Bismarku I (Pametna skrb.) Zdravnik: »Ne pomaga nič, moramo vam nogo odrezati 1« Bolnik: »Prosim, odretlte mi preje kurje oko, ki Je imsm na palcu.« (Ni kar tako nmevns ) Sodnik: »Oienjen ali ne-olenjen ?« Janez (ki ni bil posebno bistroumen): »Ože-njen z žensko!« Sodnik: »To se razume, tega ni treba praviti 1« Janez: »Kar tako umevno tudi nI, gospod sodnik. Moja sestra je omotena s molemf« (A take!) A.: »Povem vam, da sem bil jedenkrat prav neumen. Veliko srečo, ki ss mi je ponujala, nisem hotel porabiti. Lahko bi se oženil s deklico lepo, mlsdo, pametno, ki je imela dote 100.000 gl. B.: »Zakaj jo pa niste vzeti?« A.: »Zarad jedne malenkosti.« B.: »In ta je bila?« A. (zdihujočt): „Ni me hotela"! Prihodnja itevllka „ DOMOLJUBA" Izida dni 5. januarja 1889 zvečer. Loterijske ore6he. »■■•J, 10. decembra: 46 80 60 88 62 Gradee. 10. decembra: 48 16 36 61 78 Um, 3. decembra: 33 23 4 43 26 Trat, 3. decembra: 7!) 6 87 80 86 Priloga današnjemu »Domoljubu«, na katero opozarjamo aroje čast bralce, kaže jako spretno in umetno izvršen izvirni za- Sitek Kathreinerjeve Kneipp-ove sladne kave. Ta toliko priljubljen i obče zaan izdelek se sm6 prodajati le v tacih izvirnih zavitkih. Svarimo torij pred ponarejenim blagom, ali pred blagom, katero ae za vito prodajajo kot »odprti Kathreiner«, ali kot »ravno tako dober«, ki pa nima nobene prednosti prave Kathreiner-Kneippove •ladae kave. Zanimiva je tudi zadnja stran priloge, na kateri se v dvogovoru opituje »apreobrnjenje« k Kathreiner-Kneippovi sladnikavi. ■i mjiiije pmlji Ijih ^Sjfe c. in k. apnt. Veličanstva XXXII. c. k. državna loterija sa elvllne dobrodelne namene avstrijskih dež61. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopufičena — ima 18034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. Glarni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje beda sepreklloljlv« dn« 18. deossibra CBS. Jedna srečka atane 4 krone. Srečke so dobiti pri drtavoi loteriji na Dunaji, I., Riemergaase 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in Jelezničmh uradih, po menjalnicah itd. Načrti sa kupovale« irečk zastonj. 891 10—10 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 340 6 c. k. vedstvo državne dohodnlje Oddelek za driavne loterije. Nj. svetost papež Leon XIII. •poročili ao po svojem zdravnika prof. dr. Lap-ponl-ju gosp. lekarnarja O. PloooUJn t Ljubljini prlarino zahvalo ta doposlane Jim stekieničice tinkture za želodec in so njemu t diplono dne S7. novembra 1897 podelili naslov,,Dvorni »lolnik NI. »vetoati" a pravico t »voji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. avetoati. Imenovani tdrav-nik ter tudi mnogi d mg i slovi t i profesorj i in doktorji »piaajejo bolebavim U. Pio-ooUjavo te-lodSno tinkturo, kater* krepi* želodec, povečajo slast, iospejujo pre-bavljenje in te-ieano odprtje. Naročila vspre-Ijema proti povzetja in 'točno izvrinje G. Pic-coll, lokam ar „pri an- Čelu" v Ljubljani, na innajski cesti. Tinkturo za lelo-docpoSiljo isdelovatctj v fikatljah po 12 stokle-ničic ta gld. a. r., po 24 stoki, za gld. 210, po se za gld. 8'50, po 70 za gld. 6'fiO, po 110 za gid. 10 80. — foitnino mora plačati p. n. naročnik. Služba organista n cerkvenika ki naj bi se ob jednem pečal s kakim rokodelstvom, ae oddd % novim letom. Zurul urad. Ajdovec, pošta Žužemberk. 