PoStnina plafana v gotovini. Leto XV., štev. Si Ljubljana, četrtek 8. marca 1934 UpravoiStvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241 Povratek diplomacije k razorožitvi Maodonaldov zaupnik in pooblaščenec lord Eden, čuvar angleškega državnega pečata, bo ta teden zaključil svojo razorožitveno turnejo po evropski celini. Njegova naloga je bila, da najde kompromis med nasprotujočimi si zahtevami angleške razorožitvene spomenice ter zahtevami, ki jih stavijo v tem perečem vprašanju Francija, Italija in Nemčija. Začel je svoje potovanje v Parmi, posetil nato Berlin in Rim, zaključil pa ga bo zopet v Parizu, da tam poroča o uspehu svojih prizadevanj. Razorožitev, ki je nekoč narodom obetala zlato dobo v medsebojnih odnoša-jih, je popolnoma izgubila svojo privlačnost. Predolgo mešetarjenje s to prelepo mislijo je narode razočaralo in privedlo do absurda, da danes državniki ne morejo vec govoriti o razorožitvi, marveč samo še o regulaciji oboroževalne tekme med državami, pa še za tako skromno ureditev ni skoro nikakršnih nad. Splošno je znano, da Nemčija, — če je sploh kdaj bila popolnoma razorože-na — že davno ni več v onem stanju razorožitve, ki ga ji predpisuje versail-leska mirovna pogodba. Določila, ki jih je Nemčija priznala zase za obvezna, je obšla z ustanovitvijo narodne vojske, ki je enakovredno, ako ne morda celo še boljše nadomestilo za redne vojske drugih držav. S svojim najemniškim kadrom in s Hitlerjevimi udarniki (SA in SS) ima Nemčija možnost, da vsak trenutek lahko nastopi s celim milijonom dobro izurjenih in discipliniranih vojakov. Ako pomislimo, da je predvojna Nemčija v ta namen imela na razpolago le 900.000 mož, imamo približno predstavo, kako močno so se Nemci oborožili v času, ko bi bili morali biti popolnoma razoroženi. Berlin je zato sedaj že opustil zahtevo po enakosti, saj jo je bil ob anglosaški potuhi dosegel že davno, danes mu gre le še za to, da oborožitev izvede do skrajnih meja. Za nemško milijonsko armado bi morda prvi čas ne bilo dovolj bojnega materiala, ; Francozi so prepričani, da ima nem-:a generaliteta v tem oziru priprav-ij .ne vse podrobne načrte in da je treba. dati mašineriji le znak, da bo začela proizvajati v serijah vse potrebno. Po francoskih dognanjih je v Nemčiji vojna organizacija izgotovljena do najmanjše podrobnosti. V Parizu vidijo, da Nemčije nihče več ne more prisiliti, da bi se vrnila k določbam versailleskega miru, zdaj ko je prav za prav že dosegla dejansko enakost v oboroževanju. Pri takem stanju stvari Francija tudi ne more več vztrajati na zahtevi po zajamčeni varnosti, ker o tem jamstvu Anglosasi nikoli niso hoteli niti slišati. Razvoj je tudi že davno prehitel Boncourjevo formulo, da naj namestu nemškega oboroževanja druge velesile zmanjšajo svoje armade, da se Nemčiji na ta način da nekako ravnotežje. Borba se vrši danes le še za to, ali se prizna Berlinu stoječa vojska 300.000 nenajemniških čet in kaj bo s hitlerjevskimi udarniškimi četami. Nemčija hoče oboje, ker kancelar iz svoji osebnih prestižnih razlogov ne more privoliti v zmanjšanje svoje strankarske armade. Iz istih razlogov tudi ne dovoljuje, da bi SA in SS bile podrejene mednarodni kontroli. Tako se je problem razorožitve diplomatom kar pod rokami izpremenil v problem oborožitve, da odgovorni krogi sami niso vedeli. Nemčija je v tem pogledu postopala po dobro premišljenem načrtu. Na videz se je borila za enakopravnost in je to od Angležev tudi dosegla, ko pa je bil boj komaj na polovico dobojevan, se je izkazalo, da si je Berlin že preskrbel enakost brez privolitve ostalih velesil. Povsod na svetu je začel prevladovati avtoritativni princip, ki hoče tudi močno vojsko, da se izkaže na zunaj in na znotraj, zato je položaj za razorožitev skrajno neugoden. Podoba je, kakor bi bili narodi izgubili vsak smisel za ta prevažni mednarodni problem. Ni še temu tako davno, ko so posamezni državniki predlagali duhovno razorožitev, ki naj bo logična predhodnica materialne razorožitve. Ako je kaj logike v tej lepi reče niči, potem je tudi duhovna oborožitev predhodnica materialne oborožitve. Če se ozremo okoli, vidimo skoro povsod, da avtoritativni režimi naravnost goje duhovno oborožitev, ki s svoje strani zahteva materialno oborožitev. Boje-vitost je danes splošno geslo in tako zvani avtoritativni režimi jo skušajo pri svojih narodih razbičati do pretirane rneje. Od bojevitosti ln osveteželjnosti do orožja ni treba napraviti niti koraka več; zadnji korak bi bil edinole iz-ruh sovražnosti. Razčlenjevanje in primerjava razoro-rvenih spomenic raznih držav kažeta o to, da zainteresirane velesile ne po-iste od svojih zahtev in da vztrajajo • mo na tem, kar je posameznim drža-am »življenjsko« vprašanje. Francija vztraja na varnosti, Italiji je samo za Cena 2.— Din ^-i—i-* NaroCnlna znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Triurni govor prometnega ministra Včeraj dopoldne ]e Narodna skupščina odobrila proračun gradbenega ministrstva, nato pa se poklonila prezidentu Masaryku — Na večerni seji Je prometni minister energično zavračal očitke posl. Staniča in dosegel viharen aplavz Beograd, 7. marca. p. Narodna skupščina je danes dopoldne končala razpravo o proračunu gradbenega ministrstva in proračun odobrila. Po glasovanju je nar. posl. g. Rasto Pustoslemšek v lepem govoru opozoril na današnji 84. rojstni dan prezidenta bratske Češkoslovaške republike dr. T. O. Masaryka in Narodna skupščina se je z navdušenimi ovacijami pridružila njegovemu predlogu, naj se prezidentu Masaryku pošljejo brzojavne čestitke. Na popoldanski seji je bil na dnevnem redu proračun prometnega ministrstva. Z ozirom na obtožbe, ki jih je v načelni debati iznese! proti prometnemu ministru inž. Radivojeviču nar. poslanec in bivši prometni minister An-dra Stanič, je vladalo za to sejo ogromno zanimanje, ker je prometni minister napovedal, da bo pri tej priliki podal svoj odgovor in dokazal, da so Staniče- vi očitki neresnični. Pred nabito polno zbornico — seji so prisostvovali tudi skoro vsi senatorji — je ob navzočnosti celokupne vlade podal prometni minister najprvo v nad eno uro trajajočem govoru strokovni ekspoze o poslovanju prometnega ministrstva in njemu podrejenih ustanov, nak pa Je v dve-urnem govoru točko za točko zavračal obtožbe in očitke posl. Staniča. Narodni poslanci so bili sprva zelo rezervirani in so z napeto pozornostjo molče sledili izvajanjem prometnega ministra. Cim dalje pa Je ta govoril tem bolj jih je prepričal, da je bilo njegovo postopanje pravilno in v popolnem skladu z interesi države. V drugi polovici svojih izvajanj se je vedno češče in vedno jač-je oglašalo pritrjevanje, ki se k ob koncu ministrovega govora stopnjevalo v viharen aplavz. Splošno prepričanje je, da je minister inž. Radivojevič v celem obsegu zavrnil obtožbe in očitke posl. Staniča. Seja se ob 20. še nada'juje in bo najbrž trajala pozno v i\oč. Gradbeno ministrstvo Na dopoldanski šefi je bil proračun gradbenega ministrstva soglasno sprejet — Cestna mizerija v Prekmurja Beograd, 7. marca p. Narodna skupščina je danes 9 dan razpravljala o proračunu. Na dopoldanski seji se je nadaljevala in zaključila razprava o proračunu gradbenega ministrstva. Pred prehodom na dnevni red je nar. posl. Alojzij Pavlič vložil interpelacijo na ministrskega predsednika zaradi pisanja beograjskih »Malih Novin« ln napovedal, da ho z Veliko nočjo začel izdajati v Beogradu svoj list pod naslovom »Mlada garda«, ki bo vodil »borbo proti ko-rupcionistom in patentiranim Jugoslove-nom«. K proračunu sta najprej govorila poslanca Milivoje I s a k o v i č (JNS) in dr. Ante K n n t m r i č (JNS), oba o potrebah svojih srezov, nato pa je povzel besedo nar. poslanec dolnjelendavskega sreza Anton Hajdinjak Opozoril je predvsem na potrebe Prekmurja v pogledu cest in regulacije Mure, ki vsako leto poplavlja plodno polje. Pritožil se je, da je proračun gradbenega ministrstva mnogo prenizko odmerjen in ne more zadostiti niti najnujnejšim potrebam gospodarstva in prometa. Najbolj žalostne so razmere v tem pogledu v Prekmurju Madžari se niso dosti brigali za te kraje in tudi niso imeli nobenega interesa, ustvarjati dobre zveze s prirodnLm slovenskim zaledjem. Toda tudi sedaj se to stanje ni izboljšalo. Celo Prekmurje ima sa mo štiri občinske ceste, a na vsem področju niti ene banovinske, niti državne ceste Siromaštvo, ki v splošnem vlada v Prek-murju, onemogoča občinam redno vzdrževanje cest, ki zaradi tega stalno propada- jo. Zato predlaga, naj vsaj najvažnejše ceste prevzameta v svojo oskrbo država ia banovina ln tako razbremenita občine, ki bodo mogle nato v večji meri posvetiti svojo skrb ostalim prepotrebnim cestam. Enako obupen je položaj v pogledu regulacije Mure. Ta problem obstoja že več desetletij. Mura od avstrijske meje pa v vsem svojem toku po našem ozemlju skoro vsako leto menjava korito in leto za letom odnaša plodno zemljo. Krediti, ki so se doslej žrtvovali za nasipe in regulacijo, so docela nezadostni ln tudi v novem proračunu predvidenih 100.000 Din ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ogrožene so cele vasi ln naselbine. V tem pogledu se morajo najti krediti, tla se siromašni narod obvaruje še večje Skoda ln nesreče. V upanju, da njegovo opozorilo ne bo ostalo glas vpijočega v puščavi, bo glasoval za proračun. Minister dr. Srkulj je ob koncu debate odgovoril na pripombe in predloge posameznih govornikov in izjavil, da se docela strinja s pritožbami, da so krediti njegovega resora prenizko odmerjeni. To, kar vsebuje proračun, služi le najnujnejšim potrebam. Skrb vlade pa bo, da v teku proračunskega leta pribavi naknadne kredite, ki so nujno potrebni. Pripravljeni so načrti za zgraditev 400 km novih cest ln za temeljito popravilo 2000 km cest, ki se bodo zlasti v bližini večjih mest in industrijskih centrov modernizirale, tako, da bodo odgovarjale vsem potrebam modernega prometa. Po govoru ministra dr. Srkulja je sledilo glasovanje in je bil proračun gradbenega ministrstva soglasno odobren. Počastitev Masaryka Govor posl. PustoslemSka ob 84* rojstnem dnevu velikega Slovana, predsednika ČSB Predno »e Je razprava nadaljevala, se Je javil k besedi nar. poslanec Rasto P u-stoslemšek ln se v lepem govoru, ki so ga zbornica in nabito polne galerije poslušale stoje, spominjal 84. rojstnega dne prezidenta češkoslovaške republike dr. Tomaža Masaryka. Izvajal je med drugim: V dobi, ko je mala Srbija začela igrati vlogo jugoslovenskega Piemonta, so bili ee lo med Slovani redki oni, ki so bili sposob ni pravilno oceniti veliki pomen in važnost tega jugoslovedskega pokreta, ki je naglo prešel preko državnih meja in z neodolji-vo silo v najkrajšem času zajel vse jugo-slovensko ozemlje. Med temi redkimi ljudmi je bil tedanji profesor Karlove univerze v Pragi, dr. Tomaž Masarvk. Njegov oslabitev Francije, Anglija vidi svoj interes v tem, da si Evropa ne ustvari ravnotežja brez Londona in da bi si Nemčija ne zgradila premočnega zračnega brodovja, Nemčija pa hoče legalizacije sedanje svoje oborožene sile. Lz tega zapletenega položaja bi moral najti lord Eden izhod s primernim kompromisom. Kakor vse kaže, kljub dobrohotnim zatrdilom Berlina in Rima ni uspel, ker bi sicer Anglija ne vrgla v svet misli o novih razorožitvenih pogajanjih, h katerim naj bi se pritegnile tudi Amerika, Rusija, Japonka in Mala antanta. Po kratkovidnosti diplomatov štirih evropskih velesil je postal razorožitve-ni problem nekaka posebna zadeva ravno teh štirih držav in bi njega ugodna razrešitev ne pomenila ničesar ako bi izven te ureditve stale močne velesile Amerika, Rusija in Taponska Evropa uvideva, da je treba razorožitev ookre-niti zopet na širši podlagi. Ako oa do tega pride, bodo ta pogajanja še dolgotrajnejša in skoro gotovo še bolj jalova. teljl ln povsod podpiral akcijo sa ustvaritev naše nacionalne države. NaSa končna zmaga za osvobojenje je res plod junaške srbske vojske in naših dobrovoljcev, toda nemala zasluga za našo zmago gre tudi prizadevanju našega velikega prijatelja v dobi naše nesreče dr. Masaryku. Dr. Tomaž Masaryk je ostal naš zvest prijatelj tudi v naših srečnih dneh, ko je bil zaradi svojih zaslug izvoljen za prvega prezidenta svobodne bratske češkoslovaške republike. Danes slavi ta izredni človek, ki ga bo zgodovina brez dvoma uvrstila med največje Slovane, svoj 84. rojstni dan in obenem 15 letnico, odkar je predsednik in voditelj naroda. Srčna potreba nam narekuje, da se pri tej priliki tudi mi spomnimo tega velikega svojega prijatelja ter v globokem spoštovanju in hvaležnosti vzkliknemo: Naj živi dr Tomaž Masaryk do skrajnih mej človeškega življenja!« Pozivu posl. Pustoslemška se je pridružila vsa zbornica in sledile so dolge in tople ovacije, ki so se znova stopnjevale, ko Je nar. posl. Rasto Pustoslem-ek ob ponovnem viharnem pritrjevanju vse zbornice predlagal, naj odpošlje Narodna skupščina prezidentu Masarvku naslednjo pozdravno brzojavko »Narouna skupščina kraljevine Jugoslavi-Ja Vam v globokem spoštovanju pošilja svoje čestitke k 84. rojstnemu dnevu v želji, da Vas usoda še dolgo ohrani v srečo ln čast jugoslovenskega in češkoslovaškega naroda.« Predsedstvo Narodne skupščine je to br> zojavko takoj odposlalo. Dopoldanska seja je bila nato zaključena. veliki duh je takoj uvidel, da je ta akcija plod prirodnega razvoja naroda, ki stremi po svobodi in zedinjenju, ln da je tako močna, da jo morejo zunanji dogodki sicer začasno ustaviti, nikakor pa ne preprečiti. Sluteč, da bo ustvaritev končnih ciljev jugoslovenskega pokreta v osnovni zvezi z ostalimi slovanskimi problemi in torej tudi s problemom češkoslovaškega naroda, se je Masaryk takoj postavil v službo tega pokreta, zavedajoč se, da s tem služi tudi svojemu narodu. Tako je postal Masaryk ne samo borec za pravice svojega naroda, marveč tudi jorec za ustvarjenje osnovnih teženj Jugo-slovenov Ko je bila 1. 1906. nameravana med Srbijo in Bolgarijo carinska unija kot predhodnica balkanske unije in ko Je Av stro-Ogrska z vso silo nastopila proti temu in končno tudi uspela, da prepreči to za misel, je Masaryk kot politik in znanstve nik svetovnega slovesa branil pravice dveh slovanskih držav, da smeta svobjdno skle pati pogodbe, o katerih smatrata, da služi jo njunim gospodarskim ln političnim ci Ijem V poznejši carinski vojni med Avstro -Ogrsko in Srbijo je Masaryk vodil kole onih slovanskih politikov Avstriji, ki sr neusmiljeno napadali ln obsojali avstrijsk< protlsrbsko politiko. Aktivno Je dr. Masaryk posegel v razvoj dogodkov na našem jugu v zagrebškem ve leizdajniškem ln dunajskem Friedjungovem procesu in je dokumentirano dokazal sve tu, da so osnove, na katerih sta bila zgra jena ta dva procesa, vseskozi lažne ln po tvorjene; dosegel je, da sta se ta dva pro cesa končala z zmago pravične stvari Ju goslovenov v največjo blamažo avstrijski} vladnih kroeov če bi tU Masarvk za jugo slovensko stvar np storil nič drneeea. k? kor to bi bilo že to do'o!j. da ostane nit *ovo Ime z zlatimi črkami rabeleženo • 'codovlnl našeea naroda Smatraloč tnrnslnvensl o »tvar prav tab tjHzu svojemu srcu kakor češkoslovaško je za časa svetovne vojne nastooal v po polnem soglasju z našimi odločilnimi čini- Stanje našega prometa Ekspoze prometnega ministra Radivojeviča — Železnice imajo 70.000 uslužbencev — Aktivnost poštne službe Popoldne le začela Narodna skupščina razpravljati o proračunu prometnega ministrstva. Celo najstarejši parlamentarci se ne spominjajo, da bi bilo kdaj toliko zanimanja za kako skupščinsko sejo. kakor ie bilo za današnjo popoldansko. Že včeraj so bil? razgrabljene vse vstopnice za galerije in za draga, publiki določena mesta. Vsa javnost je namreč nestrpno pričakovala odgovora prometnega ministra Radivoje»viča na obtožbe nar. posl. in bivšega prometnega ministra Andre Staniča. Galerije so bile nabito polne, tako da so morali dohode zapreti le davno pred začetkom seje. pred skupščinskim poslopjem pa se je še neprestano kar trlo ljudi, ki so želeli prisostvovati seji. Prav tako so bile tudi poslanske klopi do zadnjega mesta zasedene in so poleg narodnih poslancev prisostvovali seji tudi skoraj vsi senatorji. Kmalu po 5. so zavzeli svoja mesta predsednik Narodne skupščine dr. Ko6ta Kuimanudi z vsemi ostalimi člani predsedstva, takoi nate pa ie vstopila tudi vlada z ministrskim predsednikom g. Niko-lom Uzunovidem na čelu. ki ga »e zbornica pozdravila z dolgotrajnimi ovacijami. Predsednik Narodne skupščine g. dr. Kosta Ku-manudi je takoj otvoril sejo z objavo, -»a pride na dnevni red proračun prometnega ministretiva. Obenem ie podelil besedo prometnemu ministru g. inž. Lazaru Radivojeviču. Ekspoze ministra inž. Radivojeviča Prometni minister fe v svojem ekspozeju najprvo v enotirnem govoru podal strokovni pregled dela svojega resora in navedel podrobne podatke o poslovanja posameznih panog in oddelkov. Takoi v začetku je na-glašil, da stopa pred Narodno skupščino v izredno težkem tr-nutku. ko mora na '.ni strani podati potrebna pojasnila o celok'iP^ nem stanju svojega resora. na drugi 6tra:ii pa dati dolžen odgovor parlamentu na sirovo kritiko poslanskega tovariša in bivšega prometnega ministra g. Andr^ Staniča.