X. letnik. V Gorici, dne 10. julija 1902. 28. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uti dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. slovensko Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v loba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. je država držala križem roke, ne da bi krotila pohujšljivce. Svetinja delavskega ljudstva je tudi njegova narodnost. Država, kateri ljudstvo služi, mora torej braniti svobodo, enakopravnost narodnosti in pospeševati nje razvoj. Slovenski krščanski pobratimi (socijalci) zahtevamo torej, da bodi slovenščina svobodna in enakopravna drugim jezikom v Avstriji in da bo vlada pospeševala napredek mile nam slovenščine. V tem oziru trpimo Sloverci še veliko zatiranje in preziranje. Zato pa smo slovenski krščanski socijalci zapisali v svoj program tudi borbo za svobodo in enakopravnost slovenske narodnosti. Slovenci hočemo ostati Slovenci ! 3. Dohodki delavskega ljudstva. Dohodke je ljudstvu brezsrčni kapital skrajšal, zato je dolžnost vlade, da preseče zlate žile bogatinov. Najprej je treba omejiti in skoraj tudi prepovedati obrestovanje, kar je pravo odoruštvo. S tem bodo delavskemu ljudstvu dohodki pomnoženi za več ko 30 odsto. — Velika pregreha nad dohodki delavskega ljudstva je bila, da so liberalci izročili zavarovalnice, železnice, vodovode, plinarne in elektrarne bogatinom. Streho, pot, vodo in luč rabi vsak človek in nihče pri tem nfl štedi. Tnke naprave torej vselej nesejo velikanske dobičke. S pametjo bi se morala torej vlada spreti, ako bi te dobičke metala za bogatini, ko je vendar ona sama v dolgovih, ljudstvo pa v siromaščini. Trebajedeti pod vladno nadzorstvo sleparsko trgovstvo, katero pojeda ljudstvu milijarde vsako leto. S tem narastejo ljudstvu dohodki morda več ko za 20—30 odsto. — Državi je nadalje dolžnost n a d z i r a t i pogodbe delavcev z gospodarji, ker tudi v delavskih pogodbah izgublja ljudstvo veliko zaslužkov v žepe kapitalističnih (ode- ruških) gospodarjev. Vsako očitno izkoriščanje bodi podvrženo isti kazni kakor tatvina ali sleparstvo. Da se ne bo godila krivica ne delavcem ne gospodarjem, naj sodijo o tem posebna razsodišča. S posebno skrbjo mora gledati vlada na zdravje delavskega ljudstva. Prepovedati mora predolgo delo, delo po noči, delo ob nedeljah in praznikih, delo v nezdravih prostorih, pretežko delo žensko in otroško. Vlada mora nastaviti posebne, od gospodarjev in delavcev neodvisne uradnike, ki bodo strogo pazili, ali se godi vse po pravici in po postavi. Za bolne in onemogle, za ponesrečene in stare delavce je treba tako poskrbeti, da ne bodo ljudje trpeli kakor do zdaj. Nadalje je dolžnost države, varovati in podpirati male posestnike-kmete, ker so ti stržen naroda. Narod, ki nima zdravega in dobro podstavljenega kmečkega stanu, je izgubljen, ker mora telesno propasti. Ker je pa sploh rešitev delavskega ljudstva mogoča le po združenju velešte-•tilnih a šibkih moči v zadruge, mora vlada podpirati zadružno organizacijo delavskih stanov. Vprašal bo kdo: Kako naj vlada izpolni vse te lepe naloge in želje delavskega ljudstva? To ni nemogoče, zlasti tedaj ne, ako se vlade raznih držav dogovorijo med seboj. Dokler pa ne pride do tega dogovora, ne bi mogla vsaka vlada za se izpolniti vsega, n. pr. zatreti kapitalizma, ali vendar si tudi vsaka vlada za se upa veliko storiti, ako hoče. Treba nam je pa pred vsem razsvetljenih uradnikov, ki bodo umeii velike naloge našega časa in ki bodo imeli tudi krepko voljo, potegniti se za pravice zatiranih in pozabljenih stanov, ne glede nato, kaj je gospodi prav ali črez voljo. To pa je toliko bolj nujno, ker se bodo množice, če bodo vlade to delo odkla-dale, navzele upornega duha in tedaj pride mesto relorme — krvava revolucija, ki podere vse prestole in vlade. (Dalje pride.) Deželni zbori. Goriški. Seja je bila v petek popoludne ob 5. uri. Prečita se zapisnik zadnje seje. Deželni glavar naznani, da so nekateri poslanci vložili nekatere predloge in interpelacije, katere pridejo na vrsto po dokončanem dnevnem redu. Prva točka, načrt zakona, zadevajoč zgradbo in vzdrževanje dovoznih cest k železniškim kolodvorom, se sprejme v drugem in tretjem branju. Za tem pridejo na vrsto poročila peticijskega odseka o raznih prošnjah za podpore. Prošnja Franceta Srebrniča se odstopi deželnemu odboru, da jo reši v svojem področju; županstvu v Doberdobu, ki prosi za odpis zaostalih obresti nekega posojila, se ta odpis dovoli s pogojem, če vplača v treh obrokih glavnico ; o prošnji Karola Fab ijanija, preide se na dnevni red; o prošnji podpornega društva slov. visokošolcev v Gradcu preide se na dnevni red ; prošnja Alojzija Savorgnani, krojača v Šempetru odstopi se dež. odboru ; istotako se odstopi dež. odboru prošnja Jakoba Velikonje, nadučitelja , v pokoju za povišanje pokojnine z opombo da popraša dež. šolski svet za mnenje ter da stavi potem svoje predloge; o prošnji podpornega društva slov. visokoš. v Pragi preide se na dnevni red; prošnja Andreja Logarja, bivšega sluge pri dež. blagajni se odstopi dež. odboru; Angeli vdovi Žepič se dovoli in sicer zadnjič podpora 200 K; Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. VIII. Krščanski socijalizem ali krščansko pobratimstvo. (Dalje.) 