378 i Eootišh posojilnica Ljubljanske okolici registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. i obrestuje hranilne vloge po 4 7a % brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vlo2aike plačuje. 367 6—2 Uradne ure raznn nedelj ln praznikov vsak dnn od 8 —12. ure dopoldne in od 3 — 6. ar« popoludne. Poštn. hran. urada štev 828 406 — Telefon štev. 57. Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da acm presolil svojo prodajalntoo iz barake za knezolkofijsko palačo na Pogačerjevem trgu (za vodd) v ^emeni^čno poslopje aa istem trgn, kjer bodetn nadaljeval prodajo lesne, pletarska ln sltarako robe, i Ime ln morska travo. — Zahvaljujem se ob jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila. 370 12—2 Odličnim spoštovanjem Matko Arko. Na prodaj je v Topoljah pri Mengšu s pohištvom, poljem, gozdi in travniki, vse v dobrem stanju. — Proda se skupno ali pa v po-eamnih parcelah. Več povč Ant. Rihar v Mengšu ali pa Jan. Zorman v Ljubljani v Kollzeju 879 l—l Javna zahvala. 877 1-1 Dne 21. oktobra t. 1. v Smečicahpri Krškem nastali požar uničil je mej drugimi tudi moja poslopja popolnoma. Zavarovan sem bil do 1. oktobra t. 1. pri ogerski-francoski zavarovalnici „Franko-Hongroise", a s tem dnem potekle police nisem ponovil in tudi ea novo polico, katero je zavarovalnica brez mojega naročila izdala, zavarovalnine nisem plačal, tako da ob času požara prav za prav niti zavarovan nisem bil, torej tudi nisem imel pravice do nikakoršnega odškodovanja. Imenovana zavarovalnica pa je bila vendar toliko kulantna, da mi je vkljub vsemu temu po njenem glavnem zastopniku gosp. Alfred u Ledenik-u, trgovcu v Ljubljani, odškodnino popolnoma izplačala. Vsled tega čutim se dolžnega, izreči zavarovalnici „Franco-Hongroise" za to njeno izvanredno kulantnost najsrčnejšo svojo zahvalo ter jo priporočali najtoplejše vsem onim, ki SeU zavarovati svoje imetje proti Škodi po požaru. Smečice. dni 12. decembra 1898. A v • /? a fffif^r** Ljubljana, Špitalske ulice ^ W 7 bolniškega maklada (IAngarjeve ulice) vsajata se s tem uljudno naznaniti, da odpreta meseca novembra pod gorenja firma frgOVittO Z manufaRfurnim, suRnenim, platnenim in modnim Blagom. n^nriaf* « « oHittfM na »voie asortirano zalogo najnovejših vrst blaga za obleke, Ldn^a bZa zaTspe in za gospode. j**e. N«.. * 1«*««*» "er' ^a A oM/l/eH* s**» sriftbo in redno J**«** M priporočata z velespoštovanjem ČeŠTlik MilaveC. Vzorci vseh vrst razpošiljajo se /ranico. Kovaške učence »prejme Peter KarftIČ, korafi v So od. Stftki. 365 2-2 Liniment Capsici cnmpos. Sit ls lekarn« Btobter-Jeve T Pr»|t 24-4 •rtMuao tornta« bolečin« elajeujoče ma-Kllo je dobiti peeedie* p« 40 kr, 70 kr . ia 1 f«. » nek lekarnak. Zahtev« nai m U »ploh priljubljen« 4«made > dr a vil o kar kratke kot 7o0 40-10 Richter-jev liniment i .sidrom Kr fprepae 1* previdaoeti te v (tekienicaJi % miM varstveno marko .pidro" kot pri****- Riohtor jeva lokama pri a late m levi v Pravi- NO ft 300(1 lahko poitene naleti *l»h«rni ter p*v*«d brez igub«, »ko ho6e pro-'lajati postavat d*peii**e nraik* m driavaa piama. Ponudhe Le4*»ika 0**t*rr*l*ker. BedapettVIll. OMtHliHUH 8 826 10 3 367 10-2 4SU k!g. kave.3 poštnine prosto proti povzetji, ali če ae denar naprej pošlje, zajamčeno najboljše