« Iz njegovih točnih podatkov se bo mojla Narodna skupščina in vsa javnost prepričati, da so bazirali ti napadi na docela netočnih podatkih. V strokovnem dehj svojega ekspozeja le prometni minister Lazar Radivojevič jvodo-ma orisal splošne prometne prilike pri nas in opozoril, da živimo še vedno v dobi izgraditve prometa, čeravno ie konjunktura v železniškem prometu že davno minila in n dela vedno večjo konkurenco avtomobilski promet. Prometno ministrstvo mora zaradi tega temu pojavu posvetiti vso pozornost; upoštevati moramo pri tem. da je v interesu države, da se razvije tudi avtobusni promet, zlasti tam. kjer ni železniških zvez. Proračun za državne železnice znaša 1.6 milnarde. Pri železniških ustanovah je skupno 70.000 uslužbencev in prva skrb ministrstva je poleg pospeševanja in izgraditve naših prometnih naprav posvečena osobju tako v materialnem, kakor v zdravstvenem in stanovanjskem pogledu. Za žeiezniške novogradnje je v proračuna predvidenih 200 milijonov. Ker je država v prejšnjih letih izdala ogromne vsote za popravilo vagonov v inozemstvu, ie posvečalo ministrstvo vso pozornost temu problemu in stremelo za tem. da si sami ustanovimo potrebne delavnice. V to svrho je bila z velikimi investicijami zgrajena centralna delavnica v Kraljeva. ki le najmoderneje opremljena, tako da bo zadostovalo vsem našim potrebam. Zato bodo dosedaj po nekod zelo obširne kurilnice polagoma ukiniene. tako da bodo služile v bodoče le za najnujnejša pooravila. vsa glavna popravila našega celokupnega voznega parka pa se bodo vršila v centralni delavnici v Kraljevu. Kakor vse druge gospodarske ustanove, preživljajo tud< državne železnice svojo krizo. Dohodki stalno naiadujejo in so padli za okrog 33 odstotkov. Kljub teinj pa ie položaj naših državnih železnic še kolikor toliko zadovoljiv, kajti padec dohodkov v drugih državah je še mnoso večji. Tudi v te-hnionem oogledu se stanje na naših železnicah vidno popravlja in so zlasti glede povečan ia brzine vlakov doseženi prav lepi uspehi. Obširno je prometni minister nato govoril o poštni, brzojavni in telefonski službi. Ta panoga njegovega resora daje državi zelo lepe dohodke. V preteklem letu so znašali 153 milijonov. V novem proračunu znašajo izdatki 329 milijonov, dohodki pa so predvideni na 482 milijonov. V brzojavni službi je nastala zaradi splošne gospodarske krize stagnacija, nasprotno pa se telefonski promet stalno razvija in kaže še nadalje naraščajočo tendenco. Ostali del svojega ekspozeja je posvetil prometni minister rečnemu in pomorskemu prometu. Minister Radivojevič obračunava s posl. Staničem V dveumih izvajanjih je pobijal očitek za očitkom in žel ob koncu viharen aplavz Ekspoze prometnega ministra g. Radivojeviča o stanju našega prometa in naših prometnih ustanov ter o podrobnostih re sornega proračuna je trajal pičlo uro Celi dve uri pa je govoril nato g minister o očitkih in obtožbah, ki jih je pretekli teden v splošni proračunski razpravi naperil proti njemu narodni poslanec in bivši prometni minister g. Andra Stanič. Točko za točko je razčlenil Staničeve očitke; na osnovi dokumentov ter podrobnih matema tičnih računov in tehničnih podatkov je dokazal, da so očitki g Staniča neuteme ljeni in neresnični Pojasnjeval je. zakai in v kakih razmerah so bile sklenjene po edine pogodbe, ter utemeljeval in pojasnjeval tudi vse podrobnosti teh pogodb Na osnovi uradnih dokumentov je predvsem dokazal pravilnost postopka, na katerega osnovi je prišlo do sklenitve in podpisa pa godb za gradnjo železniških prog in drugih javnih del Enako je pojasnjeval finančne pogoje pogodb ter utemeljeval, zakaj niso mogli biti doseženi drugačni pogoji ;n za kaj so sklenjeni nrtgoji tudi v tej obliki z našo državo ugodni Obširno je razor-ivlja o tehničnih določbah in podrobnih cena^ r% oddan« dela Narodn' poslane* so enako kakor poslušalci na galerijah vztrajali ves čas ministrovega govora in mu sledili z napeto pozornostjo. čeprav je zaradi silnega navala vladala v zbornici huda sopara. Ministru g Radivojeviču je uspelo dokazati poslancem, da so brez podlage trditve g. Staniča. češ da je Jugoslavija pri teh pogodbah izgubila okrog 800 milijonov dinarjev Ravno tako jih je prepričal, da so bile pogodbe s tujimi podjetji sklenjene povsem regularno. po normalnih pogojih in s potrebnimi jamstvi. Poslanci so se zlasti v drugem delu ministrovih izvajanj ponovno oglašali s pritrjevanjem in aplavzom, ko pa je g minister svoj govor zaključil, so ga pozdravili z viharnim odobravanjem. Ustanovitev jugoslov.-čsl. gospodarske zbornice Beograd, 7. marca AA. Ustanovna skupščina iugoslovensko-češkoslovaške gospodarske zbornice bo v četrtek 15. t. m. ob 17. v prostorih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratnički dom. Interesenti, k' bi se hoteli udeležiti skupščine, se naprošaio. na1 se naikasneje do 12. t. m. ja\ijo Zavodu za pospeševanje zunanle trgrovine. soba št. 19 NemšVi v 7webn Zagreb, 7 marca č Dopoldne se je pripeljal v Zagreb nemški poslanik na našem dvoru Viktor von Herren. Rim se mora odločiti za Pariz ali Berlin Dr. BsneS pojde v Rim ? — Preokret italijanske politike proti Franciji in Mali antanti Ženeva, 7. marca. g. Iz virov, ki so blizu i zunanjemu uradu, se razširjajo vestj. po ^ katerih so v Parizu in v R-imu že obveščeni, j da bo češkoslovaški zunanji minister dr. \ Beneš najbrž takoj po sestanku Mussolini- 1 ja. dr. DoMfussa in Gombosa, najkasneje pa ob koncu marca ali v začetku aprila, pose-til Mussolinija. Ako bi prišlo do tega razgovora, se more v kratkem pričakovati končnoveljavna rešitev vprašanja srednje Evrope v smislu MussoSInijevega načrta. Na vprašanje v Pragi so na merodajnih mestih izjavili, da o nameravanem potovanju dr. Beneša v Rim. ni nič znanega. Italija pred važno odločitvijo Pariz. 7. marca. s. Znani publicist Perreux poroča v »Pariš Midi«, da se poraja v srednji Evropi močan b!ok, ki je določen za to, da zapre imperialistični Nemčiji pota in ohrani mir. Zbližanje Francije in Italije je docela mogoče, ker so nesoglasja med obema državama samo notranje-političnega značaja. Na vsak način pa bo Francija v tej zadevi postopala v popolnem sporazumu z Malo antanto. Rim se bo moral odločiti za Berlin ali za Pariz ter opustiti svojo dosedanjo gugaiočo politiko. Italija želi zbHžanje z Malo antanto Rim, 7. marca. g. V odgovornih političnih krogih Italije se direktive Italije glede vzpostavitve ravnotežja v Podunavju precizirajo takole: Restavracija Habsburžanov ne prihaja v poštev, ker ne bi mogla računati na simpatije Italije. Italija zastopa stališče potrebe revizije, da se omilijo gotove trdote mirovnih pogodb, prenagljeni revi-zionizem pa pomeni veliko nevarnost za mir. Revizija se more izvesti le v pravem času na miren način in v sporazumu z vsemi prizadetimi. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi pomenila hude zapletljaje vojaškega značaja. Interesi Italije v Podunavju iti na Dunaiu zahtevajo ohranitev avstrijske sa- Vii priznavajo mostojnosti. To je in bo ostalo glavno načelo polititke italijanskega zunanjega ministrstva. Glede odnošajev do Male antante ne želi Italija samo poglobitve gospodarskih, temveč tudi kulturnih in političnih vezi. Znaki za sporazum so že tu. Zbližanle med stališčlma "lussolinlja in dr. Beneša W moglo roditi koristne rezultate. Italija, Avstrija in Madžarska ne bodo ustvarile bioka držav in tudi ne carinske unije. Prej le nameravana zveza med obema podonavskima državama, ki bi nato dovedla do paralelne politike miru z Rimom in ki bi končno v gospodarskih problemih postopala roko v roki z Malo antanto. Sorodnost italijanskih in francoskih stremljenj Pariz. 7. marca. AA. Zunanji minister Louie Barthou j? enoči kmalu po 19. sprMel francoskega poslanika v Rimu de Chambru-na. ki mu je pri tej priliki obširno poročal o sedan'i'n smereh italijanske zunanje poi-tike. zlasti o zadržanju odgovornih italijan skih državnikov nasproti vprašanju razorožitve in srednjeevropskemu vprašanju. Glede na prihod poslanika Chambrima v Pariz ugotavljajo listi, da se zadnje ča^e opaža zibližanje med Parizom in Rimom, pri čemer je posebno zna čil >n ton italijanskega časopisja. Tako piše »Oeuvre«: Vzlic različnosti naziranj. ki še obstoje med Parizom in Rimom, naj ugotovimo, da že dolgo nista imeli obe državi tako sol dnih temeljev za sporazum v tolikih bistvenih točkah, v raz-orožitvenem problemu, kjer gre za integralno ohranitev francoskih sil. v srednjeevropskem vprašanju, kjer gre za integralno neodvisnost Avstrije, in v finančnem vprašanju. kjer gre za integralno ohranitev zlatega standarda. Ta skupnost nazirani ie že rodila sadove. Na Dunaju ne govore vee_ o Anschluesu in je tudi že d^finitivno opuščena misel na carinsko uniio z Madžarsko Program bližnje konference med Mussoli-niiem, Dollfuseom in G oni besom je bistveno gospodarskega značaja in postavljen iz-kliačno na preferenčne dogovore med tremi državami in me;aši, da se pozneje razširijo tako. da bedo postali evropski temelj^za miroljubno gospodarsko zgradbo v osrčju Evrope. Miroljubnost turške zunanje politike Razprava o ratifikaciji balkanskega pakta v turškem parlamentu — Govor zunanjega ministra Ruždi beja Ankara, 7. marca AA. V ekspozeju, ki ga je podal v poslanski zbornici pri razpravi o ratifikaciji balkanskega pakta, je zunanji minister Tevfik Ruždi bej izjavil: Balkanski pakt, ki ga vlada predlaga v odobritev, predstavlja izredno posrečen izraz politike miru, varnosti in dobre soseščine, ki jo vodimo že od samega začetka v teh krajih. Obenem predstavlja nov korak na poti k srečnemu razvoju v zgodovini Balkana, izhodišče nove dobe bratstva med balkanskimi narodi. Tako po svoji prirodi, kakor po duhu, ki je vodil njegove tvorce, ta pakt ne more biti naperjen proti nobeni drugi državi. Prav tako ni mogel biti sklenjen drugače kakor v mejah prejšnjih obveznosti, ki so jih prevzele države-podpisnice. Pakt docela temelji na tej osnovi. Vse pogodbe, ki so jih podpisale države-podpisnice balkanskega pakta že prej, ostanejo popolnoma nedotaknjene. V svojem nadaljnjem govoru je Tevfik Ruždi bej dejal, da bo balkanski pakt v primeru, če bi katera izmed držav podpisnic napadla kako drugo državo, balkansko ali izvenbalkansko, avtomatično izgubil veljavo nasproti napadalcu. Vrata k paktu so na stežaj odprta tudi tistim, ki doslej Se niso pristopili. Balkanski pakt nI take prirode, da bi mogel zbuditi tudi najmanjše težkoče med državami podpisnicami in drugimi njihovimi balkanskimi sosedi, ki h paktu še niso pristopili. Eden izmed naših glavnih nambnov je, da vodimo politiko dobre soseščine z Bolgarijo, ki smo z njo zvezani s pogodbo o nevtralnosti za primer napada nanjo, in da vobče vzdržujemo dobre odnošaje med našima dvema narodoma. Splošno znano je, da je republikanska vlada turškega naroda dala dokazov o vprav fanatičnem prizadevanju, da se pokaže stalno in zanesljivo v spoštovanju sklenjenih prijateljstev in izvrševanju sprejetih obveznosti. V tem duhu je Turčija tudi pristopila k balkanskemu paktu, ki ni v ničemer v nasprotju z ostalimi prijateljstvi, katere je Turčija sklenila. Mislim, da ni potrebno posebej naglasiti duha, ki bo glede na končni cilj vladal na bodočih sestankih Štirih zunanjih ministrov Tem sestankom bo vselej smoter, da se Se bolj približamo drug drugemu, ne pa da bi se med seboj prerekali. Reči smem, da zastopniki posameznih držav podpisnic vprav tekmujejo med seboj, da drug drugemu čim bolj olajšajo delo d8 bi motglo to de^ miru postati kar najplodnejše in kar najkoristnejše. Gbisk Ruždi beja v Bukarešti BukareSfa. 7. marca, g Turški zunanji minister je brzojavno obvestil zunanjega ministra Titulesca. da je Turčija ratificirala ba'Vansko pogodbo. Zunanji minister Tevfik Ruždi bej bo 14 marca prispel v Bukarešto Svoje potovanje bo prekinil v Sofiji, kjer se bodo vršil* nogajanja z ministrskim predsednikom Mušanovim. Fey zairka podajanja z Nemciio Dunaj, 7. marca. k. Sooči je zvezni nod-kancelar Fev v posebnem govoru po radiju odločno demantirai vesti, da bi se vršila kaka neuradna pogajanja za sporazum z Nemčijo Dejal je. da so se pred nekaj dnevi sicer v resnici javili pri njem razni nemški emisarji ter skušali vplivati nanj. da bi se vdal v nooaiani* glede avstriiskih odnošajev nanram Nemčiji, toda vse te ljudi je g'adko zavrnil, zlasti =e. ker so bili to Habichtovi odnoslanci. Avstrijska vlada pristaja na pogajanja le. če bi to želeli neposredni zastonniki narodno-sociali-stičnega režima Avstrijska vlada se ne bo nikoli spuščala v nobeno naktiranje z avstrijskimi narodnimi socialisti, ki jih v Avstriji čaka enaka usoda kakor marksiste. Preckret Hlinke Praga. 7 marca. k. Slovaški vodja pater Hlinka predsednik dosedanje opoziciiske slovaške ljudske stranke je imel včeraj daljši razgovor z ministrskim predsednikom Malvnetrom V političnih krogih se je razširila glede na ta sestanek vest. da sta oba politična voditelja govorila o tesnejšem sodelovanju in oredvsem o vstopu slovaških klerikalcev v vladno koalicijo Vstop slovaške utidske stranke v vladno koalicijo hi nedvomno pomenil močno oporo sedanj' vladi posebno velikega po mena p* bi bil zaradi bližnjih volitev predsednika republik«. Nemško-pol jsk* carinska pogodba Varšava. 7. marca s. Zunanji minister pol kovnik Beck in nemški poslanik Moltke sta danes podnisala nemško-poljsko carinsko pogodbo Z njo ie končana že več let traiajoča carinska vojna med obema državama in so ustvarjeni pogoji za izgraditev medsebojnih trgovinskih odnošajev. Novi pomiri v Š^aniif Madrid. 7 marca. č. Notranje-politični položaj v Španiji se je znova zelo poslabšal. Skrajni levičarji in španski fašisti so pričeli povzročati političnim oblastem znova zelo hude skrbi V Valadolidu je prišlo snoči do pouličnih bojev Okrog tisoč fašistov se je zbralo v gledališču kjer so njihovi voditelji nanovedali politično zborovanje. pred gledališčem pa so se polagoma pričeli zbirati pristaši ekstremnih delavskih levičarjev, ki so viharno demonstrirali proti fašistom Fašisti so nato pričeli iz bližnje garaže streljati na delavce, ki so ogorčen? navalili na garažo, pregnali fašiste in stavbo docela opustošili V Vigu so večje skupine delavcev opustnšile in oplenile tamkajšnje trgovine V Madridu samem se za petek napoveduje stavka tiskarskih delavcev Listi poročajo, da se pripravljajo ekstremni levičarji na splošno stavko, ki naj bi se pričela prihodnji teden. Turčija ustaM^vf fy>?lani§tvo v Tirani OarlgTad, 7. marca k. TurSka vlada je sklenila ustanoviti v Tirani svoie lastno poslaništvo. Na ta n«Jčin n»čun«1o v Tur-čiii približati Alhaniio balkanskemu političnemu pokretu in jo pritegniti k temnejšemu sodelovanju z drugimi balkanskimi državsmi. Novi ImrnšVi ctJivar Celovec 7 pngroa <* jforoSTri ^bor le r>on<->iiirie IrvvHI ra novoirg d0*®bieer« (rlavoi-is vrM^itoHfl T^olm trroVi •>•«( erenerala ■pip^oT-f^^ T9 rvvsra tvrod^e^iVa koroškega deželnega zbora pa in2. Schumyja. Je res izvrstna. POIZKUSITE JO TUDI VI. Proslava prezidenta Masaryka v Ljubljani Snoči se je vrSila v opernem gledališču slavnostna predstava Janačkove »Jenuie« v proslavo 84!etnice prezidenta T. G. Masa-ryka. Gledališče ie bilo razprodano. Prisotni so bili predstavniki civilnih in vojaških oblastev. mestne občine, univerze, čsl. konzul inž. Ševčik s tajnikom Konzulata g. Martinkom. zastopniki sokolstva in številnih kulturnih društev, narodnega ženstva itd. Posebno častno sta bili zastopani Jugo-s'ovensko-češkoslovaška liga in Češka obec. P-eJ prestavo je podpredsednik Jugoslo-ve- •' .-ieškoslovaške lige dr. Egon Starfi v '•-:» tVem govoru jedrnato označil pomen r: • -oslave, navajajoč Masarykove zasluge za bratski češkoslovaški narod in za Jugo-slav jo. Citiral je Havličkove besede o revoluciji in poudaril, da Masaryk ni nikdar mara! revolucije z orožjem, zato pa je zre-volucioniral češka srca in glave ter tako pripravil narod za svobodo, ki pomeni delo in odgovornost. Govornikove besede je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem. Ha to je dr. Stare prečltal brzojavki prezi-dentu Masaryku in kralju Aleksandru, ki iu je občinstvo navdušeno sprejelo. Slavnostni uvod v predstavo ie zaključil gledališki orkester, ki je za!gra-l češkoslovaško in iugoslovensko himno. Nato se ie ob* veliki pozornost' občinstva 'zvajala »Jenufa«. v kateri je namesto obolele ge. Bernot-Gotobove usrešno nastopila ga. Lucija Ožegovičeva iz Zagreba. Predstavo so oddajali tudi po radiu. + Praga, 7. marca. AA. Današnji 84. rojstni dan predsednika češkoslovaške republike g. T. Masaryka je spet dal priložnost vsemu češkoslovaškemu prebivalstvu brez razlike strank in narodnosti za manifestacijo zvestobe in udanosti do državnega poglavarja. Občinski odbori mnogih krajev, tudi z nemško večino, so sklenili imenovati po predsedniku Masaryku katero ulico ali trg v svojem kraju. Občna zbora JNS v Grižah in Dramljah Celje, 6. marca. Občinska organizacija JNS za Griie je imela v soboto zvečer zelo dobro obiskan redni občni zbor v narodni šoli v Grižah. Predsednik g. župan Veligošek je pozdravil vse udeležence, zlasti pa gg. narodnega poslanca Ivana Prekorška in sreskega veterinarja Šribarja nato pa je podal pred-sedstveno poročilo. Po tajniškem poročilu g. Razpotnika je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom g. županom Veligoškom. V odboru so zastopane vse vasi in tudi delavstvo. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je sporočil pozdrave predsednika sreske organizacije JNS g. dr. Kalana, ki se zaradi obolelosti ni mogel udeležiti občnega zbora. Gospod poslanec je obširno poročal o delu v Narodni skupščini ter o gospodarskih in političnih vprašanjih, nato pa je govoril sreski veterinar g. Šribar. V debati se je oglasil tudi ravnatelj rudnika v Za-bukovici g. inž Kenda, ki se je zahvalil vladi, da je upoštevala državne rudnike pri dobavah državnim in samoupravnim uradom. Prosil je poslanca g Prekorška, da bi se še nadalje zavzemal za to prakso zaradi zaposlitve naših rudarjev. Občinska organizacija JNS za Dramlje je imela redni občni zbor v nedeljo dopoldne v nabito polnem Društvenem domu v Dramljah. Zupan g. Franc Masinak je v imenu občine iskreno pozdravil gg narodnega poslanca Prekorška in sreskega načelnika dr Vidmarja. Nato je poročal predsednik g. Jožko Jager o delu in ciljih organizacije, tajniško poročilo pa je podal g. Franc Ždolšek. Pri volitvi novega odbora je bil na željo dosedanjega predsednika g. Jagra izvoljen za predsednika župan g. Franc Mastnak. Nar. posJ. g. Prekorlek je opravičil odsotnost obolelega predsednika sreske organizacije JNS g. dr Kalana in sreskega veterinarja g. Šribarja. ki je bil zadržan zaradi nekega drugega zborovanja Nato je obširno poročal o strankinem delu. o lanskih občinskih volitvah, o razmejitvi občin in o delu v Narodni skupščini, zhsti o določilih zakona o zaščiti kmetov in o plačevanju kmečkih dolgov, nato pa je v živahni debati dajal pojasnila na razna vprašanja. Dajmo mladini i*leka! Litija. 8 marca Zdravniški pregledi, ki so bili izvršeni zadnje čase v našem srezu. so ugotovili da je naša deca izredno slabotna. In to se na žalost ni opazilo le v industrijskih in rudarskih revirjih, enako sliko so pokazale preiskave tudi v kmetiških občinah Pozna se. da trpi na krizi ves srez Slabotnost otrok je posledica nezadostne ali neprimerne prehrane otrok. Mnogi kmetiški starši proda jajo mleko in skuJajo to izdatno živilo, ki je za otroke neprecenljive vrednosti, nado mestiti z neredilnim čajem Naše zdravstvene oblasti bodo izvedle v bližnjih dneh obširno propagando za uživanje mleka Poudarile bodo vso škndlji vost pitja čaja. zlasti če mu priliiejo alko holnih pijač Se v teku marca bodo preda vanja o pravilni prehrani v naslednjih kra jih našega sreza: . , dr Orel bo predaval v Litiji, v Smart nem v Sv Križu v TrebeMevem dr Fe dran na Krki v St Vidu in Stični dr Slav ko Grum bo imel v Zagorju m na|b'i>jem okolišu tri predavanja dr Korhar iz Ljub Ijane pa bo nred "run«tr/v( Zaerebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro !■> ponekod nekoliko bol' oblačno, oodnevl toplo oonoči mraz. - DnnnMca vronen«fca naonved r» četrtek: NaiprH Se oblačno, na jugu bo155e vreme, zmeren padec temperature, mogočs ži lutri izboljšanje. DANES PREMIERA GIGANTSKEGA FILMA ^^ /) S.O.S. - ledena gota ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predprodaja vstopnic od 11.— %13. Predstave ob 4., 7.'A in 9.J4, zvečer. Največji film, sniman na Groenlandiji — Očarljive slike iz Polarnega morja. Napeta dejanja. LENI RIEFENSTAHL — SEPP RIST — ERN8T U D E T in leti. Nekaj poguma je bilo treba, da je nekdo ta obraz, zasenčen od neke notranje lepote, predstavil filmskemu občinstvu, ki je vajeno gledati samo lutkaste obraze na platnu. Toda ta pogum bo poplačan, zakaj tu se družita umetnost in narava, da bi zmagovito vzgojila ljudski okus.« Nič ne de, da nemški kritik v svoji geo- grafski desorientaciji vso naV) državo le ves naš narod razume pod geslom »dalma-tinisches Blut«. Priznanje, ki ga je naša Angela Zalokarjeva deležna pred rasistično prestrogo hitlerjevsko kritiko, je samo eden izmed številnih primerov priznanja in pohvale, ki so jih v tujini tako pogosto deležni naši talentirani ljudje. PrBdaednik vlade g. Nikola Uinnovid Je s ponovnimi govori v Narodni skupščini potrdil stari sloves, da Je eden Izmed naj-©dllčnejSih govornikov Jugoslavije Rasna pripadnost Slovencev Da spadajo Jugoslovani vobče med temnejše narode v Evropi, je gotovo. Med njimi pa so Slovenci najsvetlejši, Srbi najtemnejši in Hrvatje vmes. Slovenci imajo j ako veliko mešancev. to se pravi takih ljudi, ki imajo temne lase in svetle oči, Tedkeje narobe, temne oči in svetle lase. Sicer pa je rasna pripadnost Slovencev ja-ko zamotana, mnogo bolj nego n. pr. rasna pripadnost Srbov, ki so znatno bolj enotni. Vsekako pa spadajo Slovenke po barvi oči med svetle narode r Evropi, po barvi las pa med bolj temne. Pri moških je podobno, dasi so v splošnem nekoliko temnejši po barvi oči in las. Tako piše privatni docent dr. Božo &cerlj v svojem članku »O rasah v Evropi in v naši državi«, ki izhaja (primerno ilustriran) v tedenski reviji »Življenje in svet«. riumf Angele Zalckarjeve v Nemci ii Berlin, 6. marca V dobi, ko je hitlerjevski tisk nasproti vsakemu inozemcu in njegovemu dejanju in nehanju dovolj kritičen, je pravkar žela r Berlinu izreden umetniški uspeh znamenita naša rojakinja, članica državnega gledališča v Monakovem, Angela Zalokarje\'a (kakor pišejo nemški listi: Salloker), ki je debutirala v novem nemškem zvočnem filmu »Der schwarze Walfisch«. Krstna predstava filma je bila pred nekaj dnevi v palači 1'fe v Berlinu in ob tej priliki 't je berlinska kritika razpisala v takšnih sla-vospevih kakršnih je redkokdaj deiežen kakšen mlad gledališki ali filmski igralec. Snlošna sodba je bila, da je Angela Zalokarjeva. ki v filmu nastopa v vlogi Fannv kot partnerica slavnega Emila Janningsa. »eine Entderkung«. odkritje za Berlin. V »Vossische Zeitungki je v umetnostnih in kulturnih zadevah še zmerom med prvimi nemškimi glasili, piše filmski recenzent M J. o nji: »2e nekaj let nam obetajo Angelo Salloker, igralko monakovskega državnega gledališča in vendar ni še nikoli prišla v Berlin. Zdaj, ko nam jo je družba Riton slednjič vendarle pokazala, jo bomo gotovo kmalu videli tudi na berlinskem odru. Zakaj njen uspeh na platnu, ki ga je občinstvo tako spontano aklamiralo, je bil izredno pomemben. Ta mlada. ozka. nežna, krhka otroška pojava brinetke iz dalmatinske (!) krvi ima obraz, ki ustreza vsem zahtevam, kakršne lahko stavi na igralko snemanje velikega filma. Njeno čelo, plemenito v svoji čistosti, usta. ki jih sprele-tava očarljiv nasmešek, in predvsem dvoje temnih oči, ki so nekaj doživele in ki dajo nekaj doživeti — to so sredstva za umetnost žrtvovanja in bolečine, ki se iz žrtvovanja rodi. to so sredstva za izražanje neznanske vdanosti, ki ji nihče ne more odo- Oplenfena blagajna na Vrhniki Vrhnika, 7. marca V pretekli noči so počastili neznani zli-kovci Vrhniko s svojim obiskom in opravili pri tvrdki Josip Kunstelj in sin (veletrgovina z lesom) temeljito in dobro poplačano delo. Vlom se je izvršil po polnoči. Ob 23. je prišel domov neki Kunstljev uslužbenec, za hip stopil tudi v pisarno in ni opazil še nič sumljivega. Ob 24. uri je prišel domov domači sin Vinko. Tudi ta ni opazil nič sumljivega v pritličju. Ob 5. zjutraj »o vstale služkinje in našle glavna vrata na cesto na stežaj odprta, pisarniške sohe pa v silnem neredu. Poklicali so hitro domače, katerim se je nudil žalosten pribor razdejanja. V drugi sobi, kjer delata knjigovodja in korespondent je bilo eno okno na široko odprto. Čez polovico okna in hišno ograjo je bila položena močna, 4 m dolga deska. V tej sobi se nahajajoče pisalne mize in omare je pustil zločinec v miru. Vedel je dobro, da so tukaj sami spisi, ne pa denar- V tretji sobi, sobi šefov je šel na delo, ki ^ ga je opravil temeljito. Vsi predali miz so odprti, papirji razmetani in raztreseni po tleh, blagajna v kotu kaže veliko luknjo in je popolnoma izpraznjena. Po tleh in bližnji pisalni mizi je ležala vsebina blagajne, v kolikor ni bila porabna za vlomilca; gotovina je pa romala v žep grabežljivca. Vlomilec je odnesel 30.000 Din v nofevn denarju, okoli 2000 lir in nekaj Hlingov. — Tvrdka proti vlomu ni bila zavarovana. Ob 9. uri je dospel iz Ljubljane g. Podobnik s svojim psom, posnel prstne od-tiske in skušal s psom najti sled. KakSen bo uspeh preiskave, bomo še poročali. Vlom ustvarja sodbo, da ga je izvršil strokovnjak, najbrž ob pomoči komplicov. Pokladanje težke deske čez ograjo in pisarniško okno govori za to, da sta morala biti pri delu najmanj dva. Prišla sta v hišo čez plot in skozi glavna vrata na cesti, jih odprla s ponarejenim ključem in šla narav- nost v pisarno. Orientirana sta bila izvrstno. ker sta prešla prvo in drugo sobo brez zanimanja. V drugi sobi sta se pomudila le toliko, da sta okno odprla in položila desko, da bi služila za hiter umik v primeru potrebe in po tej deski sta po storjenem delu kot po najkrajši poti lahko mirno odšla v noč. V tretji sobi je stala v kotu blagajna tipa Wiese & Cie. Je blagajna starejšega tipa, z dvojno steno. Varna je bila bolj proti ognju, vlomu se pa ni mogla dosti upirati. Poleg denarja je vsebovala nekaj menic in več hranilnih knjižic, ki pa jih je vlomilec pustil na pisalni mizi; saj mu nikakor ne bi služile. Vlom je seveda vzbudil na Vrhniki senzacijo in mnogo ugibanja. Blagajna po vlomu Vlomilska dražba Luke špr*s*xa Ljubljana, 7. marca Zdaj šele je spravljena na varno hudo nevarna družba mladih vlomilcev, ki se je udejstvovala dolge mesece v Ljubljani, okolici in tudi zunaj na deželi. Vlomilci pa bi najbrž še dalje časa nemoteno delovali na svobodi, da jih ni pokopala intriga, ki so jo naperili proti neki ženski iz Rožne doline Pred tedni je namreč prejela policija ovadbo nekega Špruka iz Rožne doline, da si je imenovana ženska prilastila po nepošteni poti zlato uro. Ženska je bila seveda pozvana na policijsko upravo, kjer je lah ko takoj dokazala, da ovadba ne odgovarja resnici. Takoj pa se ji je zazdelo, kdo jo je ovadil, zato se je odločila in ona povedala, kaj vse ve o Luki špruku. Ta ie bil policiji že znan kot nevaren tat in vlacu-gar, zato se je na podlagi novih informacij odločila, da izvede na dveh stanjva-njih v Rožni dolini hišno preiskavo. Ta n ostala brez uspeha. Pri Tomažu R. so našli varnostni organi večino robe — kakor manufakturnega blaga ter drugih predmetov — ki je izvirala iz vloma v Rohežm-kovo trgovino na Viču. V stanovanju neke druge ženske pa je policija našla precej zlatnine, ki je tudi izvirala iz vlomov v razna stanovanja. Policija je med tem dognala, da tvorijo vlomilsko tolpo, ki je ogražala javno varnost, že omenjeni Luka Špruk, nezakonski sin žene Tomaža R., dalje Ivan Tekavc. Ivan Smrdel, Josip O. in neki Rakovec Pe-torica je pohajkovala brez dela že cel3 leta, vendar so vsi vedno dobro živeli Ko so varnostni organi končali hišne preiskave, so doznali, da skrivajo tatovi še več ukradenega blaga v neki drvarnici. Sledili so dalje in naposled ugotovili, da je blago iz označene drvarnice izginilo. Treba je bilo še nadaljnjih poizvedb, nato šele so mogli ugotoviti, da je blago /.ako pala žena Tomaža R. na Rožniku. Tam so pričeli kopati in slednjič res spravili na policijo čedno zalogo nakradenega blaga, ki izvira iz raznih vlomov in tatvin. Policijski organi so se potrudili, da bi čimprej prijeli tatinske tovariše, vendar se jim ni posrečilo prijeti vseh naenkrat. Med prvimi sta bila prijeta Luka Špruk in Ivan Tekavc. Zadnji je v zaporu priznal, da je nekega dne v februarju ukradel tudi žensko kolo izpred Vovkove brusilnice na Tržaški cesti. Nato sta se odpeljala z Josipom O. na Planino pri Rakeku, kjer sta izvršila nekaj vlomov, nato pa se spet vrnila proti Ljubljani. Doma sta kolo razdrla, posamezne dele prodala, ogrodje pa vrgla v bajer pod Rožnikom... Ko je policija aretirala še ostale grešni- Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov iz posledic promptno odvaja. »Fran? Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ke, so sledile nadaljnje irporedl. Lopovi »o se seznanili tudi z nekim krojačem, sta-nujočim sedaj na Glincah, ki pa je natančno vedel za prilike v stanovanju svojega sorodnika sluge Marinška na I. realni gimnaziji ▼ Vegovi ulici. To je postalo skoro usodno za Marinška in neposredno tudi M profesorski zbor na zavodu. Krojač je namreč, najbrže po neprevidnosti, izblebetal Rakovcu, da hrani Marinšek v svojem stanovanju vsakega prvega precej denarja — in sicer plače profesorjev. Vlomilci §o tako izvohali tudi mesto, kjer je imel Marinšek navado spravljati denar. Tako so sledili kar trije zaporedni obiski v Marinško-vem stanovanju v Vegovi ulici. Vlomilci so si prav po apaško razdelili vloge. Ta j« stražil zunaj, drugi je bil na preži v vefi, tretji je tiščal vrata stranske sobe, kjer st« spaia Marinškova sinova, da tako prepreči morebitno presenečenje, Tekavc p« Je v noči pred prvim po tretjem poizkusu res vdrl v Marinškovo spalnico, pograbil z nočne omarice kaseto, v kateri naj bi bile profesorske plače in izginil, za njim pa vsa družba. Tolovaji pa so bili nemilo presenečeni, kajti v šatulji, ki so jo razbili nekje v bližini Kolezije, niso našli pričakovanega bogastva. Marinšek je mogel dvigniti plače šele vsakega prvega in tako so se spretni tatovi obrisali pod nosom. Na policiji je po aretaciji vse družbe trajalo zasliševanje več dni in šele zdaj so spravili drzne tatove na sodišče. Seved« pa aretiranci niso hoteli izdati na policiji vseh grehov. Zaenkrat tudi še ni pojasnjeno, čigava je zlatnina, ki se nahaja na policiji in ki so io varnostni organi dobili na stanovanju Luke Spruka. Smrtna nesreča v Cefju Trnga m gramor Je «Wla e*rota Celje. 7. marca Danes okrog 13.15 so se igrali trije otroci. med njimi 31etni ljubki sinček čevljarskega mojstra. Tonček Berglez i« Prešernove ulice, na prostoru za starim okrožnim sodiščem Za kresijo blizu truge za gramoz, ki je bila postavljena pokonci na zemlji. Otroci so nenadno prevrgli trugo. ki j« padla z veliko silo na malega Tončka ter ga z? dela na desno sence in mu zlomila desno roko. Otroku je brizgnila kri iz ust in uAes. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil nesrečni otrok že mrtev. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi. Mrtvega otroka so prenesli v stanovanje obupanih staršev. Vest o tragični nesreči se je bliskovito raznesla po mestu in je izzvala splošno sočutje z otrokovim očetom in materjo, ki jima je usoda tako nenadoma ugrabila priljubljenega sinčka. Podonavski problemi Celje, 7. marca O podunavskih problemih je predaval v ponedeljek na celjskem Ljudskem vseučilišču univ. prof. dr. Ljudmil Hauptmann iz Zagreba, naš ožji rojak, ki ima v evropskem znanstvenem svetu odličen sloves. Uvodoma je omenil važne datume v evropski politiki, ko se je po sklenitvi trianon-skega miru načenjalo vprašanje Podunav-ja. Zemljevid priča, kako je narava poklonila večini evropskih držav prirodne meje morja in gorovja. Srednji Evropi pripadajo industrijsko Porenje. agrarno Podunavje in vmesni pas, pripadajoč Češkoslovaški in Avstriji. Podunavje je prirodno dobro zavarovano, s mozaik njegovih narodov »t tu ni prilagodil prirodnim mejam gorovij. V Podunavju je nemško-madžarsko-rumunski klin segel globoko v slovanski svet, ki nad in pod njim s svojim severnim in južnim klinom zopet sega na zapad. Avstro-Ogrska je bila geografsko sicer enotna in zavarovana s prirodnimi mejami, kot zmes prebujenih narodov pa se ni mogla ohraniti. Saravno središče Podunavja in križišče njegovih glavnih prometnih smeri je Beograd, njemu je poverjeno zdaj vodstvo v Podunavju, česar Dunaj in Pešta nista znala prav razumeti. Po mirovnih pogajanjih so nekateri narodi zahtevali pri razmejitvi vpoštevanje zgodovinskih mej (Čehi, Nemci na Koroškem, Madžari), drugi spet narodnih mej (Nemci na Češkem, Jugoslovani) Resnega pomena za nas je fašistična politika zveze med Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Madžarsko, ki naj bi pridobila še Rumunijo, da bi bila tako objeta severni in južni slovanski klin v Podunavju. Strokovnjaškim in jasno podanim izvajanjem je polna predavalnica sledila z globokim zanimanjem. Aretacija nevarnega pustolovca Beograd, 7. marca. Na železniški postaji v Virovitici so te dni aretirali nevarnega pustolovca Dušana Kostiča, ki se je že dolgo časa izdajal za policijskega funkcijonarja in je po raznih vlakih potnikom tudi pregledoval prtljago, češ, da išče peklenske stroje. Pri aretaciji je imel ponarejeno legitimacijo nadzornika beograjskih policijskih agentov. Proti službujočemu agentu Petru Bošnjaku je bil silno predrzen ter mu je vneto HRIBOLAZa in vsi, ki Selite to postati, mislite vedno na dva temeljna pravila, ki »e glasita: 1. Ne nosi pretesnih čevljev. 