2. Svetinje delavskega ljudstva. Največja svetinja je sv. vera, katera je luč in moč vsakega ljudstva. Državi je dolžnost braniti ljudstvu to svetinjo in skrbeti za gmotne stroške, kateri so potrebni za božjo službo. — Ni je veče pregrehe ko zatiranje vere od vlade ali sploh od tistih, ki ljudstvu zapovedujejo. Tako zatiranje kliče božje maščevanje oblastnikom na glave. — Država mora tudi braniti, da drugi ne napadajo in ne smešijo sv. vere. Ljudstvo po pravici zahteva, da naj bodo njegove svetinje spoštovane. Krivica je, če si mora ubogo d e-lavsko ljudstvo samo zidati cerkve in plačavati duhovnika. Ubogo ljudstvo! Ono mora za vse reči plačati z gospodo vred, tudi za take, ki njemu nič ne služijo ampak le gospodi, ko pa gre za cerkev in duhovnika, katerega potrebuje, mora samo skladati po krompirju in fižolu. To je očitna krivica »delilne11 pravice. Druga svetinja delavskega ljudstva je njegovo poštenje. Država mora braniti to svetinjo in strogo prepovedati vsako očitno pohujšanje. V tem oziru je veliko grešila liberalna gospoda, ki je pred vsem svetom kršila in še celo zasmehovala zapovedi. S tem slabim 'vzgledom, z grdimi spisi, z razuzdanimi veselicami in nesrečnimi priložnostmi so liberalci kar tekmovali, da bi ljudstvo pripravili ob staro poštenje in sramežljivost, katero je podedovalo od očetov. Žal, da LISTEK. Sovražna soseda. Poljski spisal: dr. Zwolski. II. Najprej je Vojteh hudo zbolel. Ležal je dolgo, kašljal, stokal, posedal pa hodil okrog hiše; ali za delo ni mogel prijeti. In tedaj ni hodil več na dvorišče in žugal Andreju. Spomladi pa je hotel vendar iti na polje in si ogledati tam svoje zemljišče in setev. Vzame torej debelo palico, obuje si škornje, kakor za mraz, pa gre na polje. Ali* tam je opešal in se prevrgel pod pot, in tako je obležal ubožec. Kar se pripelje po cesti Andrej; sedel je na vozu in njegov sin je vodil konje. Ko prideta na mesto, kjer je ležal ubogi Vojteh skupaj zvit in umirajoč, tedaj vpraša Andrej sina: „Kdo pa leži lam? Kdo je to? atije vaščan?*1 ..Ali ne poznate Vojteha, našega botra?*1 reče sin. In sin je ustavil voz tor je hotel skočiti ž njega, da bi vzdignil svojega krstnega botra; ali Andrej vzkrikne :„Sedi, bedak, jaz pojdem sam k njemu“. Prišel je do Vojteha ler mu pogledal v oči; in tedaj se mu je vzbudil peklenski srd in satanska radost. In jel je govoriti smejč sam za se: „A vidiš, brate; kaj pa, ali boš še delal škodo? Nu, zakaj se pa zdaj ne prepiraš? No, govori vendar!*‘ Andrejev sin pa je sedel objokan na vozu, ker se mu je Vojteh smilil. In dejal je: »Čajte, pridem še jaz tje, da deneva na voz bolnega botra. Vi ga boste držal, da se ne prevrne, jaz pa prinesem studenčnice, morda se še osvesti; in po tem bodeva vozila polagoma in ga popeljeva domov. Ali morava mu odpeti suknjo, ker ga zelo stiska*1. In pognal je konja. Ali Andrej mu reče: „Ne takni se ga, bedak. Naj pogine le; ker mi je večkrat vsul ruscev za vrat". Potem se vsede smejč na voz ter veli sinu pognati. Vojteh je umrl na onem polju, pod istimi vrbami, kjer se je večkrat začenjal z Andrejem prepir zaradi škode. Ali Bog ni prizanesel tudi srditemu Andreju onih pogostih prepirov in one zlobnosti, da ni odpustil niti umirajočemu Vojtehu, ampak se še le veselil njegove smrti in je hudobno zaničeval še umirajočega Vojteha. Mislil je, da ga nihče ne vidi; sin namreč ni videl tega, ker si je bil zakril oči s klobukom in se je solzil; ali videl je to sramoto Gospod Bog v nebu. Saj On gleda na našo zemljo kakor skozi čisto okno, pa vidi, kaj dela vsak človek in to, kje se giblje kak črvič; kje raste najdrobnejša travica, in kam se dene, kadar zvene; pa vidi celo skozi vrh naše glave: kaj človek misli, in vidi v naše prsi: kaj ima kdo na srcu — ali dobroto ali srd, ali kak prikrit greh, ali kako dobro delo. In tudi sliši Gospod Bog vse; tedaj je slišal tudi besede, ki sta jih govorila Vojteh in Andrej med sabo ali za dobro ali za slabo; in vedel je vse, kaj sta kdaj storila, ali nalašč ali nehotč. Andrej se je peljal še dosti veselo dalje. Ali poleg njegovega sina na vozu so plakali tedaj tudi angelji v nebesih, da morejo tako hudobno ravnati krščeni ljudje, (ki imajo posvečene cerkve in take nauke), kot je delal Andrej z umirajočim Vojtehom. Toda Andrej ni pomislil tega; in tudi ni vedel, da je Gospod Bog v nebesih že pripravil tudi zanj kazen. In peljal se je na trg, da bi predal pa kupil, kar je bilo treba za dom. Na to je že hotel sesti na voz, kar ga vpraša sin: »Ali ste pa kupil soli?11 „Res, to sem pa pozabil". In odšel je v mesto. Uprav je šel po nekem kr-četnskem prehodišču, pa kar na lepi cesti je padel na tla kakor je bil „dolg in širok". Ležal je na sredi veže na judovskih smeteh, pa stokal in ječal. Ali nihče ga ni vprašal: „Kaj se Vam je primerilo?" Dš, kakšen je celo branil in dejal: „No, zopet kak pijanec, opil seje in zdaj leži tu in stoka". — Nekdo je hotel zapeljati v vežo, in zavlekel ga pod žleb ter ga pustil ležečega v smeteh. Andrejev sin pa je čakal in čakal očeta, ali ni ga bilo od nikjer. Pusti torej voz ter gre iskat očeta po mestu; ali kdo je mogel vedeti, kje je; kdo je vedel, da so ga zavlekli pod žleb. In ubogi sin je hodil celo noč in plakal in iskal; in še le drugega jutra je dobil očeta na pol mrtvega. Dene ga na voz, postelje mnogo sena, sleče si kožuh ter ga dene pod očeta in odpne mu vso obleko, prinese mrzle vode, omije mu obraz in glavo, potem gre po zdravnika in nakupi razna zdravila. In ko mu je velel zdravnik domov peljati, sedel je ter je del očetovo glavo na kolena in jo držal, da bi se preveč na tresla. Pokril je očeta in vozil prav polagoma; in plakal je tako zelo, da niti videl ni božjega sveta in ni vedel, da je že privozil do domače vasi. Vozil je po isti cesti, po kateri jo vozil včeraj se zdravim očetom. Jedva je prišel pod vrbe, kjer je ležal prej umirajoči Vojteh in kjer mu oče prošnja nadučitelja Francetu Kaščo se vrne prosilcu z opombo da jo o prihodnjem zasedanju lahko ponovi; o prošnji ranceta Mermoljo, ki prosi za podporo, da bi mogel obiskovati kmetijsko šolo v Klosterneuburgu, preide se na dnevni red; o prošnjah Ferdinanda Šekli in Josipa Žagarja, ki sta prosila podpore, ker jima je povodenj nekaj sveta odnesla, prestopi se na dnevni rod, ker nima dežela zaloga za take namene; peticijski odsek predlaga da se dovoli Mihajlu Šta n ta 50 K podpore, da bi poslal svojega bolnega sina četrtošolca v kopeli v Gradež; na predlog dr. M a-ranija se ta predlog ne sprejme, glasovali so proti njemu vsi