blago. Afrik. moka, biserni . gld. 8 7» Hanto«, fini ... . > 8 48 Halrader, zelen poseb. fini > 4-Ji Cejlon, modro zelen p. f. » 4'lt Zlati Jeva, rumen. p. f. • fc-9* Biserna kava, zelo fina » fc-ifc A rab. meka, blagodišeč * (N Cenik ia cariniki tarif sastonj. Ettliager A Ca., Hambnrg. Kdor teli kupiti ali ▼ sakap vsoti bogat, moča* la star 366 8-2 kamnolom za nkalee delati, nai s« oglasi pismeno ali ustmeoo pri lastniku Martinu Peterca z Dovskega, po9ta Dol ob Savi. m Janez Schlndler e. kr. iaitilk w priviligijti 342 9 TT aa Dunaju, III., 1., Erdkergstrasse 12 raspoiilja bruplačno in franko cenike v sieventkem Jeziku (628) ■ več ko 300 podobami (10 lo) raznovrstnih strsjtv ii orodja zi poljedelstva. TiMjndirstvs itd. Ceneje ko p*t«wi drugej. Za Mag« |ea6la, daje« m ■ sekala]*, itajiujs« piatevaajei Iščem krščanskih agentov. Obrniti m je naravneet na Juu Behiadlecja, Dunaj, IH-t iM Erdbeigstiases 12. Najcenejše ta dobiva pri padpiaaoi lekarni, aka sa nareča pe peiti, pe kateri se edpeilje vsako, tudi najmanjše osrečile. II i n t i III l l'i» i r 11» = Pogled mestnega trga in .lekarne I 847 8 * Ljubljani. Ubald pl. Trnk6czy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča sledeča zdravila: Doktor pl. Tnk6osy^a želodečne kapljice. Dobro aredstvo za le-lodec. — Steklenica 80 kr. Jeden tucat 2 gld. ■arte-SaU. V*ntr. n«ato. Doktor plem. Trnk6ozy-ja ■ (•• advalalna (Čistilne) čistijo Želodec. — VrnrtlllPD datlja 21 kr., 6 Skatljic 1 gld. 6 kr. KI Uliniuu - Pocukrene kragljlce, 1 ikatljica 40 kr., ' 4 tketljice 1 gld. Doktor plem. Trnk6o*y ->, pljučni in kalijev aek ali zeliščni sirup, se- ... . ... .--------* -«le nrCIl I stavljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, III 01II« utiSa kaSelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kaSelj, r ' vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 66 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Doktor plem. Trnk6o«y-ja i * | e ali drgni Isl cvet (udov nrntincvi «*•». Gichtgeuo, ^ kot Ul UlllluAl bol uteSujoče, ublalu- 1 joče drgnenje za kril, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu i. t. d., priporočljiv. — Steklenica 60 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr Var»tv. munto. Doktor pl. Trnk6ony-ja tinktura za kurja očesa, izkuleno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kot«, žulje in ozebMao. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolaai del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gld. 74 Ba svoje AltatoUe in jprUateU* obvarujemo škoda, moramo jih opozoriti, da «e zopet poskuta ponarediti priljubljena KathrejnerHCneippeva sladna kava. Ponujajo jo to pot zlasti manj skugenim ljudem na deželi. Resno opominjamo, da nihta ne vqpr%jnuB druge sladne kave, kakor pravo, v modrobelih izvirnih aavojikih s podobo Župnika Kneippa in imenom »Kathreiner«. Le to je priporočil č. g. župnik Kneipp in le sladna kava ima duh in okus prave kave. 369 8—8 tffaega ozira vreden ter domač izdelek je k kranjskih napravljeni llkšr rastlin 878 fl „<3righiv" " r • J. Kla«er-Ja t I^ob^a«!. Po svoji čistosti in veliki zdravilni z«HH za želodec je tu žgtnjina vsega pripsročevanja vredna. Kot krepčalno ji-jate naj bi isaeli U liMr v vsakem gospodinjstva. Na prodaj je v lekarnah gg. X. Lssstsk in UbtU pL Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodaj al o^k dolikato* ia v epaoorljafc. 