2. Imel vedno ■ se- boj •41ilne in znane bonbone, kar dajo M moi in sveioet. PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. zatrjeval, a*j ne dela neumnosti, ker je on vendar v tajni misiji poslan naravnost od beograjske policijske uprave. Agent Bošnjak pa se ni dal prepričati in j« zločinec naposkd že pred komisarijatom v Virovitici hladnokrvno priznal svoje fantastične pustolovščine. S Kostidem se ukvarja sedaj beograjska potecija. Med avanturami, ki jih je priznal, so nekatere silno zanimive. Tudi v Mariboru je nastopal kot član beograjske policija, ki izvršuje posebno »»upna poizvedovanja Seznanil se je z mnogimi Mariborčani in tudi z neko mladenka Id ga je predstavila svojim staršem. Prišlo je celo do zarok«, kajti Kostič je očetu svoje prijateljice zaupno sporočil, da ni samo uradnik, marveč celo eden &efov beograjske kriminalne policije. Ko pa »o mu postala tla prevroča, je izginil iz Maribora, ne da bi se poslovil od številnih prijateljev in od svoje zaročenke. Pri svojih pustolovščinah je imel toliko uspeh«, da je v nekem slavonskem mestu prer«ril tudi prave policiste. Na kolodvoru se jim je predstavil kot Drago-slav Jovanovič, nadzornik beograjskih policijskih agentov, ki ima seveda posebno zaupno nalogo. Kolegi so ga povabili na čašo piv« v bližnjo gostilno in tam so se tako dobro imeli, da se je skromna pogostitev pretvoril« v pravcati banket, ki )• trajal do drugega jutra. Življenjski jubilej zgledsega Sokola Danes prarnuje v Kočerju čil m zdrav svoj 75. rojstni dan g Matija čerček, ki je daleč na okrog priljubljen in zlasti zna« po ivoji vnemi za Sokoistvo. Jubilant se J« rodil kot sin revnega kmeta v Koritu psi Dobrniču in »e je šele pri rojakih naučil citati in pisati. Po vojaški službi je 19 let služboval kot parnik v kaznilnici Karlau. let« 1998. p« j« dobil službo slug« pri žu-žemberškem sodišču, kjer je služboval do svoje upokojitve leta 1*>23. Med svojim službovanjem je vsak teden po enkrat ali pa tudi po dvakrat prehodil območje žužemberfke »odnije. Napravil je tudi preko 90 km dolge ture. Na svojih službenih potovanjih je bil kmetom v raznih zadevah najboljši svetovalec in pomočnik ter je bil zaradi tega povsod zelo priljubljen. Ko Je po 42 letih službe stopil r pokoj, se je seveda še z večjo vnemo posvetil ljudstvu, najrajši pa deluje v sokol-skih vrstah. Se sedaj na stara leta se z veseljem in vnemo udejstvuje tudi med mladimi telovadci. Pri Sokolu v Žužemberku se je udej9tvoval od njegove ustanovitve in je bil dolgo časa tudi starosta. Skozi življenje ga spremlja veder humor in največja dobrodušnost, ki daje tudi drugim mnogo utehe. Zgledno je vzgojil in oskrbel tri sinove in tri hčerke, s svojo tri leta mlajšo soprogo pa preživlja jesen življenja v Kočevju pri hčerki. Vrlemu možu in zglednemu rodoljubu želimo še mnogo srečnih let! UA ULTURNIPREGLED © Arturju Grottgerju Slovanski instjtut v Pragi ie pravkar izdal razkošno opremljeno knjigo: Fr. Taborski?. Artur Grottger: Jeho laska a d i 1 o. (250 str. v 8°). Avtor j-p če^ki umetnostni zgodovinar, kritik in prevajalec, obenem pa navdušen prijatelj slovanskega k ilturne-ga sodelovanja. Ime Arluria Grottgerjc. ki mu je Fr. Taborski' posvetil svojo knjigo, je pri nas znano le ožjemu krogu. Grottger je poljski slikar avtor cik'ov Vojna — Polonia — Lilua-niakisndiio med na''pomembnejše stvaritve poljske umetnosti 19. stoletja. V Grottger-jevih slikah se razodeva vsa bol poljskega človeka do nesrečni vstaji 1. 1863 in vsa veličina poliskega hrepenenja r>o osvoboienju in zedinieniu razkosane in zatirane domovine Življeni-"pis tega slikarja, ki je umrl Se mlad v Franciji, ie čudovito živa slika tedanjega časa- Poleg domovine je v tem mladem življenju zavzemala vodilno mesto, kar ie nnlji-vo ljubljena ženska. Ljubezen med Artur-jem Grottger jem in njegovo izvoljenko Wan-do Monn*. je eno tistih erotičnih razmerij, ki so s svojo pesniško lapoto in t*> svoiih dokumentih dobila nadosebni m nadčasov-ni značaj V čistem odnosu dveh liubech se src ni našel inspiracije samo Grottger,ev stvar jajooi duh. marveč so stiki med zalrub- ljeno divojico obrodili tudi obilno korespondenco in dnevnik, ki sta postala dokument svoje dobe. Nenavadno tehten in značilen dok iment. Prof. Boloe Anton iewjcz. ki k P*"*! leti čital pisma Arturja in \Vande v rokopisu, je zapisal, da bo v tej korespondenci polici narod nekega dne >odkril zaklad, ki ga dotlej ni poznal in ga bo potem tako varoval v bližini svojega srca. kakor n. pr. Slowac-kega pisma materi.« Ves material, ki se odnaša na Grottgerjeve odnošaje z War.do, sta izdala MaTla Wolska in Michal Pawl;-kowski 1. 1928. v dveh debelih knjigah z naslovom »Arthur in Wanda«. Tako so ti intimni dokumenti, v katere so nehote stopili podob? tedanjega časa. postali javni dokumenti vplike ljubezni in težke dobe. V njih ni samo roman Grottgerjeve ljubezni. temveč tudi roman g »n-»racije, ki ga ie p' salo samo živUenje Artur in Wanda sta po tej korespondenci postala nekako poosebi;p-nje poliske narodne duš-?: kakor da eo s3 v njunih likih vtelesile nekatere nacionalne značilnosti in vrline. Tako ie dobila nn-na ljubezen tisto rimbolifnn floriio. s katero so romantiki obdajali glave 'zr->dnih zaljubljencev. kakor obkroža Cerkev svetniške glave z avreolo. Fr. Taboraky je skrbno proučil vse gradi- vo in ustvaril iz njega delo. ki ima že po obliki izreden značaj: ni namreč nič manj umetnostno - zgodovinska šudija. nego ljubezenska zgodba (neizmišljena. na dokumentih zgrajera in verno opisana). Nj-*gov si »is je življenjepis Grcttgerja m obenem slika njegovega časa. nekaka študija W.ja. ki ga Grottger predstavlja, ker je nai-b'->ij vobPčil njegove ideal« in nje«rovo bolest. V uvodu se avtor bavi s češkoslovaško-rvvUskimi etiki in beleži nekater? remini-scence iz lastnega življenja Prvo poglavje onisije srečanje Arturja in Wande na nekem plesu v januariu 1. 1SG6 v Lvovu. Wan-da je šestnavHetno dekle iz plemiška hiše. Arturjevo srce tak^j vzolamti za njo. Ko je dobil dovoljenje, da i^d Jla njm portret, sta se zaliublienca pogosteje sestajala. Zdai je mlada ljubezen mogočno vzplamtela in i? m moglo v*č pogasiti nič drugega razen smrti. V drugem ooglav;n opisni" avtor Artirje-vo mladost unorniške. protiavstriiske tradicije v njegovi rodbini, bivanje na Dunaju in šolanje na tamošnji slikarski akademiji-Z materialne strani — b*da in pomanjkanje Prva otonnja Grottge^jevega slikarskega razvoj kažp značilnosti dunajskih vpl' vnv. Ni^ovo iskanje samega seb* in orve velike slike, razodevajoče neko hero;;!nn obel>?je. ki je bilo arotera nolisikvrs duh? in noliske vstaške voisk« ra7(n»nia Tab">r-*kv v tretiem poglavju, fetrto seznani^ z Grntt">rjevo iirn°tnnflt'n v d^bi prvih v°1i-kib ciklom, ki so bil': -»Varšava« (vs*d"m bolestnih krikov«). >Polonia« fdevet kartonov). »Litavski gozd« in »Dnnses oolonai- see«. V tem času \i moral Grottcer pobegniti z Djnaia. ker so mu upniki pretili z ječo. V to dobo padajo začetki ljubezui in zaroka z NVanao. Grottger biva v Galiciji, obiskuje dvorce poljskih šlahtčičev in pridno slika. V dvorcu grofa Tarnowskega v Sniatynki je začel pripravljati kartone iz cikla »Litua-nia«. v L\vowu pri Wandi in v dvorcu Izi-dore Skolimowske v Dyniski pa eo nastali začetki cikla »Vojna«. P^ma iz t« dob', ki jih Taborsky navaja v petem poglavju z naslovom »Na domačih tleh«, nam nudijo zanimive podobe iz življenja tedanje poljske šlahte. V šestem poglavju vidimo Groitcer-ja v Parizu. Njegova umetnost je dosegla višek. Predstavlja jo mogočni ciklis >Li-tuania«. ki sodi med največje stvaritve oolj-sik3 upodabljajoče umetnosti. To delo. sklepa avtor, ko nam je podrobno razložil njegov postanek in značaj, razodeva veličino in dramatično moč umetnikovega izraaa. ki ostaja od začetka do konca na višini in nikjer ne pada na nivo .eenrea'. V sedmem poglavju opisuje avtor Grott-gerjevo življenje v Piarizu in obilno citira pisma Wnndi, izražajoča tegobe in skrbi, pa tudi nenignano hrepenenje mlade ljubezni. Pariz ga ne zadovoljuje. Zeli si Wande in domovine, galiških ravnin, poljske govorice. »Verjemi mi.« piše VVandi. >če Ti pravim. da zdai rajči mislim na Te, kakor na najlepše slike, in ako bi Te bil mogel živo priklicati k sebi. bi se bil rad odpovedal imptnosti. podajati na platnu §e tako baine podobe.« Wanda ga i a morala z vročimi pi srni izpodbuiati k delu. Pripravljal fe ciklus »Vojna«. Medtem eo a: tali mračrti odnosi med Arturjem in Wando; nevkaj časa sta celo prekinila dopisovanje. Artur j« bil ves vznemirjen in zaerenien. Z »Lituanijo« ni imel na pariški razstavi posebnega uspeha. Vendar k bila ljubezen do Wande premočna. da bi ji mogla škodovati oddaljenost in trenutna nesporazumi jen ia. Grottger se je poglabljal v Danteja in. kar j« Dante ustvaril s svojim »Peklom«, to j« hotel Grottger povedati s ciklom »Vojna«. Wanda. to čisto poosebljen je poljske domovine, njegov ali ne? Kot poljski patriot in meeijanist se je čutil razdvojenega pred tem velikim problemom, ki ga je prav tedej obdeloval Tolstoi v »Vojni in miru«. Medtem je Grottcerjeva iuprra malo opazna bolezen postala čedalje bjjša in nevarnejša. Wandina pisma izražajo bolj ali manj prikrit strah, da ga bo izgubila. Artur je tako bolan, da ne more čitati niti pisem, ki mu jih iz daljne Poljske pošilia W»nd* K» je cesar Franc Jožef I. kupil njegovo »Vojno«. so mogli Grottgerja prepeljati na jug. naposled v Amčlie - les - Bains. Tu ie izdihnil 13. decembra 1867. Z njim ie umrl polivki narodni revolucionar, veliki slikarski poveličevalec vstaie in jpora. umetnik po božji volji in prodstaviteli ponižaneen. a vendar neomafno verujočega in upajočega poljskega duha. Z Wando ie jokala za njim vsa mlada Poljska. V dvanajstem pofflavfu svota Študije opisuje Taborekr odmeve poljske vstaje in »JUTRO« ff. 55 « • ir mili«—«aag^ CetrleŠ. S. TU 193f ombera film • X* 8 posnetkov Din 1®'— Razvijanje Din lv— * Kopija 6« Din 1.— LOMBERG plošče, BYK foto papirji edino Drogerija KANC LJUBLJANA - MARIBOR lmm ače vesti Društva In odbori ter podeželski dopisniki Tisto kar ste, gospod urednik, prete klo soboto natisnili o društvih in odborih, s te povedal: kakor s prižnice in drži. Pozabili ste samo še na uboge dopisnike in zato dovolite tudi nam obrobno opazko. Ker ste pokazali na Zagorje oD Savi (in pri tem seveda na v«e podeželje), zato se v imenu vseh podeželskih dopisnikov oglaša zagorski. Vade poročilo popravljam v toliko, da doba občnih zborov sploh ni nikdar končana. Začne se »natančno z novim letom«, končuje pa konec starega; ali vmes pridejo nekateri izredni občni zbori in za nazaj. pripominjam, da pri nas nimamo 68 društev in korporacij, ampak 67. Da pa je eno manj, ne odtehta križev in potov, ki jih Imamo. d& brez povabil vse Izvohamo, kajti dopisnik mora imeti pasji nos ln krokodilovo kožo Njega nihče ne povabi, a če potem nI zadosti podrobno tiskano in opredeljeno- kaj kako in s kakšnim navdušenjem Je bil izvol jen ta ali oni odbor, sprejet ali omenjen kak predlog, na »vet itd., potem te nikamor več ne »porabijo«. De-mlsija! Ce pa napraskaš le eno malenkostno besedo, ki bi jo bilo mogoče tolmačiti še drugače. se ne pokaži na costo! Kaj sllčnesra dopisnik tudi doživi. Ce na kakšno reč pozabi. Napoved občnega zbora mora biti seveda poprej razbobnana, — (»če je mog-oče, naj obiaviio vai trikrat«). Ce ne objavijo, a'i vsaj ne zastonj, te gledajo od zgforai doli Trrii. kar hočeš, nobene ti ne verjamejo. Itd. itd. Pisatel ji im lio tu hvaležno odrsko snirv, n. pr.; fanatičen iavni delavec je predsednik dvajsetih društev, ki so si načeloma vedno v las^h. pa je zvest zahtevam v«eh teh društev Vmes koliba nedolžna žrtev dopisnik. \-sj t>a se boje »nosa-«. Stvar postane časih traH^na. V*« čast društvom ln odborom, kakor Ste rekli, n.iih stremljenje je »veto, zna-menie čas« Res ie, <*a je vflera tera le preveč, to so t"di ve'|1»e den^me žrtve, fcene javnih delavcev so sprožile zamisel, da si vSak nostavi v vsak društveni lokal po eno posteljo. da si bo vsaj "tanarlno prihranil N>isi'j*ine'še pa bo, da bomo lahko noro^T>ornikov Javnih delavcev In n':h žena«. O Vm bo-fr>* nravočf>sno tx>rfvXf>7i če n'« bodo nova-b"i, «11 Komo 7j»časa Izvohali. — Zagorski dopisnik AMI. ♦ Napredovanje. Napredovali so: r S. skupino 2 stopnje dr Tomo T ur a t o, starejšina sreskega sodišča v Litiji, Mijo Cernoš, starejšina sres sodišča v Tržiču ln dr Josip šmid, starejšina sres sodišča ▼ Slovenjgradcu Za šefa oddelka splošne državne bolnice v Ljubljani v 4 skupini 1. stopnje je postavljen dr Alojzij Kunst, dosedanji primarij iste bolnice v 5. skupini. ♦ Nov zdravnik v Mariboru. Dr Vladimir Gulič, zdravnik v Mariboru, je bil 27. februarja vpisan ▼ imenik Zdravniške »bornice za dravsko banovino. ♦ Volitve v Zdravniško zbornico. Tovariši se vabijo na polnoštevilno udelefcbo skupščine 11 t. m. ob tričetrt na 10. v dvorani OUZD Za tovariše, ki dospejo v Ljubljano na večer pred volitvami smo sklicali tovariški sestanek ob 21. v restavraciji »Zvezdi«. Akcijski odbor liste dr. Kofirja. Na plesu uporabljajo razgreti pari, da se obvarujejo orehlada, nahoda in influ-ence okusne ANACOT PASTILE. ♦ Volitve občinskega odbora v občtnt 8v. Križu pri Kostanjevici. Upravno sodišče v Celju Je razveljavilo občinske volitve, izvedene 15 oktobra lani v občini Sv. Križu pri Kostanjevici Nove volitve bodo v nedeljo 8 aprila Volišče bo določila občina ♦ Predavanja ZKD Iz Ljubljane. Narodna čitalnica v Dravljah priredi pod okriljem ZKD predavanje drevi 0b 20. v gostilni pri Slepem Janezu Predaval bo g. Bučar Vekoslav o razvoju Jugosiovenske misli — Sokol t Mostah priredi v petek ob 20 predavanje Predaval bo predavatelj ZKD g Bučar Vekoslav o postanku naše države ♦ šolskim upravlteljatvom v vednost. Šolska upraviteljstva opozarjamo, da dostavijo takoj računovodstvu banske uprave unikat in duplikat plačilnega lista za april ker se bo sicer izplačilo mesečnih Grottii-rifVr umetnosti med Cehi. Tu H bil njegov naivečii občudovalec Mikulaš Aleš. duhovno tako sorod »n Grottgerji. N^smrt-nesa Arturja pa Taborskv ob koncu karak-terizira tako le: »Pri Grottgeriu je bilo vs* pozitivno. Ljubezen do rodbinskega življenja, do otroka, »najlepše stvari ki j' na zemlji«, do doma te zemlje; vnema za nje svobodo in m osvoboienie človeštva _ to so utripi njegovega srca. to i? erce nj^eovesa dela. Ne sra mule se besede »slutiti« — služIli z umetnostjo visoki id-pji oovzdigi celote, t^cnu nadživljen;sk jm i oliis. ki se skriva v vsakem velikem človeškem delu Upodabljajo g-> delo ima smoter in nameri ie v frnm»m sebi mora biti predvsem umetnostno delo. ustvarjeno no umetniku iz njegov? dule zraslo toda kol:ko v?č soka mu daje višji smoter ta nadživlrniski pU». ki privlači, povzdiguie ojačnie in pomiria kakor godba in kakor nriroda v kateri pomirjajo ne le mori-1 in nebotične gore marve? tidi nai n>2n jjši cvet vsak list na veji V um^no stn» zgodovini Grottger ni postal mejnik in n? iM»tanf>»itel' šol' ne v-vdiMi: tod« v polj *k»m slikarstvu zavzema vidno mesto, eno oaičastn >j5'h kot glasnik tega. knr jp v nie<»ovem času kipelo v poljskih srrih in iih * Spis Taborskega razodeva globoko vži vetie « poljsko preteklost in polno razume vanje Orotta>-rt've nacionalno simboln* eli tudi funkcionarji zveze srbskih kmečkih zadrug iz Beograda. ki bodo nastopili tudi kot predavatelji Na razstavo in k predavanjem prihajajo tudi mngoštevilni kmetje i* širSe okolice. ♦ Burn0 zborovanje ruskih emigrantov V dvorani ruskega Doma carja Nikolaja II., ki Je bila nabito polna, Je predaval znani ruski učenjak Peter Struve o možnosti vojne med Rusijo in Japonsko Njegovo zborovanje Je bilo politično- znanstveno ko pa je bilo končano, Je predsednik ztoro-vanja javil kot drugega govornika grofa IliJo Tolstega, ki Je zaposlen pri Jugoslo-venskem prosvetnem filmu Tolstoj Je govoril v Imenu zveze »Mladorusov« V začetku svojega govora je Izrazil svoje zadovoljstvo da je pred govornik oanačil. ka ko ima nacionalna Rusija samo enega sovražnika: boljSev-lzem in sovjetsko oblast rr CEHASOL MILO ZA KOPANJE rr obilno ilustrirana knjiga Fr Taborske«« je lop plod slovandk »ga sodelovanja. —•- OOSTPAHJUJE jJSi.V "" kožo lica nečistosti, vnetja in Cisti po VPOfiABI intela od ekscei10v in po kliniki sredstvo! se v LEKARNAHIDROGERIJAH m PARFUMKIJAH •SE DANES ZAHTEVAJTE POIZKUS • »nt iJn. [ fT, ^ preizkušeno BadeSeife dobiva GJnza Radovič, »Na potu«. V Ifikfn&i v> izšla zbirka lirik? »Na puhu. 8ije avtor je ljubljanski profesor Gjuza Radovid 54 Mra-ni vel 8® obsegajoča zbirka je razdeljen« * štiri del?: >R;teči o nama« >Crna irora« »Sjncokreti«. »Pod strunama vetra«. Rado vi6 «e f*^ # to tanko, a pesniško obilno knii go. ki bi bil« vredna skrbnejie opreme, predstavil kot lirik pristn? tvorne m te in unvfcniSksga val^iria Razodeva globoko vi-dovitost za simbolno vsebino besed in metaforično iznajdljivost Odlikuje aa teuak s'uh za ritmično lepoto vezane bes^d« 'n za nie melodičnost. Oblika priča ponekod o iskanju in o volivih povojnega ek«t>resioniz ma vendar pa ie pesnik tudi In na najbolj ši poti Rado*"!« ie lirik nedvomne kvalitete, nadabevalec simbolične noew'je. duhovni sorodnik Tina Ujevida in m*d p*sni1H iz Črne gore markant»n pojav Snovno so v nfeeovi liriki zastopani refleksivni erotični in «> cialni motivi, prevladuje Pa razpoloženjska ooezija z onevi prirode Posebno učinkovit' cio nekateri Radovid^i peisaži. zlasti i* Crn-gore Na str. 10 ie pesem »U slovenaSkiiri kavanama« ki simbolno izraža v raznolo ž^niskem motivj i? liiibliansk^ kavam? so eialno - gospo-larsko borbo Slovencev za kruh »T kad prodj^m sjntra kroz »amnolik oark Tivoli. — u maglovito nredv«»čeri> ljubljansko. — ni liubav ni dietinstvo no samo čovjek de da me zaboli: _ ?nd-i ga kao krik. kao poslednje zvomo grobljan---«• potem pa J« pričel razlagati, da profesorja zgodovinar Miljukov in ekonomist Struve ter še razni drugi ne morejo govoriti v duhu pravega ruskega nacionalizma. Med drugim je dejal: Veliki car-mučenik je • •vojo krvjo dokazal ljubezen do svojega naroda, njegovi rablji in sovražniki pa tudi tu onečaščujejo dom njegovega svetega imena. To Je bila aluzija na Struveja ln prisotnega ruskega publicista fiuljegina, k! sta bila člana one deputacije nekdanje ruske dume. ki je zahtevala, naj se car Nikolaj >11. odpove. Mnoso zborovalcev Je pričelo tako burno protestirati, da Je moral Tolstoj zapustiti dvorano. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu ln vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo IN OUK. — Dobi se t vseh lekarnah ln drogerijah po 10 Din. • Arheoloiko odkritje blizu Broda. Nedaleč od Broda v vasi Senci so našli kmetje pri kopanju temelje neke stare cerkve ta razne starinske spomenike, o katerih pa še ni ugotovljeno, iz katere dobe izhajajo. Okolica Broda ima mnogo spomenikov iz rimske dobe, kakor tudi iz našega srednjega veka, blizu vasi Klakave pa so našli tudi ostanke Iz predzgodovinskih časov. V Brodu ustanavljajo sedaj mestni muzej, ki bo zbral vse zgodovinske spomenike i>z širše okolice. Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite Ilustrirano tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Uprava: LJubljana, Knafljeva ulica St. 5. • Zloraba zakona o zaščiti kmetov. Vojvodinska sodišča vodijo okrog 50 preiskav in razprav o zlorabah zakona o zaščiti kmetov Posebno zanimiva sta naslednja dva primera: Neki kmet je prosil novo-sadsko sresko sodišče za dovoljenje, da bi na prostovoljni dražbi smel prodati del svojega premoženja, češ, da bo z izkupičkom izplačal vse svoje upnike. Sresko sodišče mu je prošnjo odbilo, češ. da je vprašanje dolgov itak urejeno z zaščitnim zakonom. Okrožno sodišče pa mu je prostovoljno dražbo vendarle dovolilo z motivacijo, da govori zakon samo o dražbah, ki jih zahtevajo kmečki upniki. Prostovoljna dražba je bila izvedena in ker kmet ni izplačal vseh dolgov, so bile proti njemu od nezacovoljnih upnikov vložene tožbe N ki prezadolženi novosadski gostilničar pa je prodal vse. kar je imel, in za izkupiček si je kupil v Bečeju 30 ha zemlie Po tej kup čiji je dobil od občinskega urada potrdilo da je kmet S tem potrdilom se skuša s« daj zavarovati tudi pred dolgovi, ki jih je napravil še poprej, ko je bil samo gostilničar Vsi upniki ga sedai tožijo in sodišče bo moralo odločiti, v katerih primerih velja zaščita, ki si jo je pridobil potem, ko je /upil zemljišče. • Nepošten: občinski odborniki. Okrožno sodišče v Siheniku vodi preiskavo proti načelniku derniške občine Nikoli Adžiji ter njegovim pomočnikom iz občinskega odbora in trgovskih krogov, ki so bili za fotoaltum' po Din t-, J.—, itd. — taka prilika ne pride več! Zahtevajte priložnostni cenik DROGERIJE GREGORIČ LJubljana. Prešernova ulica št. 5. Študija o Aleksi Santifu Srbsko pevsko druJtvo »G tele« v Mostanu j? oravkar izda lo v pos-bni brošuri 40 strani obsegaiofo Mudijo o pesniku Aleksi Santidu čigar iiv Ijenje in delo je tesno zvezano z Mosta-iem in ki j? dolga l?ta vodil omenjeno prosv<=t no društvo Studijo je spisal oesnik Jovan Radulovid in je izšla cb letošnji desel letnici Santideve smrti V prv-m poglavju podaja avtor oris družabnega življenia r Mostarjj pr?d 30 - 40 Mi. ko ie Sanlid *to pil v iavno Življenje Posebei prikazuje pisec Santidevo delo v društvu »Gusle« kj ie postalo središče srbsk^a proevtneca delovanja v Mostarju V drugem delu karakteri žira avtor Santidev pesniški razvoi in pravi- »Korenita revizija sodb" o Santidu kot pesniku bi bile potrebna prav ob izdati ni^go vih Zbranih spisov in d«H let po niecov? smrt-.« Ob koncu pa Jovan Radjlovid pa: »Skratka *antid bo ostal v literaturi 7 lepo zbirko pesmi ki bo dostojno repr»zen tirala njega in čas v kalnem je delal Po.! povedalnim st-klom strogega književne«.'« kritika morda nKBOvo delo po svojih izra Sevalnih oblikah ni vedno brezhibno »oda ljubiti jn čislati g« moramo na tistih str.i neb kjer |» res usoelo in kjer učinkuie ? n-"premagljivo močjo Bil je "O načinu ob-1 lovania snovi kakor tudi po svoji ideologi-oripadnik predvoine pesniške genera-ip tiste, ki ie položila temelie naši um-tmš!c ooezijj in i? ostal do konca oesnik ovn'^ fasa Ni®gova ooezi'8 I" r*>lna dostoianstrr in ponosa te nom>mebne -oohe v na5ča in še tri obč:nske odbornike. Podobna afera je bila tudi v Kninu in so tudi tam zaprli šest oseb. • Se je čas, da ai pri »Putniku« v Ljub ljani nabavite vozno karto za posebni vlak v Maribor, ki bo vozil v nedeljo 11 t. m po naslednjem voznem redu: Odhod te LJubljane 6.30, Devica Marija v Polju 6.38 Zalog 6.43, Laze 6.52, Jevnica 6.58, Kresnice 7.06, Litija 7.16, Trbovlje 7.43. Hrastnik 7.51, Zidani most 8.02. Rimske toplice 8.22, Laško 8.32, Celje 8.45 prihod v Maribor 10.01. Odhod lz Maribora ob 17.30, povratek v Ljubljano 21.30 Vožnja tja in nazaj stane 50 Din od vseh postaj iz LJubljane do Celja Posebni vlak Je ie zagotovljen. • »Gospodinja«. Ravnokar je izšla 3 letošnja številka tega lepega In praktičnega domačlnskega lista. Med drugim objavlja članke »2ena in zadružništvo«, »Škodljivosti gospodinjskega poklica« (dr. Simec), »O pohištvu« (arh Fatur), »Opravila na vrtu ln pri domačih živalcah« (Vardjan). »Snažilna sredstva« Oni Llndtner) itd Dalje prinaša praktična navodila o Šivanju ln prehrani (Jedilni list za post ln Veliko noč), dalje tržna poročila, kuharske recepte 1. dr. Naročnina za celo leto 25 Din Naroča se pri upravi »Gospodinje« v LJubljani. Prečna ulica 2. • ženski Ust prinaša v svoji tretji letoS-njl številki zanimivo gradivo iz v«eh področij udejstvovanja naših žena. Zanimivi so članki iz vzgojeslovja in iz področij skromnega dobrodelnega delovanja Boga ta je tudi vsebina gospodinjskega in modnega dela. Ženski list se naroča pri upravi v Zagrebu, Samostanska ulica 2/1. • Zakaj v Rimske toplice? Ker Je to sloveče radioaktivno termalno kopališče s ogljikovo kislino ln v vrstah odličnih zdravnikov priznano kot Izredno usne&no celo v hudih primerih revmatizma. ishiasa, ženskih bolezni, pomanjkanja teka. poapnenja žil itd. In ker Je bivanje tam zelo poceni, zlasti odkar so uvedene cenene pavšalne kure tudi v glavni sezoni Rimske toplice imajo tudi lepo. 8 m dolgo termalno plavalnico na prostem zraku in stanovanjske prostore s centralno kurjav0 in tekočo vodo. Obširen prospekt pošlje kopališka uprava na zahtevo brezplačno. « Lastniki Gregoričevega priložnostnega cenika so naprošenl, da popravijo tiskarskega škrata: Štev 792. 793 in 794 Volgt-l&nderjev zloženi film stane le 1 Din (v ceniku pomotno 10 Din) 6tev. 813 Agfa Standard film 6x9 17 Sch. stane 15 Din, 23 Sch. pa 18 Din. • Trgovci In obrtniki potrebujejo nujno strokovno knjlsro: čeme. Kontokorentl. Dobi se v vseh knjlearnah ali pri založništvu Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pražakova ulica 8-II. • Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS. REICH, Iz LJubljane u— Samo deset dinarjev je vstopnina za zabavni del dobrodelne prireditve v soboto zvečer v Unionu Koncertni del prireditve se začne točno ob 20 tn se konča ob 22. nakar se prične zabavni del prireditve S tem je dana možnost najširšemu krogu našega prebivalstva, da se prireditve udeleži in po svoji moči prispevajo za bedne in brezposelne someščane. Koncertne vstopnice veljajo tudi za zabavni del. Vstopnice po 10 Din se dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg, kjer se dobe tudi programi po 2 Din. Opo-zarjanio cenj občinstvo, da seže po vstopnicah v predprodaji, da se prepreči vsak naval na večerno blagajno. V vseh postranskih prostorih bodo nameščeni zvočni pojačevalci, tako da pridejo vsi obiskovalci na svoj račun Po izvršenem zabavnem delu bo prosta zabava, pri kateri sodelujejo radio-jazz orkester pod vodstvom g S Cvirna — Mestno uradništvo se tru dl, da pripravi obiskovalcem poleg lepega res umitniškega programa tudi mnogo zabave Preskrbljeno pa Je tudi za vse telesne potrebe V posebnih paviljonih bo na razpolago vse, kar srce želi. Dobrodelna prireditev bo največja atrakcija LJubljane, Itjer boio pokazali vsi stanovi v prosti volji, da dobro ljubljansko srce v korist revnih še vedno utriplje Koncert se začne točno ob 20.. zabavni del In prosta zabava pa ob 22. uri. u— Marij Šimenc eden najodličneJSih slovenskih tenoristov, koncertira prvič v ietošnji sezoni v Ljubljani v petek 9 t m v veliki unionski dvorani Večer je posvečen v prvi vrsti slovenski pesmi lz na še solopevske literature bo g Šimenc za-!>el najlepše bisere priznanih naših avtor-lev: Ipavca, Deva Foersterja, Gerbiča. Jenka. Lajovica. Ravnika dalje Bersa Ha 'žeja in Gotovca iz operne literature pa ve korale iz morja, a njegovo duvetvovam« je J? dan iS blagorodno tor>lo in svetlo kakor d^klišks ogrlica.« Ivan Cankar J. S. Machar in Morava. .Kolo« glasilo >Moravskega kola spisov.v te".u« v Brnu. ie objavilo v zvezi s sedem d^-tlelnico pesnika J S Macharja zanimiv prispevek Raimunla Habfine: >Cankar in Morava« Avtor pil' med drugim: »V do bi i 'vetdesetili let. ko e na Dunam me! tn naisilneje ustvarjal J S. Machar. je I:vel in ustvarjal v njeeevi bUžini v dinajsken Ottakringu etični gorečni, klasik sloven *kega novoromantizma m prvi mojster slo-venekega jezika v prozi Ivan Cankar C-« u imenujemo v snvisnnsti ni zgolj slučajno in brezpomembno Dunaisko bivanje ie dalo obema perspektivo daljave s katere blago d'inim zornim kotom sta oba gledala na svoio domov;no Ob«, sta v samoti iekala to, kar sta vzlip vsej bridkosti ljubila. namr«Č svoi o domovino: iskaie luč pa sta oba na>1» samo senco Za rad' tega «rednot« Po nadaljnjem pn merjanju Macharia s Cankariem opisut? R H.ibfina Cankarje* odnos do Moravske ka •nor sir t ni nikdar prišel osebno Morava n- je Cankar spoznal v dinaiskem Ottakrir gu v delavcih četrtih cesarskega mesta kj»r so preživljali svoje »7agn*nelo živlie ni? tn KoSč>k kruha iz nemške rok*- in pla *er&li zini oni in njih prezgoda' zakrnel? ieca s tuberkulozo 'n s telesno a morda tudi duševno pogubo« Nato pr«*' avtor-»Viti J « Machar ki ie prav kakor Cankar >Trp?al v spisih svoje plar>č>f »e hrepenenje Kupuj stvarno le bolje radioaktivno zobno kremo Tvoj zobozdravnik jo ordiniral dela Puccinija in Wagnerja. Sloves Marija Šimenca kot pevca-umetnika je splošno priznan ne le pri nas, temveč povsod, ijer so čuli njegov lepi in zvočni tenor V letošnjem letu je bival delj časa na študiju v Italiji in po povratku je v naši sredi petkov koncert negov prvi konceruni nast p Na klavirju spremlja umetnika prof Srečko Kumar. Vstopnice od 10 do 30 Din »o v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu Ravnotam bo v prodaji podrobni programi Danes velenapeta drama GREŠNICA v glavni vlogi Ricardo Cortea ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4.. 7. In 9. zvečer. Cene 4. 6 in 8 Din u— SJSO Preporod opozarja vse dl a-štvo in občinstvo, da se bo igra »Drot :i-ne« vršila 13 t. m ob 20 v drami. Ker Je igra vseskozi veselega značaja, Jo priporočamo vsem Cene sedežem so znižane, da bo prav vsem omogočen poset naše igre. Ker je čisti dobiček namenjen za podpox> revnih dijakov, pričakujemo, da bo v torek 13 t. m drama polna nam v vesel.e. občinstvu pa v zabavo Vse člane dramat-ske sekcije pti opozarjamo, da pridno r ti-prodajajo vstopnice. Drugim Preporode r-cem nudimo posebno udobnost, da lah'.;o kupijo vstopnice v predprodaji. u— Akademijo v proslavo 130 letni je Karadjordjevega ustanka priredi 17. t. « omladinska sekcija Narodne odbrane. A*a-demija bo ob 20. v Trgovskem domu. Fa sporedu so pevske ln glasbene točke, i>o akademiji pa bo prosta zabava s plesom. PRIDE! PRIDE! S. 0. S. - ledena gora u— Zaključek ožjega turnirja Ljubijo skega šahovskega kluba V torek zve< se je končal ožji turnir LSK, ki Je traj skoro dva meseca Zmagal je Gerzinič pol točke pred Majcenovičem Poleg t; sta se v glavni turnir plasirala še Tonf' in Šiška, ki sta tudi dosegla nad 66% m< nih točk Končno stanje turnirja: Gerzii 10 ln pol, Majcenovič 10, šiška in Tončič Požar 8 in pol. Šuštar 8, Zirovskl 7 in p Samobor 6 in pol Vsi ostali so dose manj ko polovico možnih točk. u— Šahovski dvoboj LšK : Triglav. J tri zvečer bo v kavarni Evropi prijatelji, šahovski dvoboj med šahovskim k!ub< Triglavom in Ljubljanskim šahovskim k' bom Tekma se bo iexa!a na osmih deskr r»-ar al :a h č ič 3. »1. li ci U- >1. SmBBSBZBSBBEmm. 1 Stanley Lupino, slavni angleški komik, priredi danes »DAN SMEHA« ▼ ZVOČNEM KINU DVOR kjer nam pokaže Vesele noči brez spassfa Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2, 4, 6 in 8 Din u— Kristina Zupanova je bila hčerka v vsej ljut/Ijanski okolici znanega načelnika ljubljanske gasilsKe župe, ki smo ga pokopali pred tremi tedni, danes ob 15. pa spremimo tudi njo iz Most, Krekova ulka 4, na pokopališče pri Devici Mariji v I > lju Pokojna je bila več let odbornica ni^-ščanskega Kola jugoslov sester, do smrti pa zvesta in požrtvovalna članica, saio pozivajo Kolašice vse svoje sestre, da ?e polnoštevilno udeleže pogreba' u— Oddelek brezposelnih učiteljskih abi-turientov pri sekciji JUU v Ljubljani. Brezposelne tovariše vabimo, da se udeleže sestanka, ki bo 8. t. m ob pol 20 v čitalnici JUU v Frančiškanski ulici, da se pomeul-mo o svojem dosedanjem delu, o našem položaju in drugih aktualnih rečeh Udeležite se sestanka vsi! u— Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani bo Imel 59 redni občni zbor v ponedeljek 12 t. m ob 19.30 v sejni dvo rani mestnega magistrata v Ljubljani. u— Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v torek 13 t. m ob 20 v restavraciji »Zvezdi« predavanje o novem davčnem zakonu na kar opozarjamo interesente Za članstvo bo na razpolago od 15 t m vsak ian med 18 in 19 uro društvena pisarna v Beethovnovi ulici 10, pritličje, levo, »a informacije o davčni napovedi po domovini, niti Klosteraiann (pisec romana iz življenja iunaiskib Cehov Op. ur.), ki ie hodil po njegovih sledeh kakor kažejo neglobok-* duše njegovih os^b iz romana. in n- kdo dnu. ki ie Skušal prikaza življenje dunai^kih Cehov ni izrazil tis*egi jedrnatega globokega enako groznega kakor sladkega hrep^nenia do ljubljeni domovini v srcu Ceha in M.iravana ki ga i* iskanje dela a'i usoda vrgla na Dunaj.« — fvški motivi v Cankariev«n. delu 9o bili doslej neobdelani in prav bi bilo če bi hm pesnik in kritik Rajmund Habfina ta zam-sni oboževalec Cankarjev- umetnosti posvetil ob drugi priliki obsežnejšo študijo »Slovan.*ky Jadran«, časopis Jadranske Straže na Češkoslovaškem ki izhaja v Pragi v redakeiii A.lolfa V«seleea ie s orsv-kar izišlo številko nastopil tetii letnik Na uvodnem m^sti novega zvezka ie objavljen člane-k dr Otona Berkopca o najnovejšem položaju na jugoslovanskem knjižnem trgu Pisec se tlast* bavi z izdaianj^m zbranih spisov srbskohrvaških in slove-nskih pi -atelj^v in posebno upošteva slovnske raz^ mere Nadalin-i članki se baviio z gospodarskimi pomorskimi in turističnimi vnraSann A.trije Tu ie tudi pornf'lo o slovensk-m filmu »V kraljestvu Zlatoroga« M~| Vložk^-■ni s? pos^be oni^ma živahno zanimanje -Jutra« za Češkoslovaško in smotrno poro -anje o nienih raztn-rab številka je obiln 1 istrirnna »Sovanskv Jadran« bo pote:-i •akem tudi v tret;err letniku posveča' v. lostno pozornost n<- le Jadranu, marveč tu.i-ostali Jugoslaviji. m— Opozarjamo na predavanj« dr. Fin-kove »O beitnu ptnlu«, ki se bo vršilo drevi ob ^u. v dvorani Delavske zbornice. Bre* vstopnine. ZeiiBKi Poliret. u— »SOS — ledena gora!« Ta klic smo slisan včeraj med 12. in 13. uro. Marsikomu je postalo težko pri srcu, ko je slišal ta obupni poziv na pomoč. A kako je pri srcu onim, ki so prisiljeni ta klic oddajati in Klicati na pomoč ves svet! SOS — kliče polarna ekspeclieija. Dvignejo so letala in ladje odplovejo tja, v ono deželo bajne lepote in groze. UEoda hoče, da tudi oni. ki so hoteli nesti rešitev, sami obupno kličejo svet. Ozračje pretresa grozen klic: SOS — kličejo letala. SOS — kličejo ladje. SOS — ledena gora! kličejo oai. ki se jim bliža smrt. Premiero velikega filma pričakuje Ljuuijana z vsem zanimanjem. u— Ljubezen v snegu je že specialiteta, rezervirana samo za smučarke in smučarje. Sicer pa sta dolgi Walter Rieml in kratki Guzi Lantschner že neštetokrat dokazala, da sta mojstra na dilcah pa tudi v osvajanju nežnih src. Kako to delata in kako se na to razumeta, nam dokažeta že v petek pri filmski predstavi ZKD. Smučarke in smučarji se pri tem filmu marsičesa nauče Zatorej ne pozabite na petek ob pol 3 — »Poljub pred ogledalom« je film sko delo. o katerem naša publika pravi, da je drama, ki nam pokaže zakulisno življenje. Globoko delo je to. Predvaja se samo še danes v Elitnem kinu Matici. u_ »Krka« priredi to soboto ob 20. pri IV...vtiču prosvetno-družabni večer x zelo pest: im sporedom. Predaval bo Filip TJrat-nik Po predavanju bo svirala godba, ki bo »krbela za veselo razpoloženje. Vstop prost! u_ pomladek JS na mestni ženski realni gimnaziji izreka najprisrčnejšo zahvalo častnemu damskemu komiteju za naklonjenost in prispevke, ki jih je bil Pomladek v polni meri deležen pri nedeljski akademiji, ki je uspela v vsakem pogledu najbolje. . . u— »Urica v deveti deželi« bo danes ob 17 v beli dvorani Uniona Gospa Avgusta Danilova je oripravila igrico s petjem in plesom in še mnogo zabavnega. Vabimo starše ln deco k obisku. u— Ustanovni občni zbor Kluba nename-ščenih slovenskih oblikujočlh umetnikov bo v petek 10. t m. ob 20. v restavraciji Zvezdi Vabimo prizadete umetnike, prijatelje našega gibanja in ljubitelje slovenske likovne umetnosti, pripravljalni odbor u— Osleparjen trafikant V trafiko na Sv Petra cesti 7, je prišel v torek neznan čedno oblečen moški, ki je zahteval vet rainih kolkov in znamk v vrednosti okrog 100 Din. Trafikant mu je Izročil vse v kuverti, naenkrat pa se je začel neznanec v zadregi izgovarjati, da je pozabil denar v pisarni. Vrnil mu je kuverto in odhitel, rekoč da se takoj vrne. Ko ga pa ni bilo je trafikant pregledal vsebino kuverte in ugotovil, da je osleparjen. Neznanec je r naglici pobral iz kuverte kolke in znamke ter mu jo vrnil z drugačno vsebino, ki je predstavljala kos časopisnega papirja. Sleparja zasledujejo, mi pa trafikante opozarjamo na ta trik. Iz Celja e— O bolgarskih gorah. Skioptično predavanje SPD bo danes ob 20. v risalnici meščanske šole. Predavatelj g. dr. A. Brilej Iz Ljubljane nas popelje s sliko in besedo v Bolgarijo, seznani nas s to zanimivo slovansko deželo v splošnem, potem pa oriše svoje potovanje po gorah zapadne Bolgarije. Gorovja Vitoša, Rila z najvišjim vrhom Balkana (.vlusala, 2925 m) in Pirin z drugim najvišjim vrhom E1 Tep6 (2920 metrov) so v glavnem predmet tega predavanja. — Na Ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek predaval dr. Božo škerlj; nocojšnje predavanje v Trgovski šoli je odpovedano. e— Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 13. t m ob 20. v Mestnem gledališču