Italijani. Učitelja Vinko Trobec v Pliskovici in Franc V e 11 d ra m i n v Dutovljah prosita podpore, da bi obiskovala neki nadaljevalni tečaj; ponovita lahko prošnji o prihodnjem zasedanju; odbije se prošnja avskultanta Srečka Bizajla za podporft; peticijski odsek predlaga podporo 100 K bolnemu absolviranemu gimnazijcu Medvešu, da bi zamogel podati se v kopelj v Gradežu; Lahi s F a i-duttijem vred glasujejo proti in tako predlog pade; prošnje za podporo slovenskim vi-sokošolcem so se odložile za jedno prihodnjih sej; prošnja Andreja Manfrede in drugov iz Kozmerice za priklopljenje k sveto-lucijski občini se odstopi deželnemu odboru v nadaljnje proučevanje iri svoje-časno poročanje; istotako se je sklenilo o prošnji ..Gospodarskega sveta“ v Svetem za ustanovitev samostojne krajne občine. Dr. Faidutti je utemeljeval predlog, naj dež. zbor dovoli 30.000 Kron poškodovancem po toči v Furlaniji, naj dež. zbor pozove vlado, da hitro priskoči poškodovancem na pomoč. Predlagal je, da se v tem predlogu nujnim potom razpravlja in sklepa, ne da bi se ga odstopilo kakemu odseku. Nujnušti sta se vprla dr. Tuma in dr. Gregorčič, ki pravi, da Italijani ne dovole niti bornih 50 K. revnemu slov. dijaku, da bi šel v Gradež, a od Slovencev zahtevajo, da kar na vrat na nos glasujejo za 30.000 kron v korist prebivalcem italijanske narodnosti. Vsled teh izjav je dr.Faidutti umaknil nujnost ter predlagal, da se zadeva odstopi finančnemu odseku, kar je bilo sprejeto. Posl. Štrekelj.je interpeliral radi volitve komenskega cestnega odbora. Dež. glavar mu je povedal, da temu cestnemu odboru poteče doba šele to leto. Isti poslanec je interpeliral radi brezobrestnih posojil, češ da ve iz zanesljivega vira, da prošnje leže nerešene pri deželnem odboru. Dež. glavar mu je povedal, d:i se zopet moti. Prošnje so rešene in so v Trstu pri namestništvu. Vladni zastopnik pa pove, da dotične prošnje ne tiče ne pri dež. odboru ne pri namestništvu, marveč, da so že davno rešene, in da so stranke obveščene, da pridejo k okr. glavarstvu podpisat dotične zadolžnice. G. Štrekelj se je dvakrat vrezal. Nadalje je stavil predlog glede reguliranja Vipave. Slični predlog je stavil ni hotel pomagati, tedaj vzdigne Andrej glavo in vsklikne: Stoj sin, in pogledal je ostrašeno ono mesto, kjer je ležal umirajoči Vojteh in rekel je: „Tudi jaz moram umreti za kazen prav na tem mestu, kjer sem se toliko prepiral, toliko .klel, toliko Boga žalil in umirajočega Vojteha zaničeval ter se mu posmehoval". Ko je bil to izgovoril, padel je na seno in je umrl. Strašno so plakali v Vojtehovi družini in tako tudi v Andrejevi hiši. Vaščani pa so dejali: „Glejte, ali ni to očitna kazen božja ? Kakor sta živela, tako sta umrla; kjer sta se prepirala, tam ju je zalotila smrt!“ In vsi so se užalili radi tega dogodka. Drugega dnč so nesli dve rakvi na pokopališče. Spremljal ju je tužni duhovnik; kajti zgodilo se je, kar je prej govoril obema prepirljivcema v življenju. Tudi grajščak je šel k pogrebu in mnogo ljudij. In vsi so bili žalostni, ker je Bog tako strašno kaznil prva dva gospodarja v vasi! Zvonovi so zvonili, in dve rakvi ste se pogreznili v temni grob, in dva prepirljivca v življenju sta ležala tiho na posvečenem pokopališču. Bog jima odpusti grehe I že po«l. Berbuč. Interpolirul je radi žrebcev plemenjakov v Kobaridu, radi nekega avskultanta, ter da bi se prejela v vladno režijo cesta, ki drži od Uebka čez Komen v Nabrežino. Dr. Tuma interpelira glede zdravniškega zakona ter slavi predlog glode druge poštne zveze med Bovcem in Trbižem Posl. Jakončič stavi predlog glede uredbe občinskega reda in obč. volilnega reda ter glede ceste ob potoku Kožbanj-šček ter glode obrambenih del pri hudourniku Idriji. Mesto dr. Tuma je izvoljen kot član v pravni odsek dr. Treo. Prihodnja seja jutre ob 5. uri. Tržaški. Isti je razpravljal o novi volilni reformi. Dotični načrt jo izdelal žid Ve-nezian. Ves ta načrt je naperjen proti Slovencem in hoče istim še bolj skrajšati volilno pravico. Izborno je govoril posl. dr. Gregorin v splošni in podrobni razpravi proti temu načrtu. Povedal jim je, da vlada tega načrta nikakor ne more predložiti v Najvišje potrjenje, ako so sprejme. Večina je načrt vsprejela v vseli treh branjih. — V tretji seji so sprejeli predlog za osnovo denarnega zavoda na zemljiško hipoteko. Isterski. Vladni zastopnik zahteva, da se v zapisnik zapiše, da je namestnik deželni zbor pozdravil tudi slovenski. — Italijanska večina se je premislila. Potrdili so namreč izvolitvi poslancev Spinčiča in Mandiča. Ob tej priliki je govoril dr. Laginja o premembi deželno zborskega volilnega reda. Zahteva splošno, direktno in tajno volilno pravico. V četrti seji govoril je posl. Mandič ter ostro šibal deželni kulturni svet, katerega predsednik je dež. glavar Cam-pitelli. Med njegovim govorom nastal je krik na galeriji. Posl. dr. Dinko Trinajstič je okrcal dež. gospodarski svet na podlagi statistike in dejstev. Po njegovem govoru dal je predsednik galerijo izprazniti. Govoril je tudi prvič posl. župnik Andrijčič. Njegov govor je bil vprav izboren. Politični pregled. Kardinal Kopp in Poljaki. — Razni poljski listi poročajo, da je kardinal Kopp minole dni delil v Tešinu sv. binmo. V pondeljek po birmi je imel izpred al-tarja nemški nagovor do vernikov. Na povelje kardinalovo je moral potem eden duhovnikov ta nagovor prevesti tudi na poljski. Tu so začeli navzoči Nemci demonstrirati, na kar se je kardinal dvignil s prestola, stopil pred oltar in je odločno zavrnil razgrajače, pozvavši jih, naj oni poljsko propoved poslušajo z islo mirnostjo, s katero je druga stranka poslušala nemško propoved. Kardinal je povdarjal, da v cerkvi imajo vsi enake pravice, kakor bi morali biti enakopravni tudi zunaj cerkve — kakor kristjani, ljudje in kakor državljani. Kaj pada bodo kat. cerkvi sovražni ljudje še nadalje lagali, da je katoliška