26-26 9» ms 1S Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda, katero dobite v vsaki prodajalnloi, d4 najboljši ukoa in lepo barvo brni ali mlečni kavi, ako jo k lati rabite; torej sahtavaj to le povsod to taborno domaioo kavo. Glavni aalaaatejj Ivan Jabačin, LJubljana. Vožqje karte la tovorni listi 812 14 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Lini« iz Ajitverpna naravnost v Novi iork in Filadelfijo. MJC Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno konoesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 868 26-m « Staroznane, g-orke „polliove kape domač izdelek, razpošilja proti pradplači poštnine prosto komad od OO kr. do 1 gld. Pri vatjji množini ali odjem« na doma zdaten popust. Val. Krašovec. 882 8 Poita Št Peter na Kras«. "t I % * 8tanje hranilnih vlog 30. septembra 1890: 1,305 310 gld. Promet od I. |anuarja do 30. sep tembra 1898: 4,814.146 gld. Ljudska posojilnica v Ljubljani, Gradišče št. 1 (tik nunske cerkve) 864 (6-4) sprejema hranilne vloge vsak delavnik v svoji uradnici t Ljubljani, Gradišče štev. 1 od 8 zjutraj do 1 popoldan. Hranilne vloge se spreiemajo od vsacega, če |e ud posojilnice ali ne in se obrestujejo (poimesečno) po II 01 a o na leto, brez kakega odbitka, ker plača »Ljudska posojilnica" ves zadevni davek sama. Če hoče kedo denar po L uri popoldan vložiti, ko je posojilnica zaprta, naj se oglasi v pisarni načelnika dr. Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani, Kongresni trg („Zvezda") h. št. 2, kjer se ,bo4^poskrbelo, da se tudi popoldan opravi Pos o j ila daj« »Ljudska p o s o J 11 n i o a" na intabulaoije itvo. Dr. Ivan Susteršič, načelnik. Josip Šiška, knezoškofljski tajnik načelnika namestnik. Anton Belec, Supan, posestnik itd. v Št. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Birk, stolni vikar v Ljubljani. '.Dr. Janko Brejc, odvet. kandidat v Ljubljani. Odborniki: Dr. Andrej Karlin, gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg,, veleposestnik in veletriec v Ljubljani. Matija Kolar, šupnik pri D. M. v Polju. Ivan Kregar, paearski mojster v Ljubljani. Gregor Šlibar, Supnikv Rudnikup. Ljubljani. Dr. Viljem Schweitzer, odvetn. kandidat v Ljubljani. Dr. Aleš JJŠeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani. S* i s Odgovorni urednik: Ivan Kakovec. Tiska »Katoliška Tiskarna. DOMOLJUB "List slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. V Ljubljani, 1899. KAZALO Nepozabni sveti večer ... 4 Ob dvanajsti uri..... 20 Kako je Križ-Kraž zaklad kopal 36 Kako se je doktor Zamida spreobrnil .......52 Ktunendek . . . .... 68 Komet........84 Aleluja!.......100 Minister pride . ... 116 Kje je vzrok......132 Pojdimo za njim . 148, 164, 180 196 V gorah.......212 Živ pokopan . . 228, 244. 260 Ii naie vasi......277 Leseni........293 Janez Hudiman . 308, 325 .Veliki Pan"......340 Orglar iz Ponikev .... 35G Sveta noč.......372 Pesmi, pregovori: Voščilo »Domoljubu" o novem letu................2 Nezmotljiva vremenska pratika 6 Pregovori o času .... 6 Prilike........23 Nekaj pregovorov 28, 40, 50 179, 198, 214, 227, 243, 259 279 Misli......32, 131 Dober svit za pustni čas . . 