v Celju učinkovito komedijo W. Li-chienberga »Karijera kanclista Winziga« Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v novi knjigarni. »Domovini« na Kralja Petra cesti 45, poleg gostilne »Branibor«. Opozarjamo, da »bo vstop na dijaško stojišče odslej dovoljen le z dijaškimi izkaznicami in bo zavrnjen vsakdo, ki se ne bo legitimiral. e— »Princeska in pastirček«. Celjski igralci so uprizorili v nedeljo popoldne v nabito polnem Mestnem gledališču Golievo ljubko in učinkovito pravljično igro »Princeska in pastirček« v temeljiti, stilu igre točno ustrezajoči režiji g. Milana Košiča. Princesko je podala mala Lidija Golobiče-va z velikim talentom ter je v igri petju in plesu zelo ugajala Z veliko sigurnostjo in prisrčnostjo je igrala mala Breda Rajho-va kuharčka Talent je tudi mali Verder-ber. ki je prav dobro pogodil vlogo pastirčka. Veterani z g Košičem na čelu so se s komiko krepko uveljavili, isto tako tudi ga. Golobičeva z učinkovitim petjem. Docela so ustrezali tudi ostali igralci, zlasti gospod Velušček, ge. Sadarjeva in Verbnikova. gg. Hribar in Pogačnik, gdč. Zabkarjeva in Jelenova ter mali Konc. Izvrsten je bil zbor živali Orkester je pod vodstvom g. Segule eksaktno izvajal Adamičevo glasbo. Šce* nerija in kostumi so bili zelo okusni in so močno podčrtavali pravljičnost igre. Uprizoritev je dosegla popoln uspeh ter je nudila užitek in zabavo otrokom in odraslim. e— Naš protituberkulozni dispanzer prav nič ne zaostaja. K članku »Naši tuberkulozni dispanzeri pred svetom«, ki smo ga objavili pred par dnevi, nam sporoča dr. Stjepan I v 1 č, šefzdravnlk protituberku-Ioznega disnanzerja v Celju, nekaj podrobnosti o tem dispanzerju, s katerim rade volje izpopolnimo svoje zadnje poročilo: Celjski protituterkuloznl dispanzer Je eden najstarejših v dravski banovini in je pri njem že tri leta nameščen zdravnik-specl-alist za ftizeologijo. V tem dispanzerju se vršijo vsi pregledi ln vse metode zdravljenja kakor pri ostalih dispanzerjih, tako v kurativni kakor v preventivni smeri. Dispanzer je v tesni delovni zvezi s Protitn-berkulozno ligo ln s celjsko bolnico ter pošilja svoje bolnike v najbližja zdravilišča, okrevališča in bolnice Pred kratkim Je zavod do-, nov rontgenski aparat In je v teku dveh mesecev izvršil okrog 150 r8nt-genskih preiskav e— Ker se Izselim Iz Celja, prosim, da pridete po ure In drugo, ki so pri meni v popravilu Ferant, nrar, Celje e_ ukrep za omejitev beračenja. Pred-3tojnlštvo mestne policije opozarja lastnike odnosno upravitelje hiš, naj opozore svoje stanovalce, če so brez posla, da si morajo nabaviti razvidnice za brezposelne Da se prepreči poklicno beračenje, naj vsakdo zahteva od vsakogar. ki pride beračit razvidnico za brezposelne. Izdano od občinskega urada občine. kjeT prebiva Osebe, ki teh izkaznic ne morejo pokazati, naj se takoj naznanijo policiji. a— Kine Union. Danes ob 16.16 ln 20.30 zvočni velefllm »špijonka E3« (»Nevidna fronta«) ia zvočni tednik. Iz Maribora a— Pomožna akcija, iz sredstev Pomožne akcije je doslej zaposlenih 160 delavcev, ki opravljajo razna javna dela. Največ jih je zaposeinih pri kopanju kanala v Kosar-jevi ulici, drugI pa popravljajo ceste in druge javne prostore^ Verjetno je, da se bo to število še nekoliko zvišalo. Vsem ustreči pa bo nemogoče, ker ni razpoložljivih sredstev. Mnogim, ki so pomoči potrebni, pa izdaja socialno-političnj urad mestne občine nakaznice za živila in prehrano. V ljudski javni kuhinji se prehranjuje na račun Pomožne akcije trenutno 350 oseb. Ostalim, ki imajo domače gospodinjstvo, pa izdaja socialno-politični urad nakaznice za trgovce v vrednosti 50 do 100 Din in razdeli takih nakaznic na dan po 25. V prejšnjem mesecu se je razdelilo takih izkaznic nad 700. Iz sredstev Pomožne akcije se kupuje tudi za siromašne družine kurivo, plačujejo se jim najemnine, in to v največ primerih direktno hišnemu gospodarju. Zaradi točnega nadzorstva so se zlorabe že skoro odpravile, popolnoma odpraviti pa se seveda še ne dado. Mnogo siromašnih družin je dobilo obleko, perilo in obutev. Pričakovati je, da se bo sedaj ob otvoritvi gradbene sezone Pomožna akcija nekoliko razbremenila, ker bo večje število de'avcev in pomoči potrebnih dobilo zaposlitev pri raznih mestnih stavbenikih. Tudi je v zadnjem času socalno-politični urad izdal brezposelnim posebne izkaznice, tako da ima točno evidenco o vseh, ki so obubožali in so pomoči v resnici potrebni. a— Seja mestnega sveta ta upravnega odbora. Mestni svet in upravni odbor mestne občine mariborske sta imela pretekli torek seji pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda. Upravni odbor je rešil več personalnih zadev, mestni svet pa je med drugim podelil gradbeno dovoljenje Alojziju Spragerju za adaptacijo hiše v Vetrinjski ulici, Alojziju Kuharju za preureditev avtomobilske garaže v stanovanjsko poslopje pri hiši v Klavniški ulici, gradbeno in uporabno dovoljenje Alojziju Moranu za stanovanjsko poslopje, preurejeno is delavnice v Stritarjevi ulici, in uporabno dovoljenje Pranju Golobu za nadzidavo podstrešnih stanovanjskih sob pri hiši v Minski ulici. a— Za napredek naieca obr ta Litva. Kakor smo že poročali, priredi obrtnopospeše-valni zavod v Mariboru več učuih tečajev in strokovnih predavanj, io »iccr za kovinsko risanje, za mizarsko risanje, za avto-gensko varjenje, za krojaško prikrojevanje in za obrtno knjigovodstvo. Pismene ali ustne prijave sprejema obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik na sre-skem načelstvu 11-42. Prihodnji ponedeljek se bo otvoril začetn itečaj za avtogensko varjenje v Murski Soboti, za katerega se Je priglasilo nad 30 udeležencev. Se ta mesec se bo vršil mizarski luženjski tečaj v Dravogradu. a— Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje senatorja dr. Frangeža se je moralo odgoditi zaradi nenadne obolelosti predavatelja na poznejši čas. V petek 9. t m. bo predaval pisatelj in glavni urednik »Večer-nlka« g. Radivoj Rfhar o hitlerjevem na-rodno-socialističnem gibanju in očrtal bistvo tega stremljenja na političnem, kulturnem m gospodarskem področju. Naposled bo obravnaval vprašanje, kak vpliv more imeti to mogočno gibanje v moderni Nemčiji na ostalo Evropo in na našo domovino poseda— >0 ustajl pred 130 leti« bo predaval drevi ob 19. v Ljudski univerzi v Studencih banovinski arhivar profesor g. Franjo Baš. a— Koncert »Jadrana«. V nedeljo U. L m. ob 16. priredi društvo »Jadran« v Renč-ljevi dvorani na Pobrežju koncert. Prijatelji lepega petja, iskreno vabljeni. a— vprašanje vrtnarske iole v Mariboru. Kaže, da bo vendarle dobil Maribor v doglednem času za vso banovino potrebno strokovno vrtnarsko šolo. Za zadevo vrtnarske šole so se pričeli živo zanimati odločilni činitelji. Želeti pa bi bilo, da bi akcija hitreje napredovala. a— V počastitev spomina blagopokojne-ga šefa-zdravnika dr. Franja Jankoviča so zdravniki ln nameščenci ekspoziture OUZD v Mariboru darovali namesto venca skladu za azil protituberkulozne lige v Mariboru 775 Din. a— Kdor pogreša mladega konja, starega 3 do 4 leta, naj se zglasi v Linhartovi ul. 15. GOSPODARSTVO Državne finance v januarju Finančno ministrstvo je v »Službenih no-vinah« objavilo svoje običajno mesečno poročilo o stanju državnih financ, in sicer za mesec januar. V tem mesecu so znašali dohodki državne administracije 512.5 milijona dinarjev (lani v januarju 462.0), izdatki pa 516.4 milijona Din (lani 541.2). Razmerje med dohodki in izdatki je bilo letos vsekakor nekoliko ugodnejše. Donos državnih davkov je b?i letos v januarju nekoliko večji v primeri z lanskim januarjem. Donos neposrednih davkov je znašal 134.1 milijona Din (—>5.6 milijona dinarjev nasproti lanskemu januarju), donos trošarin je znašal 82.7 milijona Din (+27.4), donos taks 81.2 milijona Din (+3.6), donos carin 44.7 milijona Din (+0-3) in donos monopolov 119.0 milijona Din (—0.4). Donos neposrednih davkov, taks, carin in monopolov se je torej držal na lanski višini, le pri trošarinah so bila zabeležena znatno večja plačila. Seveda pa je treba upoštevati, da je bil v decembru donos trošarin precej manjši nego v istem mesecu prejšnjega leta, tako da se višek donosa v januarju izravna s primanjkljajem v decembru. Državna podjetja Pri državnih podjetjih so znašali v januarju dohodki 260.9 milijona Din (lani v januarju 250.4 milijona Din); izdatki pa so znašali 224.2 milijona Din (lani 256.8). Pri večjih dohodkih nego lani so bili torej izdatki manjši. Večje dohodke nego lani beležimo pred vsem pri železnicah, ker so letos v januarju znašali 145.4 milijona Din (+13.1 milij. Din nasproti lanskemu januarja), nadalje pri gozdovih 6.6 milijona dinarjev (+1.4) in pri pošti, telegrafu in telefonu 48.6 milijona Din (+2.1); manjše do- hodke pa vidimo pri rudnikih, namreč 21.5 milijona Din (-0.8) in pri rečni plovbi 2.2 milijona Din (4.4). Pregled za 10 mesecev V desetih mesecih tekočega proračunskega leta 1933-34. t j. v razdobju od začetka aprila 1933 do konca januarja 1934 so znašali državni davčni dohodki v primeri z dohodki v istem razdobju prejšnjega proračunskega leta v milijonih Din: april-jan. razKka naspr. 1933-34 1932-33 nerosredni davki 1783.0 + 311.2 trošarine 524-5 — takse 675.5 - 56.9 carine 522.3 - 70.7 monopoli 1335.7 + 37-0 razni dohodki 80.3 + 1^-8 Kakor vidimo je zabeležiti največji absolutni in odstotni primanjkljaj pri trošarinah, kjer se kaže padanje kupne moči, pa tudi posledica previsokih trošarinskib stopenj. Največji presežek dohodkov pa je zabeležen pn neposrednih davkih. Pregled naših državnih financ ne bi bil popoln, če ne bi navedli še važnih podatkov o vsoti pri državnih blagajnah likvidnih toda neizplačanih računov. Ta vsota neizplačanih računov je znašala v lanskem novembru 349 milijonov Din, v decembru je nekoliko nazadovala na 331 milijonov Din, ob koncu januarja pa se je nadalje nekoliko zmanjšala na 323 milijonov Din, (lani ob koncu januarja so znašali 321 milijonov). Od vsote neizplačanih računov ob koncu letošnjega januarja v višini 323 milijonov odpade 152 milijonov na državno administracijo in 171 milijonov na državna podjetja. Razvoj rudarstva v naši državi Četrtletno poročilo Narodne banke wt zad nie lanSko četrtletje vsebuje nrtfd drugim "di ti Dodatke o nagi rudarski produkcifi v preteklem letu. Iz teh podatkov * razvid™ da ee k produkcija v našem rudar-SHi 3u£h£ precej povečala, razen pre- T^atrS« * ^ T?™ ^ koSTnSovala. V iugoelovenekih premo-*oiiko . . nakopali 4 mm- rrovmkih eo v lansKem r-m «\ JSOHSbooo psssb rr&ocTtf v SS' štirih letih. Produkcija premogaie bila torej lani za okroa,500-000 ton manVa „020 predlanskim in za,t48«H» " nead katero vr5e prisilna društva samo nadzorstvo. Nasprotno se pa v pogledu predpisov smatrajo za del organizma prisilne organizacije vse gospodarske ustanove, ki obstoje v okviru obrtneg* zakona pri prisilnih društvih pod nj'hovc upravo, pa nimajo nikakih posebnih samostojnih statutov in niso nikaka posebna korporacija Prisilna združenja so dolžna taksirati razna izplačila, ki jih izdajajo, in ki so navedena " taksni št 95 taksnega zakona = Dobave. Mornariška izvidniSka komanda v šibeniku sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov im-pregniranih telegrafskih drogov, 3 komadov Aldis-svetiljk in 6 komadov akumulatorjev. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 250 m bločne-ga armiranega kabla, 30 žilnega kabla po vzorcu, 4 komadov električnih sistemov za potno nakazalo, 100 komadov žicovodnih koles velikih s konzolo za pritrditev na kotno železo. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do dne 15. t. m. ponudbe glede dobave reducirneea ventila. Borze 7. marca. Na ljubljanski borzi so dan* ostali tečaji deviz škoro nespremenjeni, le deviza Milan ie nekoliko popustila. V avstrijskih šilingih ni bilo prometa in ie bil zabeležen tečaj 8.83 — 895 (v Zagrebu promet po 8.96. v Beogradu po 9.00 in 8.95). Na zagrebškem efektnem tržišču so danes ostali tečaii državnih papirjev na vče-raišnji višini. Vojna škoda se je trgovala po 310. 313 in 312 (v Beogradu po 314 in 313.50). za marc po 314 Ln 315 in za cpril po 310 in 312. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Delnice Priv. agrarne banke so bile zaključene po 254. Devize. Ljubljana. Amst?rdam 2308.18 _ 2319.54, BerliL 1358 19—1368.99 Bruselj 790.41 do 803.35. Curib 1108 35—1113.85 London 173.64—175.24. New York 3405 50—3433.76, Pariz 225 74—226.86 Praga 142 23—143 09, Trst 293.79- 296 19 (premija 28 5%) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85 do 8 95 Curih. Pariz 20.3675, London 15.70. New-7ork 309.75. Bruselj 72.10. Milan 26.5250, Madrid 42.10. Amsterdam 2308-15. Berlin 122.75. Dunaj 56.60. Stockholm 80-90, Oslo 78.90. Kobenhavn 70.10. Praga 12.8550. Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05. Dunaj (T»čaii v priv kliringu.) Beograd 11.50. London 27.50. Milan 46.17. Newyork 540.06. Pariz 35.58. Praga 21.74. Curih 174 35. 100 S v zlatu 128 «5 nan. Efekii. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 312 — 313, za marc 310 — 313. za april 310 do 312. 7°/» investicijsko 72 den.. 4°/o agrar-a5 — 36.50. 7°'e Blair 49.50 — 50. 80/» Blair 52 _ 54. 7°/o Drž. hipotekama banka 60 — 66. 6% begluške 52 — 53; delrice: Priv. agrarna banka 253 _ 255. Sečerana Ofciiek 180 bi.. Trbovlje 107 — 115. Beograd. Vojna škoda 314. 313.50 zaklj.. za april 312 zaklj., 7®/« investicijsko 72 zaklj., 6°'o begluške 53. 52.10 zaklj.. za marc 53 zaklj.. 8°/» Blair 51 - 52.75. 7«/o Blair 50 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 60 zaklj.. Narodna banka 4000 zaklj., Priv. agrarna banka 256 zaklj. Dunaj. Državne železnice 18 50. Trboveljska 12.75. Alpine-Montan. 11.50. Blagovna tržišča žito + Chicago. 7. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 87.25. za iulij 86.50, za september 87.375; kornza: za maj 51.25, za jjlij 54.25. za september 55. 4- Winnipeg. 7. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 69.125 za julij 70.375. 4- Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovansko onstato Plačljivo v 30 dneh): pšenica (po ml^vski tarifi): baška 79-80 k« r*> 147 50 - 150: »rimska in banatska 78-79 kilogramov oc 145 - 147 50 Uorn7a (rx> navadni tarifi): nova času primerno suha « kakovostno garancijo 115 — 117.50: moka: baška *0< po 245 — 250; banatska po 255 do 260. + Novosadska blago rna borza (7. t. m.) Tendenca 6talna. promet je bil slab. — Pšenira: baška okolica Novi 0g« in •Oeg« 177.50 _ 19750 »2« 157 50 — 177 50: »5« 137 50 - 157 50. „fi« 107 .V> _ 117 50; .7« 75 - 85. »8« 72.50 — 75; srerroka ■»lavoncka >0e« in .0™, 172 50 — 187.50; .2« 152.90 - 167 50 »5« 1^2 50 _ 147 50: 1(12 !SO . 1«TiO »7« 7f> S* »ff 72.50 — 75 Otrohi: baški. eremski 68—70; banatski 66 — 68. Fižol: baški. eremski ,20 t?* 50 + Budimpeštanoka terminska borza (7 t m.) Tendenca nespremenjena, nrom srednji. Pšenira: za mai 9.44 — 9.45: koruza: za maj 10.96 — 10.98, za Julij 10.15 do 10.18. Napeti odnosi med Avstrijo in Nemčijo PRAVKAR IZIŠLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE „ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Filmska igralka NANCY CARKCTLL Naslovna slika: T. G. MASARTK Priv. dov. dr. B. K. Skerlj: O RASAH V EVROPI IN V NAŠI DR2AVT (2) — NAS JEZIK (Slčvstven ali slovsl en? - A. D.) — Dr. Vlad. Travne r: WAL-LENSTEIN — IZUMITELJ LITOGRAFUE - (tk) — STEZOSLEDEC PRI MASA-RYKU (k) — TEHNIČNI OBZORNIK (Brezžični prenos energije kozmičnih žarkov -trna) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — J os. Jurčič: NA KOLPSKEM USTJU — Margita Matches: DIVJI PA RAD 12 (8) — ČLOVEK IN DOM (Veža ali prednja soba - x. y — Kadar se ženimo - x) — NASE FOTOGRAFSKE REVIJE (kk) — AKO ŠE NE VEŠ (Razteznost srebra — Grelne blazine proti morski bolezni — Kurje oko kot vremenski prerok) — LEPO OBNAŠANJE — NEKAJ ZA VSE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — RISARSKA UGANKA — ANEKDOTE — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Priloga: Dr. Vlad. Travner: KUGA NA SLOVENSKEM »2IVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Manj dela — več plače Rooseveltov socialno gospodarski načrt Lani v marcu, je dejal Roosevelt. je bil gospodarski položaj Amerike takšen, da je morala vlada podvzeti vse potrebne ukrepe za omiljenje krize NRA ]« dala Ameriki dokončni program, ki pospešuje občo blaginjo. Amerika, je dejal Roosevelt. mora najti ravnotežje med industrijo in kmetijstvom, med delodajalci in delojemalci, med produkcijo in konsumom. Amerika si je vedno pomagala z lastnimi sredstvi in se tudi zdaj ne bo spuščala v poskuse, ki izčrpavajo moč drugim narodom. Vsekako pa stoji, da se ne bo Amerika nikdar več vrnila v stare razmere Inndustrija mora izpolnjevati važno nalogo in jemati v službo več ljudi kakor doslej, 'n sicer proti plači, ki v vsem odgovarja današnjim produkcijskim razmeram, to se pravi, da bodo delali nameščenci in delavci manj časa kakor doslej, a bodo prejemali za svoje delo razmeroma boljše plače in mezdo. Ustavitev dela v I50 tekstilnih tvornicah S posebnim sklepom zveze angleških tekstilnih tvornic je ustavilo obratovanje 150 angleških tekstilnih tvrdk z 12 milijoni vreten v Ogahamu. Zaenkrat je bil obrat ustavljen za teden dni. in sicer zaradi ogromnih zalog tekstilnih izdelkov, ki so se nakupičili v skladiščih. Sploh so zalege tekstil, lzsdelkov na Angleškem tako velike, da pričakujejo zara^ di njih znižanja cen. Ta teden počiva »v-radi ustavitve obrata 30 do 40.000 delavcev in delavk. Milost za upornike Pariški »Populaire« poroča, da je posla-la skupina francoskih pisateljev avstrijskemu zveznemu predsedniku Miki asu peticijo, v kateri se zavzema za delavce, ki so bili aretirani pri zadnjih dunajskih nemirih. Med podpdsniki prošnje sta tudi znana pisatelja Georges Duhame>l in Malraux, ki je nedavno prejel Gonoourtovo literarno nagrado. Poleg pisateljev wo podpisali peticijo tudi mnogi glavni uredniki pariških dnevnikov in številni dramatiki. Poleg tega pa so nalovili na Miklasa še poseben apel kato-lilki pisatelji Francije, ki so zbrali med seboj 17 podpisov. Razsodba v Razputinovem procesu Te Da, po moji smrti dobi moja hči Se 500 tisoč dinarjev!