cerkev — sovražna Slovanom. Mestne volitve v llimu. — Zmagala je katoliška stranka z vsemi 17 kandidati. Poleg teh so prodrli zmerni liberalci. Propadli so ravno najbolj zagrizeni nasprotniki katoličanstva. Trozveza, t. j. zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo, se je obnovila. Zato pa morajo davkoplačevalci skladati milijone za nove topove. Car Nikolaj In dogodki v Rusiji. — Glasom poročil iz Petrograda se je ruski car Nikolaj sam odločil proučiti uzroke nemirov, ki se pojavljajo v zadnjem času pogostoma po širni ruski državi. Sklenil je poklicati prei..se_.okoli 200 oseb iz najrazITčnejih stanov in sicer vseučiliške profesorje, politične ^znjence, urednike in sotrudnike listov in sploh ljudi katere je* policija označila sumljivim. Od teb ljudij hoče izvedeti car vse, kar daje vzrok nezadovoljnosti, ker mu je na tem ležeče da se v državo povrne mir. Ti poklicanci smejo pred carjem vse izpovedati, kar jih teži. Ruski na|nistri so odločno proti temu koraku, a ^arica podpira carjev namen. Potovanje Italijanske kraljeve dvojice. — Poroča se, da obiščeta italijanski kralj in kraljica čez to leto Petrograd in Berolin, kjer bodeta gosta ruskega carja in nemškega cesarja. V Petrograd se podasta La mesec, v Berolin pa meseca avgusta. Razni listi izražajo svoje pomiselke o tem, da italijanski kralj obišče Petrograd gredoč skozi Berolin, kjer se nič ne ustuvi, pač pa se vrši obisk v Berolinu pozneje. Z ozirom na ravnokar sklenjeno trozvezo se zdi to raznim listom kakor neka uganjka. Tudi o tem razpravljajo listi, da italijanski kralj ne obišče Dunaja To dejstvo pa je pojašnjeno s tem, ker obstoje med avstrijskim in italijanskim dvorom neke razmere, katerih rešitev bi bila pri Vatikanu. Sveta kurija stoji namreč na tem nepremakljivem stališču, da papež ne sprejme nobenega vladarja katoliške države, ako bi isti obiskal tudi italijanski kraljevi dvor v Rimu. Dasi je italijanskemu kraljevemu dvoru iz političnih ozirov veliko na tem ležeče, ako bi avstrijski cesar obiskal ital. kralja, vendar bi se tak obisk zamogel vršiti povsod drugod v Italiji, le v Rimu ne. Dveletna vojaška služba na Fran-cozkem. -- Francoska vladaje predložila zbornici zakonski načrt, da se uvede dveletna vojaška služba. S tem odpade v Francoski armadi naenkrat 50.000 mož. Da se pokrije ta primanjkljej, namerava vlada nadomestiti vsako leto 30.000 mož več v vojaški službi. Nadalje bo razne pomožne vojne oddelke, kakor gasilce, godce itd. pridelila aktivni armadi. Upe-Ijava dveletne službe ne dela torej francoski vladi mnogo preglavic. Vojaški krogi pa so s to spremembo jako nezadovoljni. General Voisin je izjavil, da kdor glasuje za dveletno vojaško službo, da bo ta po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije. Stanje angležkega kralja Edvnr- da. -- Poročila o bolezni angležkega kralja se na splošno glasijo ugodno. Bolečine, ki jih je provzročila operacija slepega črevesa, ponehavajo in rana se čedalje bolj celi. Kralj po noči mirno spi, tekne mu jed in se zanima za vse javne dogodke, z jedno besedo: zdravniki so popolnoma zadovoljni z Edvardom VII. in ljudstvo, ki je skoro pozabilo žrtve južne Afrike, se zdaj le še živo zanima za kraljevo rano, za to skrbi tudi časopisje. Ako bode zdravje kraljevo se stalno tako obračalo na bolje, je trdno upanje, da se bode vršilo kronanje že prve dni v jeseni. Vendar govore listi da hoče kralj potem popolnoma opustiti misel na ves sijaj, marveč da hoče slaviti dan kronanja le v ožjem krogu znancev in prijateljev ter da bode imela slavnost bolj religijozen značaj. N >o v i c e. Konsekracija našega premilega knezonadškofa mons. Jordana bode v nedeljo 20. t. m. v tukajšni stolni cerkvi. Posvečevalec bode poreški škof mons. Flapp, asistenta pa knezoškof ljubljanski in škof krški. Konsekraciji bode sledila takoj intronizacija. Imenovanje. -- Dr. Karol Ozvald, dosedaj suplent na gimnaziji v Ptuju, imenovan je profesorjem na tukajšnji gimnaziji. Prof. dr. Ozvald pride na mesto pokojnega profesorja Krageljna. Iz Tešina pa pride na tuk. realko prof. dr. Alojzij Steiner. Namestnik grof Goifss je obiskal minoli teden po toči močno poškodovane občine Romans, Versa, Medejo, Marijan in Krmin. Uvede se pomožna akcija s tem, da se da zaslužek z delom na uravnavi rek. Č. g. dr. Jožef Pavlica odpotoval je v Innichen na Tirolsko, kjer se zdravi. Po trinajstih letih spoznali so šele dunajski zdravniki pravo njegovo bolezen. Gosp. dr. boleha na malariji. Upamo pa, da bode v gorskem zraku temeljito pre-zdravil. Bog daj 1 Slovenski župljani na Placutl v Gorici se pritožujejo radi cerkvenega petja. Večkrat se zgodi, da k prvi sv. maši, ki je slovenska, ne pridejo ne organist ne pevci; marveč je vse tiho, kakor bi ne bila nedelja. Zakaj neki to? Pevovodja, g. Seghizi je Italijan, i.n pevci so vsi Italijani, nam nasprotni. Cerkev je natlačena vernega slovenskega ljudstva, a na koru vse tiho kakor ob delavnikih. Slovenski župljani na Placuti nujno prosimo gosp. župniku Ziacha, da uredi vso zadevo ter tudi za nedeljsko zgodnjo sv. mašo oskrbi pevce in organista, da se ne bodo godile take nemarnosti. Slovenci moramo plačovati ravno take davke, kakor drugi, zato hočemo vsaj v cerkvi imeti pravico. »Slovensko kntoliSko delavsko društvo14 bo imelo v nedeljo izreden občni zbor ob 31 /a pop. v društveni sobi. Na dnevdem redu bo volitev dveh odbornikov. Zalivala. — Katoliško slov. delav. društvo v Gorici se zahvaljuje preč. g. župniku Ivanu Kokošar, da mu je dovolil v cerkvi sv. Ivana na slovesen način praznovati spomin sv. bratov Cirila in Metoda, in č. g. kaplanu Alojziju Kovačič za slovesno sv. mašo in krasni govor. Nadalje se zahvaljuje g. pevovodju Emilu Komel in vsem vrlim gg. pevkam. Udeležba je bila velika. Udeležili so se'slovesnosti vsi naši društveniki in številno slovenskega ljudstva, ki je cer-kev napolnilo. Tako lepih slovesnosti