38 Modri odgovori.....51 Plčve 71, 85, 99, 131, 307, 324 339 Delavska.......146 Prolog k vseslovenski delavski slavnosti............163 Kratke povesti in dogod-• bice: Čudovita dogodba na morji . 8 Ni znal ceniti zvestobe . . 8 Stariši, ne preklinjajte otrok . 8 Kaznovana neuljudnost ... 23 Čarovnik in marokanski sultan 23 Redek učenjak.....23 Doktor-živinozdravnik ... 23 Stran Stran Znamenita porotna obravnava 35 Materina slika..... 230 Kot katoličan je dobro umreti 39 Konec zrakoplovke .... 230 Mesto, ki propada .... 39 231 Krojača sapa vzela .... 40 231 Državni zbor, ki se zahvaljuje Kje je moj vlak..... 231 Kristusu...... 40 Po enem „očenašu" . . . 247 Konec sveta ?...... 40 »Zame je umrl"..... 247 Posnemanja vredna gostilna 40 Skrita moževa denarnica . . 247 Vzroki brezverstva .... 55 Umreti je strašno .... 263 Šolstvo na Francoskem . . . 55 General Moltke pri raportu 266 KakorŠno vprašanje, tak odgovor 55 Kot katoličan umreti je dobro 266 Moč ene »Češčene Marije" 55 Pozabljena brzojavka . . . 266 Premeten Turek..... 71 Smrt bogoljubne matere . . 267 87 Smešna povest..... 275 87 Slabe knjige in spisi . . . 275 Leon XIII. bolan..... 87 Kakor je živel tako umrl . . 277 Začel je premišljevati 102 Star časnik ...... 279 Spreobrnila ga je .... 102 Slab svčt — plačan . . . 279 Umirajoči junak..... 102 Italijanska kraljica in mlada 279 118 pletica....... 118 Dva medveda — rešilca 279 Pa ga je ozdravil .... 118 Spreobrnenje kardinala Man- 314 Marija mati milosti .... 119 ninga....... Kaznovan žganjepivec . . . 119 314 Vzdigovanje zakladov 119 Tat se je izdal..... 314 Boj žganju ...... 119 Plačilo za delo usmiljenja . . 324 Nedolžni otrok..... 135 Mož-beseda...... 324 Pobožna gospodinja — dobra Milijonar in Indijanec 324 družina....... 135 Zvit pa je bil, zvit .... 324 Previdnost božja..... 151 Kdo more ovreči .... 342 Staiiši pa otroci..... 151 To je krščanska ljubezen . 342 Stori tudi ti tako .... 151 Dež......... 342 Najlepša zastava..... 151 342 Smešno, kaj ?...... 167 342 Kako molijo Italijani k Mariji 170 Ljubezen do matere . . . 342 Premeten nečak..... 170 Nesebična domovinska ljubezen 358 Vestnost v izpolnjevanji dolžnosti 183 Dušna in telesna tolažba . 359 Za nebesa odkupil .... 183 Ob očetovi smrtni postelji . . 359 Spoznanje v pozni uri . . 183 Blago delo ...... 359 Dobro mu jo je povedala . . 183 Božje usmiljenje..... 374 Poplačano zaupanje .... 199 Konkurenca...... 374 Zaradi kokoši ..... 199 Sv. maša ob nedeljah . . . 374 Kakršen glas, tak odmev . . 199 374 199 Globoke resnice..... Iz časa revolucije .... 199 215 Uvodni članki, socijalni itd. Spoituj očeta in mater . . 215 1 Brez vere....... 215 Socijalno vprašanje .... 2 Komponist Gluck in njegov Katoliška gimnazija v Ljubljani 17 rožni venec ..... 215 Poljedelstvo v Avstriji . . . 18 Pred Bogom smo vsi enaki . 215 „NaŠa straža" ..... 33 r Stran Gospodarsko združevanje . . 49 Propad poljedelstva in njega vzroki..............50 Za katoliško misel ! . . . 65 Kaj je žitna borza .... 67 Na delo.......81 Slovenskim obrtnikom ... 82 „Paschau — memohod . . 97 Zavarovalnice......98 Boj za ljudstvo.....113 Mestni volivci ljubljanski, pojdite volit......115 V Jeruzalem! . . . .129, 145 Trgovstvo.......130 Vseslovenski shod kršč. soc. delavcev v Ljubljani . . . 146 Po prazniku......161 I.iberalci — sleparji ! . 