« »Oprostite, ali dosegajo člani vaše rodbine visoko starost?« je v njej zavrelo. Žareča, valoveča masa se je dvignila v njej, za trenutek obstala, nato je planil iz nje žareč vodomet s silnim truščem v zrak Kamenite goreče klade vseh barv in velikosti, nekatere po več ton težke, so letele na vse strani, padale deloma naravnost v žrelo nazaj deloma se kotalile po strminah proti njemu. Vsaka teh skal bi Kirnerja lahko ubila, toda radovednost je bila močnejša od strahu. Opazoval je dalje, meril, fotografiral, tri ure so minule kakor tri minute in šele. ko mu je zmanjkalo kisika za dihanje in ga je začelo pod masko dušiti. je dal hitro znamenje, naj ga potegnejo kvišku. Z njegovimi navedbami se krije natančno to, kar vedo povedati Japonci o notranjosti svojih ognjenikov. Zanimivo pa je to, da se na Japonskem ekspedicije v vulkanska žrela ne vršijo v ime znanosti, temveč kot rešilne ekspedicije. Zelo nogostoma se namreč tam dogaja, da si ljudje, ki so življenja siti, posebno zaljubljeni pari, iščejo smrti v ognjeniških globinah Policija je sicer zastražila več ognienikov, ki so v tem pogledu posebno »priljubljeni«, a vse to ne pomaga, da bi japonski listi stalno ne poročali o novih primerih takšnih samomorov. Ker pa dobi dober Japonec svoj duševni mir šele tedaj, če ga po vseh predpisih pokopljejo, se ustanavljajo rešilne ekspedicije. ki jim je naloga iskati trupla teh čudnih ljubiteljev ognjene smrti. Neredko se tudi zgodi, da izvleče rešilna ekspediciia kakšnega kandidata smrti še živega iz glo" bočine. Možje, ki opravljajo to službo, so seveda opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki in celo z nekakšno vrsto azbestnih potanliaških zvonov. Ekspedicija dr. Bustosa je zavoljo tega zanimiva, ker bo uporabila najnovejše merilne in opazovalne pripomočke, n. pr. brezžična grezala za meritev globin in posebne instrumente za ugotavljanje elektro-magnetskih prilik v vulkanskih žrelih. S pomožnim moštvom na vrhu zemlje bo v stalni telefonski zvezi. Kako globoko bo splezala, še ni mogoče povedati, bržkone zelo globoko, kajti po zadnjem izbruhu leta 1932. se je žrelo Quizapuja zvišalo na 3600 metrov nad morsko globino, globina njegovih tal pa ni znana. Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. Lochneška pošast v francoski izdaji O R T Tekma v smuku za prvenstvo MZSP Tekma v smuku za prvenstvo Mariborskega zamsko-sportnega podsaveza se bo vršila 11 t. m. pri Senjorjevem domu na Pohorju s startom ob 10. ter ciljem v Rib-rici na Pohorju. Prijavmna 5 Din, prijave na Mariborski smučarski klub, Maribor, Trstenjanova ul. 6-11, odnosno na mestu starta do najkasneje eno uro pred startom. Pravico starta imajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci. Nagrade: Tekmovalec, kt doseže najboljši čas, prejme naslov: »Prvak MZSP v =muku za leto 1934« ter darilo MZSP, n. in III plasirani plakete MSK. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril v nedeljo 11. t. m. ob 16. v restavracijskih prostorih A. Grogl v Breznem. Vodstvo tekme si pridržuje pravico, da event določi cilj na Pisniku. Tekma za odbornike Mariborskega smučarskega kluba in MZSP bo isti dan po tekmi v smuku v Ribnici na Pohorju, v primeru neugodnih razmer pri Pisniku nad Ribnico. Tekmo izvedejo tekmovalci MSK ter so za tekmovalce - odbornike izbrana posebna dirila. Določena je prijavnina. Prijave na mestu starta. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril tam, kjer se raz-deJijo darila tekme v smuku. Ilirija : Concordia Po daljšem presledku prihaja gpet v goste priljubljena zagrebška Concordia — stari znanec — moštvo velikega renomeja in nogometni prvak Jugoslavije v sezoni 1932-33. V nedeljo bomo imeli priliko ogledati si lepo prijateljsko nogometno prireditev. ki obeta res dober šport, posebno če upoštevamo dobro formo ilirijanske rnajstorice. Rokoborce v Unionu Rezultata prvih dveh borb v torek zvečer smo že objavili v včerajšnji številki Tretja borba med Madžarom Bognarjem in Avstrijcem K.aivanom je ob zaključku lisfta še trajala Oba borca sta dobra teh-iiičarja, vendar pa je Bognar spretnejši. Borila sta se tri runde. toda borba je po 24 minutah ostala neodločena. Nemec Marunke in Rus Abramov sta se borila do odločitve. Marunke je močnejši, Rusu pa se pozna izčrpanost. Zmagal je Marunke v 27 min. 15 sek. Nastop čehoslovaka Mrne in Madžara Ozaja le precej razburil občinstvo. Borba je bila vse drugo nego fair. Nasprotnika ."ta se vrgla večkrat čez oder. Borila sta se tri runde. vendar brez odločitve. Razpis medkluhske pokalne smučarske tekme na Peci. Ziinsko-sportni odsek SPD Mežica - Črna razpisuje za 19. marca med-dubsko pokalno smučarsko tekmo v smu-icu na Peci. Start ob 10. na Peci na Korde-:-cvi glavi 2124 m, cilj pri Uletovi koči 654 m. Tekmuje se po pravilih JZSS za rehodni poka! Pece, ki preide v definitiv-o last onega, ki si ga pribori trikrat za-ooredcma ali petkrat v presledkih. Pokal "brani lanski zmagovalec g. Jurič iz Maribora. Tekmujejo lahko le verificirani tekmovalci. in to v eni kategoriji. Prijavnina 10 Din. ki io je treba poslati obenem s prijavo najkasneje do iT. t. m. na zgoraj navedeni naslov. Kasneiše prijave 15 Din. Zmagovalec dobi za dobo enega leta naslov »Prvak Pece« Prvi triie zmagovalci doWo diplome. Zbirališče tekmovalcev je v Uletovi koči. kjer ie zadosti prenočišč na Ta znoia.ro. Koča ie oskrbovana. Vse ooset-nikp Ppce opozariamo, da si preskrbiio in da imajo svoje leaiHmacile zaradi bližine drža^rp meje v popolnem redu. Od Prevalj do Mežice Ln obratno avtobusna zveza. Tekme v smuku ln slalomu za akademsko prvenstvo Jugoslovenska akademska smučarska organizacija priredi 13. in 14. .. m. tekme v smuku in slalomu za prvenstvo Aleksandrove univerze in vseh jugoslovanskih univerz. Tekme se vrše pod pokroviteljstvom rektorja g. dr. Slsviča. — Udeleže se jih naši najboljši tekmovalci-akademiki, vabljeni so tudi zagrebški akademiki Bržkone bodo tekmovali tudi Trži-iani izven konkurence. Prijave se bodo sprejemale v koči na Zelenici do ponedeljka 12. t. m. zvečer. JASO priredi v zvezi s temi tekmami skupen izlet akademikovem učarjev na Zelenico. Odhod v ponedeljek popoldne, povratek v gredo zvečer. Vožnja •bo četrtinska. Podrobnosti bodo pravočasno javljene na društveni deski na univerzi Ln v časopisih Mariborski smučarski klub sklicuje svoj HI. redni občni zbor na 21. marca ob 20. v klubskem lokalu Kolodvorska ulica št. 1 z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega in nadzornega odbora, volitev upravnega in nadzornega odbora, določitev klubovih prispevkov, določitev službenega glasila, predlogi upravnega odbora in članstva slučajnosti Predlogi članstva se morajo poslati najkasneje 5 dni pred občnim zborom Ako ob določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil pel ure kasneje pri vsak°m številu navzočega članstva. Službeno iz LNP. Danes ob 19.30 seta k. o v tajniških prostorih LNP. nebotičnik IV nadstr Na sejo se poziva ob 19.45 igralec Tone (Svoboda. Vič), ob 19 30 oa ivralca Močnik Stanko (Hermes) in Sagadin Lojze (Korotan. Lj.t. Spfa JA^O obvpzna za vse odbornike in povpr>>»v'k° ho da?« ob 17 na tehniki. ASK P-iTr>ori« (Tahkoatletska Sekcija). Danes ob 20 30 v tainištvu, nebotičnik TV.-10 važna odborova seja. obvezna za g«, dr Prodana Kprmavneria, Luina. Sosiča, Raiča D-. Slamiča Lavoslava. žorgo A in Sk"ska SK Ilirija poziva gg. odbornike in celokupno članstvo da se udeleži v čim večiem številu dobrodelne prireditve, ki jo priredi •m^tna občina v soboto 10. t. m. ob 20. v Unionu — (mhkoatletska sokolja). Drevi oh 20 bo v klube ki sobi sela načelstva. katere na1 «e zanesliivo udpi°*e major Jane. Raltpsar. Vodiš°k. ^anko. Oster-man Habič. Terančič Grad'šar. Siv^m. — (Table tpnf« Drpvi ob 1P 30 bo v tpiovp^nicl na ^p^ariek celokupne- ga pninr-.sf-p^i-no in to*no' — (Nnrnmptnn Danes ob 19 sesta- nek rP7°rr-P »n juniorjev v klubski sobi kavarne Fvrone. Rorm^ sokefa). Da- nes oh 30 «pia cpkr1l«k(x»a odbora nri Ko<*a-1u Vsi dirkači se pohvalo, da takoi. event na seji oddajo verifikacijske legitimacije. SK Mars. Dane« ob 20. strogo obvezen sestanek v gostilni Starbek. Priti morajo Ive, Dolinar, Stipo, Korel, KraSovec, Zavrl II, Vrhovec, Dobež n, Ažo, Burger, Bobi, Jenko, 2igon, PogaCar I, Klemenčič, Zupančič in G. Novak. SK Sloga vabi vse članstvo na I. redni občni zbor, ki bo 9. marca ob 19.30 v gostilni Mencinger, Smartinaka cesta. — V nedeljo ob 14 trening tekma s Korotanom na Rakovniku Ob 13.30 naj bodo na igrišču: Lipovšek, Ninko-vič, Trobec, Starman I, n in m, Pcdrekar, Klemeaičič, Umek, Mrkvička. Kokalj, \,ejka. SK Jadran. Danes ob 20. važen sestanek vsega članstva pri Sokliču. Naproša se Članstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. Obenem se bo postavilo moštvo za nedeljsko tekmo. SK Slavija. Sestanek nogometne sekcije bo drevi ob 20. v rest. Oblak, Glinšlka ulica Prinesite slike za izkaznice, plačajte članarino. C JNS v Poljanski dolini Po neljubi pomoti se je zakasnila objava naslednjega poročila o občnem zboru JNS v Poljanah nad Škof-jo Loko, ki je bil že sredi februarja. Lep dokaz narodne zavednosti Poljanske doline je bil občni zbor občinske organizacije JNS v Poljanah, ki mu je prisostvovalo do 200 somišljenikov. Zbor je posetil tudi narodni poslanec g. Ivan Lončar. Po poročilih društvenih funkcionarjev je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo: predsednik g. Anton Čadež, posestnik iz Srednje vasi, podpredsednik g. Jurij Križnar, posestnik iz Delnic, tajnik šolski upravitelj g. Janko Kokalj iz Poljan in blagajnik Alojzij Kržišnik, posestnik iz Podobenega. Odbor šteje še 13 odbornikov, samih uglednih in spoštovanih mož K sodelovanju je bila pritegnjena tudi bivša občina Javorje. Zbor je potekel zelo živahno in je pokazal veliko zanimanje za delo pri JNS. Sporazumel se je na naslednje težnje: Občina Poljane, ki se je po komasaciji občin združila z bivšo občino Javorjem in prišla baš zaradi tega v opozicijske roke, naj se razdruži in naj se ustvari stanje, kakršno je bilo pred komasacijo. To zahtevo narekujejo tudi gospodarske koristi. Sedanje doklade skupne občine znašajo namreč 125 odst., medtem ko so znašale prej v Poljanah le 85 odst., v Javorju pa še manj. Izkušalo se bo čim prej preskrbeti nekaj uputnic za cenejšo dobavo koruze, ki bi se razdelila med siromašnejše sloje. Sploh naj bi se Poljanska dolina ne zapostavljala pri razdeljevanju kreditov iz bednostnega sklada. Beda med prebivalstvom je velika in bi bilo zelo umestno, da se prično kakšna večja javna dela. Organizacija JNS se bo zavzela, da bi dobili posestniki, prizadeti po toči, primerno odškodnino Ko se je še naglasila važnost obstoja banovinske mlekarske šole v Škof ji Loki, je podal obsežno situacijsko poročilo narodni poslanec g. Ivan Lončar, ki so ga zborovalci pazljivo poslušali in mu živahno pritrjevali. Stroški za likvidacij Vzaiemne pomoči G. dr. Viljem Krejči, upravitelj konkurz-ne mase »Vzajemne pomoči«, nam je poslal naslednje pojasnilo: K poročilu, ki so ga priobčili ljubljanski dnevniki o poteku prvega zborovanja upnikov »Vzajemne pomoči« in z ozirom na nato sledeče pojasnilo g. banskega svetnika Antona Mencingerja kot svoječasnega likvidatorja si dovoljujem sledeče pojasnilo: Kar se predvsem tiče zneska, katerega je staia likvidacija »Vzajemne pomoči«, ugotavlja knjigovodstvo »Vzajemne pomoči«, da je blagaina v času od 1. aprila 1932 do 31. marca 1933, ko se je zavod nahajal v likvidaciji, v celem izplačala 452 466 Din, in sicer na posmrtninah 46 747 Din, za plačilo računov, ki zadevajo pred likvidacijo naročene predmete, 34.674 Din, za plače osob-ju 205 460 Din, na najemnini 31.000 Din, na pristojbinah, davkih in socialnih dajatvah 47.895 Din. na zastopniških stroških 26.035 Din, za kurjavo, razsvetljavo, tiskovine, poštnino itd. 11.138 Din, na nagradah za upravo, plačilo nadur in drugih malih izdatkih 29387 Din. na provizijah potnikom 20.130 Din. skupaj Din 452 466.32 Kar se pa tiče nepojasnjene diference v dozdevnem znesku 632 CC0 Din ugotavlja knjigovodstvo »Vzajemne pomoči«, da so se knjige v času od 1. aprila 1932 do 31. maja 1933 vodile točno in vsebujejo izčrpno vse prejemke in izdatke in za ta čas ne izkazujejo nikakršne nepojasnjene diference Ker iz teh ugotovitev izhaja, da so očitki, ki so bili na prvem zboru upnikov iznešeni, krivični, smatram za svojo dolžnost, da zadevo s tu navedenimi ugotovitvami pojasnim. - Dobrodelna prireditev za mestne reveže in uboge v Mariboru Maribor. 7. marca. Pevski zbor »Počitniške zveze« v Mariboru priredi v letošnjem šolskem letu koncertno prireditev, ki bo največja v tet sezoni Srednješolska mladina, včlanjena v tem zboru, se je spomnila najbednejših pripravila lep koncertni program, in čisti dohodek, ki se bo stekel pri tem njihovem nastopu. hoče pokloniti ubogim revežem ki nimajo niti najpotrebnejšega za vsak dan. Za to priliko proslavi mladina bisero-mašniški jubilej nagega najstarejšega in najpopularnejšega komponista konzistori-alnega svetmka P Hugolina Satinerfa Ta večer bodo izvajana izključno samo njegova dela. Kot večja dela se izvajata dve kantati. najstarejša. »Jefteieva prisega«, in najmlajša. »V kripti sv Cecilije«. Obe kantati sta za zbor. soli in orkester Poleg naznačenega pevskega zbora (ca. 100 po številu) in popolnega orkestra pomnožene vojaške godbe (ca SO) nastopijo tudi prvovrstni solisti Sooranski solo poje gdč Zupanova iz Ljubljane članica in solist ka »Sattnerjevega zbora« v frančiškanski cerkvi v Ljubljani alt solo gdč Vedralo va. profesorica v Mariboru na učite!jsk« šoli. tenorski solo g Franci iz Zagreba bas-bariton pa priznani pevec p Kamilo Kolb gvardijar iz Iloks v Slavoniji. Solisti nastopijo v naflepšib arijah povzetih iz kantat. kaor »Oljki« »V pepel-nični noči«, v oratoriju »Assumptio«, na- dalje v »JefteJevi prisegi« ln »V kripti rr. Cecilije«. Poleg arij zapojo solisti tudi prelepi kvartet iz oratorija »Assumptio«: Ave Marija s prenežnim tenorskim solom: Kdo je ta... V duetu bomo čuli zadnje, še neizvajane kompozicije na efektna be sedila kakor: Pozdrav Planici. Uspavanka in Tožba kukavice. Legendica itd. Da pride tudi naša mladina strokovno In znanstveno na svoj račun, bo v ta namen za mladino poseben koncert v torek 13. t m. ob pol 17., kjer bo ob kratkem predavanju se praktična ponazoritev važnejših glasbenih motivov po zboru in orkestru. Ker podobnih predavanj in eksperimentov v taki obliki v Mariboru manjka, se zato uporabi ugodna prilika, da se mladini razloži in ponazori vse najpotrebnejše, kar bo služilo za lažje umevanje podobnih simfoničnih del tudi v bodoče. G. jubilant je obljubil, da poseti oba koncerta osebno, če mu bo pripuščalo zdravje. Strahovald Hrvatskega Zagorja Varaždin, 7. marca. Včeraj dopoldne se je pred varaždin-skim okrožnim sodiščem pričela razprava proti Lovru in Valentinu Andrašinjaku, Juriju Bolčeviču. Viktorju Pehardi. Slavku Buhinu. Josipu Košiču. Branku Strleku in Mari Bolčevičevi. Vsi obtoženi razen Str-leka in Mare Bolčevičeve so bili pred sodišče privedeni iz preiskovalnega zapora. Obtoženi so, da so bili člani nevarne razbojniške tolpe, ki je bila več let strah in trepet Hrvatskega Zagorja in ki ima poleg vlomov in tatvin na vesti tudi devet umorov. Brata Andrašinjaka ter Bolčevifi in Peharda so bili po navedbi obsežne obtožnice voditelji nevarne tolpe Vsi štirje so bili že ponovno kaznovani zaradi tatvin in raznih izgredov. Med preiskavo sta bila pojasnjena samo dva umora, do-čim so ostali še vedno zelo zagonetni. Na razpravo je bilo pozvanih iz širše okolice okrog 40 prič. Prišlo pa je tudi toliko kmetov od blizu in daleč, da je bila razprav-na dvorana natlačeno polna Kakor se vidi, bo razprava trajala kakih 10 dnt. Od 9 umorov sta. kakor že rečeno, razjasnjena samo dva. Žrtvi teh dveh zločinov sta neki Dragutin Vrbanac in neki Ferdinand Pintarid. Vrbanac je bil č'an razbojniške tolpe, pri kateri sta 'mela brata Andrašinjaka glavno besedo. Vrban-ca so našli pred nekaj meseci umorjenega v gozdu Lukavec blizu Dolnjega Ladanja. Oba Andrašinjaka sta med preiskavo priznala, da so se pri delitvi plena po neki veliki tatvini skregali in stepli ter da je v tem boju padel Vrbanac, ki je skril nekaj plena pred svojimi tovariši. Pozneje pa sta brata izpremenila svoje izjave v toliko, da je Vrbanca ubil neki Posavec, ki pa je pozneje izvršil samomor. Umor Ferdinanda Pintariča pa je dolgo časa ostal nerazjasnjen in sta o njem dala edina pojasnila brata Andrašinjaka. ki pa sedaj tudi izpreminjata svojo izjave. Umorjeni Pintarid ni bil na najboljšem glasu. Tudi on je pomagal razbojnikom in tatovom, ki pa so naposled sklenili, da se ga odkrižajo. ker bi jih lahko ob prvi priliki izdal. Brata Andrašinjaka sta po navedbi obtožnice Pintariča neke jesenske noči v letu 1928 izvabila pod pretvezo nekega važnega pomenka na pokopališče v Maru-ševcu. Tam sta ga ubila, njegovo truplo pa sta skrila v grobnici pokojnega župnika Martinkoviča. Baje sta že poprej, predno je prišel, odvalila nagrobno