si želimo tudi prihodnjič. Na gorlški gimnaziji jo dobilo odliko 45 dijakov, 341 ima prvi red, 9 ponavljavni izpit, 60 drugi red, 28 tretji red. Slovencev je bilo 240, Italijanov 201, Nemcev 42, Hrvat 1. Zrelostni izpit končali so v torek. Trije so napravili z odliko, 16 jih je dobilo prvi red, 6 smejo ponavljati čez dva meseca izpit iz enega predmeta. Izid mature na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — Zrelostni izpit je do sedaj delalo 37 Slovenk, izmed katerih so vse usposobljene in sicer Eržen Ljudmila, Fux Silvija, Gerdol Kristiana, Juvančič Olga, Lapajne Marija, Simčič Ivanka in Vidmar Gabi ijela z odliko s slovenskim in nemškim jezikom, potem Tir lik Ema z odliko s slovenskim in brez odlike z nemškim učnim jezikom, dalje Havel Štefanija z odliko s slovenskim učnim jezikom. — Brez odlike so usposobljene Gašperin Minka, Hrovat Frančiška, Jebačin Roza, Kokalj Štefanija, K o mo tar Amalija, Lapajne Davorina, Lazar Milena, Lecker Matilda, Ličar Frančiška, Posega Marija in Rosenberger Alojzija s slovenskim in nemškim učnim jezikom ter Barič Marija, Besednjak Antonija, Blažiča Ernesta, Blažič Marija, Cink Alojzija, Komel Ana, Kovačič Ma-rija, L or e n c u t i Pavlina, Marinšek Štefanija, Martelanc Amalija, Martelanc Marija, Sedej Josipina, Savli Eleonora, Širca Gizela, Štros ar Ljudmila, Valenčič Katarina in Šušteršič Angela s slovenskim učnim jezikom. — Izpit za otroške vrte so naredile B1 a-žica Ernesta, Bla ž i č Marija, Havel Štefanija, Marinšek Štefanija, Sed e j Josipina, Simčič Ivanka in Šavli Eleonora. Sklep Šolskega leta na zavodih „Šolskega Doma“. — Osmo šolsko leto možke obrtno-nadaljevalne Šole sklene se 13. julija 1902. ob 9. uri do-poludne. Izdelki učencev bodo razstavljeni v risarski dvorani I. nadstr.istega dne in naslednje dni od 9. do 12. in od 4. do 6. ure. Ob istem času bodo razstavljeni izdelki in risarije učenk strokovnih šol, t. j. šole umetnega vezanja in belega Šivanja, šole krojenja in šivanja oblek, priprav-ljavnice za izobraževališča in šest^azredne ljudske šole v 4 dvoranah II. nadstropja. Slavno občinstvo, katero se zanima za te šole in njih napredek, je uljudno vabljeno, da si ogleda navedeno razstavo. Vodstvi obrtno-nadaljevalnih in strokovnih šol ter ljudske šole. Šolsko leto ljudske šole »Šolskega doma“ kakor tudi strokovnih šol in obeh pripravljavnic sklene se dne 12. julija 1902. s sveto mašo, ki se bode brala v cerkvi sv. Ignacija ob 8. uri do-poludne. Pri tej maši pele bodo gojenke višjih razredov. Veselica „Šolskega Doma“. — Kakor druga leta napravile bodo gojenke zavodov „Šolskega Doma“ tudi letos v soboto ob 5. uri pop. na dvorišču veselico s sledečim vsporedom: ..Odpustljive zvijače11, veseloigra v enem dejanju. Petje: „Želje Slovenca na ptu-jem“ dvoglasno; ,.Zvonček“, enoglasno; „Na p tuj ih tl eh“, dvoglasno; ..Večerna pesem11, čveteroglasno; Deklamacije: S. Gregorčič: »Rabelj- sko jez er o“. S. Gregorčič: „Veseli pastir-. S Gregorčič: „N a š narodni d o mu. Aškerc: „Iškarjot“. „Otrok in rožice, dvogovor11. KnezouadSkofljsko deško semenišče. — V začetku letošnjega šolskega leta je štelo malo semenišče 74 gojencev, 45 Slovencev in 29 Italijanov. Od teh’je uživalo 24 Verdenbergerjevo ustanovo, 3 privatno ustanovo, 5 jih je pla- Čovalo mesečno po 4—15 II., 42 pa jih je vzdrževalo semenišče brezplačno. Tekom leta so izstopili 3, koje pa so nadomestili trije novi, tako da jih je ostalo koncem leta 74. Konecletni vspeh gledč obiskovanja c. kr. gimnazija je bil sledeči: 15 jih je dobilo izpričevalo z odliko, 57 prvi red, 2 sta padla. Za Alojzijevišče. — A. P. 20 K, g. Jož. Maži n a, c. kr. nadčuvaj v Gradišči, 10 K. Bog stotero povrnil »Centralna posojilnica" v Gorici je imela v prvem poluletju letošnjega leta prometa K 868.808'—. Hranilnih vlog se je v tem času vložilo za K 184.113—, dvignilo pa za K 47.492—, tako da znaša stanje hranilnih vlog koncem meseca junija K 514.629, dočim je znašal koncem lanskega leta K 378.008. Posojil se je dalo v prvem polletju za K 1J 6.140—, vrnilo pa za K 13.538'—, stanje posojil koncem junija je torej K 521.414'—. V tekočem računu z združenimi goriškimi posojilnicami je bilo prometa K 495.663. Te številke mislimo, da zadostno dokazujejo kako ta zavod lepo napreduje! Kuhinjska šola v „Šolskem l)omuu. — Vrla gospodična Marija Grebenc je otvorila v pondeljek kuhinjsko šolo v „Šolskem Doinu“ nad „Narodno tiskarno1'. S šolo je združena prostorna seboj" nikogar ni pozival. Da bodo občinske volitve v Čepovanu letos, to je zvedel teden po sv. Ivanu, ko so ga je opozorilo na napad v „Soči“. Govoril je le, kako treba vero kazati tudi v javnosti in naštel slučaje, v katerih so možje po vesti dolžni pokazati krščansko srčnost vkljub pritisku verskih nasprotnikov. Poročajte lo tisto, kar je pater govoril, pa ne bote našli nikake zlorabe prižnice. V tem slučaju pa moramo tako poročanje imenovati liberalno lopovščino proti Frančiškanom. Dva shoda v Ljubljani. — Libe-raloi so sklicali protestni shod, ha katerem so se jezili nad temi preklicanimi klerikalci. Zbobnali so z dežele, sosebno iz Ljubljane vse kar leze in kar gre. Bilo jih je do 900, med njimi kakih 200 demokratov. Govorili so Hribar, Tavčar, ki je pokazal, da je še vedno neprekos-Ijivi mojster v psovanju, Ferjančič, Grasselli in dr. Triller. Nazadnje pa je vse skupaj ožehtal soc. demokrat Linhart. „Narodni dom“ so stražili policaji, pripravljeno je bilo celo vojaštvo^ Isti dan so sklicali javen shod kršč. socijalni delavci. Okoli 700 navzočih izreklo se je za občno volilno pravico in izreklo zahvalo dr. Šušteršiču. Po shodu so šli pred „Narodni dom“, kjer so hoteli se udeležiti liberalnega shoda. Ponagajali so ne- liaioluu . kj JO f0lik0 libieialce”1. Potem pa šli svoj^ju^ in prijetna obednica, ki je vsem pri- stopna. Že prvi dan se je zbralo k obedu J/ > ‘Kat.narodnn stranka na tCranj- in večerji lepo