177, 193 Domača obrt......178 Domača obrt na Kranjskem . 194 Še enkrat: v Jeruzalem ! . . 209 Delavstvo.......210 Kmetje, pridite na občni zbor c. kr. kmetijske družbe ! . 225 Avstrijsko Šolstvo .... 226 Avstrijski učitelji.....241 Sovražniki našega naroda . . 242 Boj žganju......257 Kaj se v Avstriji prideluje . 258 Zadružna misel.....274 Slovenski učitelji, odločite se ! 289 Ob stoletnici Blaža Potočnika 297 Ljudska posojilnica .... 306 Učiteljstvo.......313 Vojska med Angleži in Buri . 313 327, 341, 358, 371 Slovensko ljudstvo, čuj! . . 321 Liberalci pri delu .... 322 Dobri in slabi časniki . 337, 354 Papeževa država.....338 Čas prihoda......353 Šibe liberalizma, reši nas, o Gospod!......369 Kakšna bo prihodnja vojska . 370 Narodno gospodarstvo: Kdaj je čas rezati cepiče . . H Koliko soli se sme kravam dajati ....... . . 12 Rogovi pri mladi govedi . . 12 Čebele po zimi.....12 Kopanje jam za drevesa . . 26 Gozdarstvo ......27 Pojdi in tudi ti tako stori! (Čebelarstvo).....58 O molži ....... 90 Zakaj so imele Boštjanove krave mnogo mleka.....90 Kmetijska zadruga in posojilnica v Horjulu......106 strun Koristi globokega oranja 123 Oskrbovanje odraslega sadnega drevia.......140 Kako se prepreči rja na železji 140 Goveda brez rogov .... 140 Plačevanje davkov na poštah . 187 Občni zbor c. kr. kmetijske družbe dnd 13. julija . . 219 Vzorna zadružna pravila 235, 251 Koliko narazen naj se sadi sadno drevje.....363 Kako dolga naj bode rezanica 363 Kako odpomoči, da živina ne liže zidu......363 Kmetovalci, snujte mlekarske zadruge.......378 Domači pravnik: O varstvu ali jerobstvu 12, 44, 75 Vojaška taksa ali vojarina . 108 Varščina ali kavcija za pravdne stroške.......155 Nekaj o pričah.....204 Nekaj o pismenih pogodbah . 234 Nov zakon o pristojbinah ali »procenti" 267, 282, 299, 314 Misijonska poročila: 22, 54, 86, 118, 182, 278 298, 377 Vzgoja: 27, 59, 171 Domači zdravnik: 91, 139, 186 Cerkveni letopis: 7, 39, 71, 101, 218, Domača knjižn 74, 91, 107, 121, 172, 202, 218, 250, Drobtinice 11, 26, 42, 58, 106, 121, 138, 154, 203, 219, 250, 281, 347, 167, 198 246, 265 ica: 138, 154 283, 331 363, 379 74, 89 171, 187 312, 330 361, 377 Politični razgled: m?' 3 35' 51' 70> 83 101, 117, 134, 150, 166 179 19o, 211, 227, 246, 263 275 292, 307, 323, 343 355 374 Stran Slovenski novičar: 9, 24. 41, 56, 72, 88 103, 120, 136, 152, 168, 184 200, 116, 232, 248, 264, 280 295, 310, 328, 344, 359, 375 Za smeh in kratek čas: 13, 28, 44, 60, 76, 91 108, 108, 123, 140, 155, 172 188, 205, 221, 237, 253, 268 284, 300, 314, 332, 347, 360 380 Slovarček nenavadnih besed: Adresa (spomenica) . . 13 anarhizem...... . 92 brzojav...... 13 bidž<5 (proračun) .... 13 bula (papeževa) . . 189 binirati (biniranje) . . . . 189 civilni zakon..... . 141 dckrel (odlok) . . 13 deputacija .... fraza interpelirati, interpelacija . 76 inštanca . 189 jezuitizem .... konvikt . 28 konsum kabinet . kompromis . klerikalizem, klerikalec . . 60 kronovina . . 141 konzistorij . . 189 kasacijski dvor . 189 kronogram .... . 285 legitimacija . . . 332 manifestacija nihilizem odlok (dekret) operirati (operacija) . . . 76 opozicija..... . 13 organizacija parnik (parobrod) . 13 proračun (bidžd) parlament . promet . pro domo sua prolog . . . 109 simbol . 285 ustava . . . 285