ploščo Lo-vro Andrašinjak je orožnikom natančno opisal, kako je bil izvršen ta umor. Sedaj pa oba brata tudi ta zločin pripisujeta že umrlemu Posavcu. Zagovor je zelo naiven, kajti baš njuno priznanje je dovedlo do tega, da so v župnikovi grobnici našli truplo umorjenega Pintariča. Iz življenja na deželi Iz Sko^e Loke šl— škofjeloške članice KJS prirede letos velik srečolov, ker hočejo z izkupičkom napraviti ob svoji desetletnici ubogim malo veselja. Dotičniki, ki so svoje prispevke že obljubili, se najvljudneje naprošajo, da jih v najkrajšem času pripravijo. Pobralo jih bo KJS samo, sprejema jih pa tudi tajnica KJS. učiteljica gdč. Tarina Ju-vančeva. Nadaljnji dobrotniki siromašnih dobrodošli! šl— Predavanja krajevnega odbora za zaščito zemlje se bodo vršila po naslednjem redu: 11. t. m. ob 9.30 v deški osnovni šoli, v sredo 14. t. m. ob 20. v Sokolskem domu in v nedeljo 18. t. m. ob 9.30 v Društvenem domu na Spodnjem trgu. Udeležite se predavanj polnoštevilno. Z Golnika g_ Dvoje zanimivih predavanj. Pretekli teden nas je ZKD zopet razveselil* z lepim predavanjem g. prof. dr. Pavla Brež-nika o temi »New York — metropola sveta«. Predavatelj je svoja izvajanja izpopolnil z lastnimi doživljaji in krasnimi diapozitivi ter žel pohvalo vseh navzočih. Enako lepo je uspelo predavanje priv. docenta g. dr. Boža Skerlja »O lepotah Norveške«. S posebnim zanimanjem so sledili poslušalci predvajanju krasnega filma kot zključni točki predavanja. Obema gg. na tem mestu iskrena hvala! g— Prošnja prosvetnemu oddelka kr. banske uprave. Zaradi upokojitve voditeljice gdč. Terezije Kovačičeve. ki je bila razrešena dolžnosti ob koncu prvega šolskega polletja, je naša šola zaprta že več nego mesec dni. Mladini so seveda take počitnice prav dobrodošle. Velike skrbi pa povzročajo vsem staršem, posebno onim. katerih deca bi morala prihodnje leto oditi na razne srednje šole. Zato nujno prosimo, da se izpraznjeno mesto čim prej popolni. g— Licitacija za nabavo živi jen iskih potrebščin vseh vrst bo pri upravi zdravilišča 9. t. m. dopoldne. Iz Trbovelj t— Občni zbor Društva jugoslovenskih obrtnikov v Trbovljah je bil v nedeljo v Volkerjevi gostilni. Zbor je vodil podpredsednik g Guček namesto odsotnega predsednika g. Kocijana. Po poročilu tajnika g. Škobemeta in poročilu blagajnika g. Pav-lenča je zbor na predlog preglednika računov g Cimermana izrekel odboru razreš* nico. Živahna debata je nastal glede določitve letne članarine, ki je ostala naposled neizpremenjena na letnih 12 Din. Na predlog g. Malgaja je skupščina izvolila po-ntTvno stari odbor, popolnjen s kovaškim mojstrom g. Brežnikom Justinom in šiviljo gdč. Zupanovo Marijo. Z zanimanjem je društvo sledilo poročiloma gg Moreta in Košaka, ki sta zastopala matično društvo iz Ljubljane. Na predlog g. Gučka je občni zbor izrekel voditelju gibanja za ločene samostojne obrtniške zbornice g Pičmanu. delegatoma Moretu hi Koiaku, vodstvu osrednjega društva in uredništvu lista »Obrtnika« zaupnico. t— Sresko učiteljsko druitvo v Laškem bo zborovalo v soboto 10. t m. ob 9. dopoldne na Zidanem mostu Poleg društvenih zadev bo na dnevnem redu tudi dvoje zanimivih predavanj. Pozivajo s« učiteljski abiturienti(ke) v našem srezu, da se zborovanja udeleže, ker bodo ob tej priliki izpopolnili statistične pole. t— Prostovoljno v smrt 73 letna Neža Borštnarjeva, vdova po staroupokojencu, je šla zaradi pomanjkanja in pa zaradi nesoglasja v sorodstvu, od katerega je bila bolj ali manj gmotno odvisna, v prostovoljno smrt V torek 6. t m. popoldne so našli ubogo ženico obešeno na stopnicah. t— Nova kuharska knjižica se dobi za 10 Din v podružnici »Jutra«. Iz Ptuta J— Blokiranje električnih aparatov zaradi radijskih motenj. Uprava ptujske pošte je prijavila mestnemu načelstvu, da povzročajo že neznosne radijske motnje s svojim pogonom neblokirani električni aparati, in je prosila v smislu člena 5. zakona o pošti, telegrafu in telefonu za pomoč pri zatiranju teh motenj. O priliki te pritožbe je pozvala policija z razglasom lastnike raznih električnih naprav, da jih v roku 14 dni blokirajo in tako odstranijo motnje, ki jih zaradi pogona motorjev trpe radijski aparati, odnosno radijski poslušalci. Policija je tudi opozorila lastnike takih motorjev na paragraf 213. kzenskega zakon«, ki določa za vsakogar, ki namerno ali iz brezbrižnosti moti delo radijskih aparatov, kazen do enega let« ah do 10.000 Din, obenem pa je pozvala tudi lastnike radijskih aparatov, da prijavljajo radijske motnje takoj pošti, da dožene motilca. Med mo* tilce spadajo tudi električni masažni aparati. električni sesalci prahu in električni su-šilci las. Da se bo moglo ugotoviti, ali so lastniki električnih naprav te res blokirali, se bo sestavila posebna komisija, ki bo pregledala vse motorje in neblokirane prijavila državni radijski kontroli, da uvede ta potem njih sodno zasledovanje. Blokiranje teh naprav posredujeta Zadružna elektrarna in g inž. Gorup. j— Vlomi v vinske kleti. V noči na 3. t. m. je bilo vlomljeno v vinsko klet posestnika Belšaka Jurij« v Pohorju ter od-nešeno 35 kg masti, nekaj ženske obleke in perila in razni drugi predmeti. Iste noči je bilo nato vlomljeno tudi v Malem Oki-ču v vinsko klet posestnice Emeršičeve Ane iz Volavška. Vlomilec je s silo odtrgal na kletnih vratih ključavnico ter odnesel iz kleti razno poljsko in vinogradniško orodje, nekaj vina, steklenice m razne obleke. Dalje je bilo v isti noči vlomljeno v Malem Okiču v gospodarsko poslopje posestnika Kranjca Antona iz Slatine. Vlomilec je enostavno vrgel vrata iz tečajev. Odnesel pa je le nekaj malenkosti. 4yax6 je vredna svoje cene Četudi Je nekoliko dražja od drugih Boks-karaer, leži vzrok v tem, ker je izdelana iz kovine in tako pripremljena, da morete z njo snemati tudi pozimi. Toda, ker se da z njo več snemati, prištedite s tem tudi več denarja, kajti na vsakem 6X9 roll-filmu dobite 16 slik. V vsaki foto-trgovini vam bodo radi pokazali to poznano Zeiss-Ikon-kamero, ki Jo dobite že počenži ©d Din 195«— Sokol Godbeni odsek Sokola I. v Ljubljani Je lansko leto razvil zelo pojačano delavnost. Poleg 48 članske pihalne godbe se j« gojila tudi orkestralna glasba v velikem orkestru ter v plesnih sestavah. Članstva j« imel odsek 63, samih godbenikov-amater-jev, ki so po svojem dnevnem delu požrtvovalno posvetili še nekaj ur delu v godbe" nem odseku. O pridnosti članstva nam najlepše priča statistični pregled, ki pravi, da je imela pihalna godba lani 98 rednih vaj s povprečnim obiskom 31 članov, nastopil« pa je celokupno 41krat ter je na pokrajinskem zletu sodelova'a v polni sestavi kot oficielna zletna godba pri vseh javnih telovadbah Zaradi priprav pihalne godbe » pokrajinski zlet je delo v orkestrih nekoliko zaostalo, zato pa se je v septembru pričelo zopet z rednimi vajami ter ima danes So kol I. močan orkester 32 bratov ter dve plesni godbi. Saj pa je tudi ra^emljivo, da se je delo sedaj podvojilo, ko se odsek pripravlja, da proslavi v oktobru 251etnico obstoja s primernim ljudskim koncertoi« svojih edinic. Kaj pomeni 25 let trdeg» nesebičnega dela, ve ceniti le oni. ki se j« sam takega dela udeleževal. Prav tako p« se odsek pripravlja z vso vnemo, da bo ▼ bližnji dobi javnih telovadb popolnoma izvršil svojo dolžnost i pri svojem matičnem društvu i pri onih sokolskih edinicah. ki ga bodo pozvale na sodelovanje. Sodelovanje Sokola in roditeljev Nesporno je, da je število de ce r sokolskih društvih zelo odvisno od vodnikov do-tičnih oddelkov. O tem bi se dalo napisat; zelo mnogo. Vsekakor moramo podčrtati to. da je v onih društvih, kjer ima prednjaški zbor vse razumevanje za pritegnitev čimveč jega števila dcce k telovadbi, deca običajno mnogo bolj številna kakor pa tamkaj, kjer se kaže nezadostno zanimanje za dečjo sokolsko vzgojo. V mnogih češkoslovaških sokolskih društvih so šli vaditeljski zbori še dalje. Ne samo. d« so skušali pritegniti v svoje telovadnice čim več otrok navezali so tudi trdne stike z njihovimi roditelji in jim prirejajo od časa do časa roditeljske sestanke, kjer si dečji vodniki in stariši v bratskem razgovoru povedo vse, kar bi bilo potrebno, d« bi deca še bclj vzljubila telovadbo in Sokola. To akcijo moramo ne samo pozdravljati. nego bi bilo potrebno, da se uvede splošno po vseh društvih Sokolstvo kot najširša nacionalna vzgojna organizacij« je v to pozvano. Sokol v 6ISkl. Predavanje v petek ob 20.: »Starogrška telovadba in Sokolstvo«. Predavatelj starosta Pipenbacher. Citajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Rudolf Kresal: Pohajkovalec Časih me je zelo popadala želja, da bi komu dal zaušnico. To ni prav nič čudno, pa tudi nič hudega ne vidim v tem, niti danes, ko se mi že prav vsega zdi dosti. Najhujše pri tej želji, takrat, je bilo le to, da so se mi zdeli za uresničenje moje muke najbolj primerni le nedolžni ljudje. To so tiste, napol blede duše, ki osem ur presede za mizo ne da bi kaj mislile in jim je 7se prav, karkoli jim ukaže ta ali oni, ki je le malce višji od njih. Spominjam se, da so me te tihe duše, ki ponoči običajno hudo sanjajo zarad' strte volje in zatajevanih želja, spravile pogosto v pravi bes Zdaj, po tolikih letih brezdelja, se jih samo še spominjam kot nekake neljube pošasti. Pa niti tega ne bi bilo. če ne bi bil srečal v zadnji svoji svetli uri take napol blede duše. ki me je, mene pohaj-kovalca, strahotno prezirljivo pogledala. • Ta-le košček rokopisa so naSli v žepu levega suknjiča, ko so ga potegnili iz vode. Papir je bil sicer bolj oodoben gnilobi obsojeni cunji. Ali česa ne rmo-reta pametna glava in potrpežljivost policijskega uradnika! — Drugi del utopljenčevega rokopisa so pa našli v njegovi sobi pod zglavjem. Najbrž je bil kak propal literat, ki se je naveličal življenja. Dejali so, vsaj končna sodba vseh odločujočih je bila taka, da je bil blazen. Vsebina rokopisa jih je v tej sodbi le še bolj podkrepila. • Pohajkujem! — je policijski komisar bral tovarišu. — Mi vsi pohajkujemo. Ta tako, oni tako. Mi vsi pohajkujemo brez razločka. Zraven si nekaj domišljamo — in to nas drži pokonci. Policijski komisar se je za en trenutek zamislil. Tudi njegov tovariš. Sam bog si vedi, zakaj sta se oba povsem iznenada zasmejala. — In policijski komisar je spet nadaljeval: — Pohajkujem po ulicah. 2e nekaj let. Kar tako tja v en dan. Kakega posebnega namena nimam. Le aekaj si tajim A to povem pozneje. — Rafiniranec' je omalovažujoče dejal komisar, pomenljivo pogledal tovariša in se spet poglobil v branje: Vobče se mi zdi. da kakega posebnega namena nikoli nisem imel. Zato se mi pa zde tudi vse ulice neskončno dolge. V veliko uteho so mi izložbe. Časih se pred katero ustavim. To mi dobro dene. V resnici so to pravi in edini meji pripetljaji. Ob pogledu na kako razkošno stvarico se mi glava čuucAito naglo izprazni. Le oči božajo, božajo predmet. Roka mi vztrepeče. Ciitim, da je voljna, malo vlažna, vsa pripravljena za božanje. Potem se pa predmet razblini. Najprej se oddalji. Vse manjši postaja. Sicer pa to ni važno. Časih postaja tudi vse večji. Razrašča se, da je pred očmi kmalu vse temno. Popade me strahotno neugodje. Noge se mi zašibijo. Grem dalje. Pa zdaj je ulica še daljša. Zdi se mi, da je neskončna in da povsem zaman hodim po njej. Da, saj to je, prav nikoli v življenju nisem imel kakega posebnega namena. Pohajkujem. Nekaj mora imeti vsak človek. Hm. Lepo priznanje. Malo hudo je časih. Še zlasti zato, ker se mi z znanci, ki jih srečujem po ulicah, dogaja prav tako kakor s predmeti z izložbah. Vsi so za nekakšno šipo. Bolj ali manj razkošni. In po vsem videzu si nekaj domišljajo. — Pohajkujem! Ne tajim! — Le tiste nekakšne šipe, za katero so vsi zašancani, ne morem trpeti. Časih mi je, da bi jo razbiL Stisnem pest. Za-škripljem z zobmi. Potem se pa čudim domisleku. Gre mi za to, da bi predmet CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vri ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2 — davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka ^Jutra. £)£„ J#_ y Inamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sioer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beeeda 1 Din. davefc 2 Din. za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Delavko ki «aa tudi šivati, eprejm« S'«tnar, Levčeva 8- 7S83-1 Natakarico do 30 let, pridno, po-*t«n«, prikupi ji t o in čedne runam jo»ti, zmo^co tudi kuhe, £Drejmem t boljšo ifo*tilco na deželi. — Ponudba • sliko in njTpdbo d-&ed«nje tlužbe na na^lor. ki ga pove oglasni oddelek »jutra«. 78T2-1 Polirarja yrrwrrirt.il eca, z dol gol »t.no prs.k*o, sprejme Warbinek, O-Mrordičcra uli<\a št. 5. ^ 7907-1 Prvovrstna moč M .iffldolevo fimib Mu, do-V. del« m dom. Ponudbe «« oglasni oddelek Jutra W *Po«tTa7*ki zaeln-iek«. 791S-1 Mladega hlapca attolnog* kavcije. »prejmem T trgovino. — Ponudbe ne o^ias. oddelek »Jutra* p"d ►priden«. 7934-1 Blagajničarka i irmnj-em elov., nemSk*?® ie hrrat&kega jezika, i«"ataka.!K>vinoftsad inetrušra akademik, jlselov t ogissnem oddelku »Jutra«. 7868-4 Službe išče Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3Din. NaJ-manjs znesek 12 Din Vrtnarski pomočnik < <44 v zelenja-vi, cvetju in t Man hi, želi e tajno službo ta-koj ali pozneje. N"a-viov v oglasnem oddelku »J-atra«. 7S7S-2 Strojni ključavničar X let star. bi se rad iz-vežbai aa parnem etroju-En mesec bi delal brezplačno. Cenj. ponudbe po-sati na podruinic.o »Jutra« » Celju pod -značko ^Spo-f-Aen " in zanesljiv«. 7794-? Sadna drevesa nsoko- in oiizkiodebelo« jablane ter hruSie. 6eJpl}e, iS.refrnje, višnje, breskve, marelic«, agras 10 ribet, zajamSena rodovitnost, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljeni, Novi trg S. Zantevajte cenik. 78%-6 Dve omari perzijska preproga, kozarci, skodelice, črn lesen kovčeg Itd se prav poceni proda. Ogledati dopoldne. Poljanska cesta 13'II., levo. 7580-6 Preoblikovanje slamnfkov po r-ajnorejfih modelih po 25 Din izvršuje salon »La Fi*mme Chic«, Šelenburgova ulrca. Stev. 6, I. nedstropie. 7870-6 Hladilni avtomat na električni pogon, za gostilno ali manjšo mesarijo, pocenš prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Hladilna avtomata. 7871-« Avtomat, tehtnica »Cito« 20 kg. skoro nov«., ugodno naprodaj. Med II. im 1?., ali 14. in 15. uro je vnrr3.i 'i pri Trat«r:n hotela ' »Slon«. 7922-6 Zobotehnik HfcrfeVten v vseh delti It k*v«uka. »late in drugih kovini, nameščen,'«. — Nas'ov pov« oglas, oddelek »Jutra«. 7876-2 Pošteno dekle i dožele, vajeno ku-he in hišnih del, išče službo pri boljši (iružiini. Neelov pove oglasni oddele-k »Jutra«. 7936-2 Prodajalka t dveletno prakso v ir.odn i i n konfekcijski trgovini — prosi namestitve. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 793! S 100—200.000 Din kratkoročnega pceojj'a v gotovini, proti vbnj-žbi na prvo m°sto iščem za takoj Vsestranska sigurnost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »209J-«. 7S73-16 Stanovanja prodamo v solostainl pr->t: pla6ilu v gotovini. S:a.vbra za d-uga, Ljubljana, poštn predal 307. 77-20 Naprodaj: Dvonadstropna nova trgov ska hiša ž več lokali in stanovanji, komfortna, na zelo prometni cesti blizu centra, ob cestni železnici. Vile z velikim vrtom, lepo urejeno, z 2 cenova-nji, na' Mirju. za 060.000 Din. Komfortna vi'a s 3 stanovanji, centralno kurjavo. verando, teras-), vrtom. blizu tobačne tovarne. za 550.000 Din. - Na prodaj še več drug']) posestev, tn in izven Ljubljane. Poizve »e v Reali-tetni pisarmi društva hišnih josestnikoTr. Ljubljana. Sod šifro »Poštena oseba«. 7935-16 Knjižico Lju-bljarake kreditne banke, r. vogo 40.000 Din ugodno orndam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7997-16 Lokal oddam Starem trgu 24. 7890-19 Lokal v katerem se nahaja dobro vpeljane trgovina mešanega blaga, oddam. Naelov pove oglasni oddelek »Ju-^m«. 7910-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hmelovke ima naprodaj Pprav« ve le posestva Krumperk, po šta Dob pri Domžalah. 7243-SS Pristni brinjevec lastil« kuhe po Din 32 liter na drobno nudi »ALKO«, Kolibe j (dvorišče). 7884-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D'n. Parcele in zemljišča na periferiji Ljubljane prodam tudi za knjižice Kmet-ske in Ljudske posojilnice ter Mestno hranilnice Ljub lja.nske. Ponudbe na oglas oddelek »Jutro« pod šifro »Zemljišča, na knjižice«. 7819-20 Pri nakupu in prodaji nepremičnin posreduje najuspešneje realitetna p;sar-na Adamič Albin. Ljubljana. Vošn;ak'Ova ulica št. 4 (Novi e-vet). 7925-20 Gostilne mestne 'n podeželske ugodno proda :5-23 Dvosob. stanovanje >po. v bližini Prul takoj oddam. Po:asni'a daj« M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9 7917-21 Solnčno sobo l«po opremljeno, eeparira-no. v centru, i souporabo kopalnice, event. z vso osk-bo oddam takoj ali s 1. aiprjJosn bolj&i osebi. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7904-23 Obim L}u-b'jan* Dve prazni sobi v centra mesta, za pisarno ali stanovanje, eventueino e souporabo kuhinje oddam v Gledališki ulica 7. pritličje, desno. 7915 23 Opremljeno sobo s kuhinjo, kakor tudi lepo opremljeno «obo oddam so-,;dnemu eo«r>odu a'i gospo, dioni v 7.ib»rtovi ulici 33. pri gorenjskem ko'odvoru. 7914-23 Sostanovalko v vso oskrbo, z dobro doma Ro hrano spre:mem v centru mes«a. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. T937-?« ffflffffi Beseda 2Dir., davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanjšl znesek 20 Din. Mlad trg. poslovodja želi eT*yznati 20 l«t s Uro gospodično i m>kaj premoženja. v svrho ženitve. — Ponudbe na podruž. Jutr« v Novem mest n pod šifro »Bodoč N^k. V* , LmU»L