omizje same odlične gospode iz Gorice. Postrežba je izborna. Toči se izvrstno belo in črno vino, pivo JLUV/I lOfiaillV UVIU 111 V/1UU V1MV) JJIVU —*~r> J • UJUU itd. Priporočamo novo kuhinjsko šolo v Je nntri irftoli onim ^ rt r\ a r» r\ A m lr i 1 U lr/< ’ * ' TT T___1 • iiu. m. nuiiuijoivu v prvi vrsti onim č. gospodom, ki lahk^ redno zahajajo h kosilu in večerji, pa tudi drugim gostom duhovskega in svetnega stanu, kateri prihajajo z dežele v Gorico. Grozna nesreča na južnem kolodvoru. — Na južnem kolodvoru delajo na pomnoženju tirov v svrho spojitve Vipavske železnice z južnim kolodvorom. Med delavci se je nahajal tudi neki Matija Pavšič iz Zamedveje v kanalskem okraju n svojima dvema sinovoma. V soboto zjutraj se je Matija Pavšič nekoliko oddaljil od ostalih delavcev ter odšel proti tiru po katerem je favno takrat, ob 8.46 zjutraj, pridrdral mešani vlak iz Trsta. Prišlo je tako naglo da možu ni bilo več mogoče ognjiti so; Lokomotiva ga je zgrabila za obleko ter vrgla v jeden vagon stoječ na bližnjem tiru; od tu pa je ubogi Pavšič odletel ter padel nazaj pod vlak, ki mu je popolnoma glavo odtrgal. Prenesli so mrtvega v mrtvaško kapelo na Štandrežkem pokopališču. Farizejsko zgražanje. — „Soča“ se silno zgraža nad nastopom kat. narodnih poslancev v kranjskem deželnem zboru. Posebno se zaganja v dr. Šušteršiča, ker je par krepkih, a zasluženih psovk zalučal liberalcem v obraz. In vendar se toliko psovk in še mnogo hujših, kolikor jih je dal dr. Šušteršič, dobi v vsaki številki „Soče“. Lastnik šimpfleksikona je zdaj spoznal, da je to grdo. A poboljšal se gotovo ne bo. Zato naj tako farizejsko ne zavija oči. Svinjarije iz krogov liberalne stranke je začel razkrivati „Rdeči pra-por“. Liberalci v „Narodu“ priznavajo, da je v njihovi stranki mnogo gnjilega, da je pa vendar le — barabstvo, če se to razkriva. Sedaj je tako razkrivanje liberalcev barabstvo, a če to delata „Narod,‘ in „Soča'‘ se pa imenuje „Tutti“ frutti“. Patento na barabstvo naj si lo imenovana lista ohranita! Radi učitelja Blaža Sedevčiča nam „ooča“ zaluča v obrabi lopovščino. Toda le počasi gospoda. O dotični zadevi smo slišali že popreje, a molčali Ko pa nam je neki posestnik z Voger-skega prinesel dopis, katerega je sam spisal, smo istega objavili. Z g. župnikom pred objavljenjem o tej stvari nismo govorili, niti nam je on pisal. O zadevi se bode govorilo na pristojnem mestu. In ako se tam dokaže, da se je krivica godila vogerskemu učitelju, jo bodemo rade volje preklicali. „Soča“ in resnica. — Pod naslovom „Iz Cepovana“ pisala je »Soča" o pridigi na sv. Ivan. Dopis je pisal sam lastnik ,.Simpfleksikona“ v Gorici po ustnem sporočilu, kar dokazujejo psovke v sestavku. In kako malo resnice je v vsem dopisu I Pater v celi svoji pridigi ni rabil besede »naprednjak*. Besedi: „Ako jo krčmar ali kupec naprednjak, ne k njemu v hišo!“ ni govoril in „k bojkotu med skein je priredila v nedeljo javne shode vRibnici, Polju, Naklem in Polšniku nad Zagorjem. Ljudstvo, se oglašaj.li^§$alc£ „ r„ (S V - ' Umrl je Anton Kocjančič, nadzornik v podgorski papirnici, naročnik našega lista in zvest ud kat. del. društva. Počivaj v miru. Vkradeno tele. — Te dni je pripeljal g. Štefan Šuligoj posestnik v Čepovanu, tele v Gorico, katero je predno je je odvedel na trg na prodaj, spravil v hlevu pri Rajhu. A ko je hotel tele gnati na trg, ni ga bilo več v hlevu. V pondeljek po noči pa je zasačil redar Kumar tatu v osebi 17 letnega kovaškega pomočnika E. Gregoricha. Ta je namreč vkradeno tele zaklal, od istega zase porabil 6 kilogramov, ostalo teletino pa je prodal raznim krčmarjem ki bodo imeli zaradi tega še sitnosti. V Sočo s pevmskega mosta je hotel skočiti in sioer v noči od četrtka na petek ob 21/, uri 30 letni delavec Martin Valentinčič iz Deskel. Za-branila sta mu to nočna stražnika pri mostu Boški n in Figi iz Pevme. Nesrečneža so pripeljali v bolnišnico. Uzrok poskušenemu samomoru je neznan. Varstveni predpis glede kuge. — Ker so se v Carigradu zopet ponovili nekateri slučaji kuge, pozivlje tuk. magistrat vse gostilničarje in druge ljudi ki dajajo prenočišča, da naznanijo koj policijski oblasti vsakega ki bi prišel iz Carigrada v Gorico. Isto se priporoča tudi vsem drugim privatnim strankam v mestu. Kajti neobhodno potrebno je da se take osebe nekaj časa zdravniško nadzorujejo. Lep izgled bratovske ljubezni. — Iz Kanala pišejo „Edinosti“. Brata V. in G. Fabjan iz Bat naselila sta se pred kakim 20 leti v Trstu kakor navadna pekovska učenca. S pridnostjo in varčnostjo pridobila sta si toliko, da sta sedaj oba samostojna gospodarja. V vsem tem času pa ju ni okužila tržaška italijanska psevdo-kultura, marveč ostala sta vedno ista, ker vedno še ljubita svojo domovno občino, svojo domačo družino in svoj slovenski rod. To lepo ljubezen sta pred kratkim prav lepo v dejanji skazala. Ko sta namreč izvedela, da se bratu na domu — Kapču — in zunaj hiše poročenima sestrama v denarnem oziru slabo godi, prišla sta domov ter sta vsem ves dolg poplačala v znesku več tisoč goldinarjev, in vrhu lega sta še oporočeni bratovi hčeri naložila v posojilnici lepo doto. — Vsa čast jima! Naj bi dobila mnogo posnemovalcev! Izjava. — Podpisani Janez Kobal iz Šebrelj št. 77. javno prekličem razža-Ijive neresnične besede, katere sem vpil sredi vasi na večer 24 junija na osebo organista Janeza Lapanje iz Šebrelj št. 67, da sta on in Juri Lapanja kot voditelj županstva pod isto št. osleparila tukajšnjo občino v minulem letu za 700 kron. Dalje preklicujem vse kar sem govoril raziuljivega o Amireju Lapanju št. | 67 in izjavljam da je neresnično, kar sem sploh govoril o slepariji v imenovani hiši. — V Šebreljah, dne 6. julija 1902. Janez K o b a I. Iz Brd nam pišejo: Sadje ima do zdaj lepo kupčijo; mnogim je doneslo dohodkov, kakor trgatev. Cene so bile visoke, ker so kupci iz daljnih krajev z blagom bili zadovoljni. Ni toraj opuščati nam sadjereje! Ogenj. - V soboto po noči je zgorela hiša Marije vdove Gergolet v Doberdobu. Škoda znaša 1600 kron. Oškodovanka je bila zavarovana. Iz Ročinja nam pišejo: Tudi v Ročinju ni več narodno-napredno stranke, ampak samo napredna. Zadnjič je ,.Pr. L.“ poročal, da so godci godli le po nemškem taktu. Danes pa Vam sporočim, kako napredno se je glasil napis nad vhodom na plesišče. Bilo je zapisano: „Živela napredna! — Fantič ne pozabi mi deklet'1. Kakor vidite, tudi v Ročinju ni več narodno-napredne, ampak samo napredna stranka. Narodnost so vrgli ti pudelčarji pod klop, kakor dr. Tuma. Zvečer pa je prišlo do prepira, in naprednjaki so se valili po tleh kakor meloni. Živela ročinjska naprednost! Popotnik. Potres. — Iz Podmelca z dne 7. julija nam pišejo: Danes ob 5. zjutraj čutili smo tu kratek pa močan potresni čuJem in skoro -ipod nogami čutim potres naznanjajoče od severa dohajajoče bobnenje, kojemu je naglo sledil kratek pa močan vertikalen sunek, ki je odmeval po hiši. Pred lotresomje .bila tišina, jjp niem B£L„pe-lifmiT je mtearčveter1*, Ki^^'pa^Ma}lj potihnil. — Soseda mi je rekla, da sta se med sunkom oba konja v hlevu plašna proti njej obrnila. Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru tolminske hranilnice in posojilnice registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Tolminu na 14. dne t. m. ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih v smislu § 35 zadružnih pravil z nastopnim dnevnim redom: Volitev v popolnitev nadzorništva. Načelništvo. Nesreča pri stre]jaqju. — Na predvečer sv. Ivana so streljali v Plužnah pri Otaležu mladi fantje z možnarji. Pri streljanju se jim je užgal smodnik ter osmodil vseh pet fantov. Jeden izmed njih je umrl vsled opeklin, drugi je pa v smrtni nevarnosti. Iz Pliskovice. — Dne 4. t. m. smo v drugo stali pred c. kr. sodiščem v Komnu na obravnavi radi slavoloka, katerega smo postavili za nedeljo dne 11. maja t. 1. v čast blagoslavljanju novega kipa Matere Božje. Obravnava je izpadla prav dobro. C. kr. g. sodnik nam je prečital natančno obtožbo, s katero smo bili obtoženi, a prepričali smo se, da obtožba mrgoli samih laži našega naprednega župana Bandelja. Mi smo bili pripravljeni pred sodnikom s prisego dokazati vse neresničnosti županove obtožbe, zato nas je sodnik vse oprostil. Naznanil nam je, da v treh dneh imamo čas tožbeno postopati proti županu radi razžaljenja naše časti in radi stroškov, ki nam jih je provzročil. In tako smo tudi naredili. Takoj po obravnavi smo h c. kr. komenskemu gosp. notarju in vložili smo tožbo proti našemu naprednemu županu. Sedaj se bode pokazalo, kaj je laž in kaj je resnica. Mogoče da se ravno o tej priliki vrečniči stari pregovor ki pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Za sedaj naj to zadostuje. O nadaljni obravnavi Vam bomo že poročali. Delavsko gibanje v Trstu. — Strajkati so pričeli vsi vozniki s konji, ker jim podjetniki nočejo zvišati plačil. Posredovali so tudi trgovci, da bi se šlrajk preprečil, ali vsled trdovratnosti podjetnikov voznikov so ta posredovanja ostala brezvspešna. — Delavci v tovarni linolen so zahtevali povišanje plače in znižanje delavnega časa. Vodstvo jim je odgovorilo, da ne more delavcem ustreči in da v slučaju štrajka tovarno zapre. — Šivilje so tudi zborovale ter zahtevale povišanje zaslužka. Govorili so jim le moški agitatorji. Tržaške stranke. — V Trstu je začel izhajati nov list „Una franca parola11. Listje glasilo bivšega župana Dompierija, in biča ostro sedanje judovsko mestno gospodarsko. Zavod sv. Nikolaja v Trstu je imel nedavno svoj občni zbor. Iz tajni-činega poročila posnemamo, da je od ustanovitve zavoda, to je od oktobra 1898, pa do konca leta 1901 bilo sprejetih v zavod 1783 deklet. Lani je bilo sprejetih v zavod 25‘J Kranjic, 226 Primork, 128 Šlajark, 62 Korošic, in 62 drugih Slovank. Te številke so jasen i dokaz, da zavod napreduje in da se dekleta same zavedajo dobrot istega. Škropite v drugič! — Letos je vreme peronospori prav ugodno. Bolezen se širi prav hitro. Kdor ni še škropil v drugič, naj to delo brzo opravi! Drugo škropljenje mora se vršili brž po cvetu. Napoleon veliki — antisemit. — Slavni vojskovodja francoski cesar Napoleon I. izjavil se je c žiclih 1806 v državnem svetu sledeče: Francoska vlada na nikakoršen način ne more dopustiti, da se bi židje kar popolnoma dveh dežel polastili (Alzacija in Lotarinsko). Žid se mora smatrati kot poseben narod, ne za versko ločino. Sramota bi bila za francosko ljudstvo, če bi prišlo pod oblast najnižjega naroda; židje so že posestniki več vasij. Židje so roparski vitezi sedanjega časa in za to se mora proti njim iz državnih koristij nastopiti. Nevarno bi bilo dati židom na Francoskem pri vladi vpliv, žid ne pozna domoljubja. Najbolje bi bilo prepovedati židom vsako kupčijo, ker jo osramote z oderuštvom. Židje so že o Mojzesovih časih bili oderuhi in zatiralci druzih narodnostij, med tem ko je med kristjani le malo oderuhov. S filozofijo se žid ne spreobrne, židom se mora prepovedati kupčija, ker jo osramote s svojim oderuštvom. V svojih spominih pisal je v pregnanstvu na sv. Heleni o Židih sledeče: Židje zalagali so z živežem moje armade in za to sem jih hotel politiško osvoboditi. Toda židje niso za druzega dobri kakor odirati ljudi in vsled tega bil sem prisiljen proti njihovemu oderuštvu izdati postave in lorenski kmetje so mi za te postave bili hvaležni. Levinjo operiral na očeh je dr. Pirelli v Reggio na Laškem. Levinja „Lea“ zbolela je na očeh in pokazalo se je, da oslepi, če ne bo operirana. V menažeriji Biano so „Leo“ postreščeki v njeni kletki z vrvmi in jermeni zvezali. Ko je bila levinja dobro zvezana, stopil je zdravnik v kletko in izvršil operacijo. Levinja je grozno rjovela vsled bolečin. Vkljub temu, da je bila dobro zvezana, držalo jo je 20 postrežnikov. Po izvršeni operaciji zapusti dr. Pirelli kletko. „Leo“ so oprostili. Levinja je skakala besno po kletki in se zaletavala proti zdravniku, ki jo je stoječ pred kletko opazoval. Toda kmalu je „brihlna“ levinja sprevidela, da vsled operacije dobro vidi, umirila se je in pričela operaterju — roke lizati. Najdra3yo smodko na svetu more pokazati sluga varšavske banke, ki je nesel 68.000 kron v carsko banko. Med-potoma se mu pridruži nepoznat, fino oblečen gospod in ga prosi, da mu pokaže pot do carske banke, kjer da ima vzdigniti veliko svoto denarja. Sluga, ne sluteč zlega, odgovori mu, da gre tja i on, pa da gresta skupno pot. Neznanec se mu zahvali za prijaznost ter mu ponudi smodko. Sluga jo zapali, a kmalu se ga polasti trd spanec in pade v naročje spremljevalca. Ko se prebudi, ni bilo nikjer denarja. Ali ni ona smodka najdražja na svetu? Pogreb milijonarjev. — V Parizu umrli milijonar Gallien je zapustil francoski državi 10 milijonov frankov. V svoji oporoki je določil, da mora imeti pogreb petega razreda, to je pogreb, kakoršnega dobe najrevnejši. V leseni, neolepšani krsti so ga prenesli k večnemu počitku. Žena in krava. — Nekemu Ru-munu je umrla žena, s katero je dolgo let srečno živel. Bil je nekaj časa žalosten, a jo je kmalu pozabil. Ne dolgo potem mu zboli krava, dobra molzna krava zboli in nazadnje tudi pogine. A sedaj je Rumunec žaloval, jokal, krave ni mogel pozabiti. Zato ga je pop nekega dne poklical k sebi in mu rekel: „Ali se ne sramuješ, ženo ki ti je bila celo življenje dobra in pridna, si kmalu pozabil, a za kravo tarnaš in jadikuješ brez konca in kraja!’* — Kako ne bi jokal in žaloval! Od smrti moje žene je prišlo že majmanj sedem ljudi ponujat svoje hčere ali sorodnice za ženo, ali misliš, da mi je le jeden ponudil kravo? Petelin — pijanec. — Petrograjski časniki poročajo, da ima lastnik nekega hotela v Hingenbergu v Livlandiji petelina, ki je — notoričen pijanec. Ta petelin posrkava z največjo neumornostjo ostanke pive, katere so pustili gosti, in to toliko časa, da se popolno upijani. Ko ga ima pod kapo, postane razposajen, se vleže in začne spati. Ko prespi mačka gre zopet pit. Za kratek čas. Majhen otrok. — Dijak: ..Tovariši, danes je bil sodni eksekutor Zan-ček pri meni. Mož se mi vidi, kakor kak majhen otrok'1. Vsi: „Kako to?“‘ „Dijak: „Vse, kar vidi, hoče imeti11. Vesela prihodnost. — Neka nevesta je svojega ženina vsega obgodr-njala in ga s tem že silno jezila. Ko-neono ves razdražen zavpije nad njo: „Če takoj ne ponehaš s tvojim godrnjanjem, te tako preklestim, da bc5 mislila, da si že o ž enj e n a. Iz (Mfutnrije. — V neko judovsko hišo je strela udarila in vžgala vkljub strelovodu. Žid pa je stokal: „Au! Au ! Saj nisem vedel, da je strela judovske vrste. Hotel sem strelo oslepariti in sem vkazal strelovode le z rumeno barvo pobarvati mesto pozlatiti11. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je v ulici sv. Aniona št. 1 pred kratkim odprl kleparsko delavnico. Ima zalogo pohišne in vrtne posode itd. Sprejema v to stroko spadajoče delo tudi na deželi pod jako ugodnimi pogoji. Se priporoča p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila u dani Karol Čufar, kleparski mojster. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. i j^nton jFo«, klobučar in gostilničar v Semeniški Ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. S Naznanilo. Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po naj novejših zahtevah urejeno in o-premljeno kavarno „Central“ na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zago-tavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blago- , hotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani jFilip Pečenko. P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti. ****** ooooooooooooooooo000000000000000 « »' il v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo,, sprejema hranilne vloge) katere o-brestuje po 41/, polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec lota h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 8% in na vknjižbo po 51/,. Sprejema Slane z glavnimi deleži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poStne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturlnl 9. ooooooooooooooooooooooooooooooo za vino in za oljke so naše stiskalnice „HERKULES“, najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni priti-sek; zajamčena največa uporabnost, veča od vseh drugih stiskalnic. Najbolje samodelujoče škropilnice za trte patentirane „SYPH0NIA“ katere delujejo same, ne da jih je treba goniti. NlUni za grozdje^ sadje in oljke. Robkalnice z mastilom za grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi za vse pridelke rastlinske, živinske in rudne. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniceza pšenico, čistilnice, rešetalnice, melkalnice za krmo, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripoznano najboljega in odlikovanega sestava PH. MAYFARTH in dr. tvornice gospodarskih tu vinarskih strojev na Dunaju, 11, Taborstrasse st. 71. odlikovani v vseh državah sveta z 490 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovanl ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi franko. — Razprodajalcl se licejo povsod, kjer se nismo zastopani. — Čuvaj se ponarejanja. ff Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga“ ^ Dorica — Gosposka ulica štev. 7 — Gorica Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batlst, zepliir svile, svile za prati, Voille (le Lanie. Teiinis. Oksford, pique luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobtlje, platna, Chiflona, ruskega platna, Kneippovega platna, hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževi«, žepnih rut itd. Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15 % pod ceno, dokler Je Se zaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnikl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. 90000000 Krojaška mojstra Čufer