Prosvctna zveza ob desefletnici države. Prosvetna zveza v Mariboru je imela v petek, dne 30. novembra, v Mariboru svoj občni zbor. Njen predsednik, narodni poslanec dr. H o hn j e c je pri tej priliki imel govor, v katerem je razpravljal o velikem pomenu narodne države za ohranitev narodnosti in o nalogah ljudske prosvete napram državi. V naslednjem podamo glavne misli iz njegovega govora: Karod brez lastne države je v svetovnl zgodovini nepoznan. Nemški učenjak Hegel je rekel, da Se v svetovni zgodovini jemljejo v poštev samo tisti narodi, ki tvorijo iastno državo. Kako resniCna je ta beseda, dobro vemo Jugoslovani iz lastovite skušnje. Za svetovno zgo'dovino amo bili količina brez vrednosti. Širji svet nas ni poznal, niti Be ni hotel potruditi, da bi nas spofcnal. Njegovo zanimanje je bilo namenjeno samo večjim narodom, ki ismo jim bill politično podrejeni in iki smo jim robovali. Slovenska naša 'domovina je bila, kakor toži naš pesnik, »vsemu svetu nepoznana, odnikogar spoštovana.« Kolikor pa jo je Bvec poznal, ji je večinoma bil sovraKert ter jo je preziral in zatiral. Vsakega rodoljuba je to globoko v srce bolelo. Nežnočutni pesnik Simon Gre gorčič je tej boli dal žaloben izraz v Bvoji pesmi »Domovini«, v kateri bridko toži: »Sovražen svet te le prezira, prezira te in te zatira!« Pesnik iskoro brezupno vpraša: »Kdaj solnce Elato sine ti?« Na to dolgoletno vprašanje naših rodoljubov je dala odgovor svetovna ivojna. Ko so se razgrnili in razvlekli njenl oblaki, je zlato solnce zasijalo Itudl Jugoslovanom. To, kar smo ved Do zahtevali. smo dobili: prostor na isolncu med drugimi narodi. Prej so nam drugi narodi krojili usodo, seidaj smo postali gospodarji svoje uBode. Pregovor: »Vsak je svoje sreCe Ikovač«, je začel postajati resnica tuidi za nas kot narod; prej pa so dru|gi narodi našemu številno majhnemu narodu kovali sreCo ali nesrečo, kakor so hoteli. Naloga naše narodne države. "Potek svetovnih dogodkov je nas Jugoslovane dvignil, da nas svetovna zgodovina ne more več prezirati, taarveč nas mora jemati v poštev. Dobili smo prostor na solncu. Naša velika naloga, ki jo moramo rešiti v svoji narodni državi, je ta, da narod dvignemo k solncu prosvete, omike in kulture. Na temelju svobode in edinosti, ki ga mora braniti naša država, moramo graditi blestečo zgradbo narodne kulture ter tako dokazati, da smo vredni onega prostora na solncu, ki ga je nam mednarodni svet priznal. Ako se mod«yne države ponašajo s pridevkom kdlturne države, mora se naša država vestno in vztrajno truditi, da s širjenjem kulture in prosvete med ljudstvom doseže svoj življenski namen ter tako zasluži častni pridevek kulturne države. Da je širjenje izobrazbe in vzgoja ljudstva naloga vsake države, spričuje znani angleški učenjak in narodnogospodarski pisatelj Adam Smith, ki je rekel: »Vzgoja preprostega človeka je stvar, ki je pri njej udeležena splošna blaginja. Kakor mora oblast nastopiti, da prepreči razširjenje gobavosti med ljudstvom, tako mora tudi vse storiti, da prepreči razširjenje in napredovanje moralnih bolezni, ki so nerazloCljive od nevednosti. »Izobrazujte in vzgojujte ljudstvo«, je bil poslednji opomin, ki ga je pred svojo smrtjo sporočil narodu veliki Washington, u. tanovitelj Zedinjenih držav Severne Amerike r Mh prvi ^predsednik. Za Slovence je narodna omika bila zveličanska. Mi Slovenci smo si bili vedno v svesti velikega pomena ljudske izobrazbe in vzgoje, Veliki učitelj slovenskega ljudstva škof Martin Slomšek je ustvaril in med ljudstvom razširil geslo o »zvoličanski narodni omiki«, za katero je vera luč, materni jezik pa ključ. Za naš mali narod je narod na omika v resnici bila zveličanska, ker je narod rešila smrti v tujinstvu: v germanizmu, madžarizmu in italijanizmu. To dejstvo sem ugotovil kot govornik o »katoliškem izobraževalnem delu« na slovensko-hfvatskem katoliškem shodu v Ljubljani leta 1913, kjer sem med drugim rekel: »Naše izobraževalne organizacije so tudi močne narodnoobrambne trdnjave, sezidane iz granita zvestih krščanskih slovenskih src. Vešči in vneti stražarji stojijo tij na braniku za vero sveto in domovino drago. Nepremagljive bodo te trdnjave in z njimi naša domovina, dokler se bodo po naših društvih ostrili uma svitli meči ter se bo užigal v srcih plamen krščanske zvestobe in narod ne zavesti in vzbujal stud nad neznačajnim odpadništvom in plačanim janičarstvom.« Razvoj dogodkov pred in med svetovno vojno je te moje besede potrdil. Narodna omika in narodna zavest, vzbujena in gojena v izobraževalnih organizacijah, je ostala nepremagljiva in nezlomljiva in v tej nepremagljivosti je bila zajamčena zmaga slovenskega naroda. Naše izobraževalne organizacije so bile močne, neporušljive barikade "(utrdbe) slovenstva in jugoslovanstva na najbolj izpostavljeni točki jugoslovanskega ozemlja. Radi tega je naša Pr<j$ svetna zveza, odnosno njena prednica Slov. krščansko-socialna zveza mogla na svojem zborovanju v Mariboru 19. decembra 1918 ugotoviti, »da je vselej bila v prvi vrsti tistib organizacij, ki so idejo ujedinjenja jugoslovanskega naroda razširjale med slovenskim ljudstvom ter so ji v njegovi duši in v njegovem srcu pripravljale dovzetna tla.« Podlaga države v dnšah in srcih. Najmočnejša podlaga vsake države je v duši in srcu državljanov. Ni največja zaslomba države materialna sila, marveč je zavest skupnosti in državna misel, ki počivata v srcib in dušah. To zavest skupnosti, to y resnici državljansko zavest vzbujati, negovati in krepiti, je naloga ljudske izobrazbe in vzgoje. Iz tega razloga je ljudsko izobraževalno delo, ki temelji na kršcanskih in pravilnih narodnih načelih ter izvira iz dobrih in plemenitih nagibov, tolikega pomena tudi za državo. Naša velika prosvetna organizacl« ja obhaja desetletnico kraljevine SHS s toplim rodoljubnim čustvom. Mi Slovenci se dobro zavedamo velikega pomena narodne države, ker smo dolgo dobo vodili najtežjo borbo za ohranitev slovenske aarodnosti, ki je bila v nevarnosti, da utone v širokem morju tujinstva. Izpovedujoč svoj smisel in svojo voljo za to državo, ji želimo najlepšo bodočnost in najboljši napredek. Ne prikrivamo si dejstva, da notranja ureditev države ni tako zasnovana, da bi bili z njo zadovoljni vsi i Srbi i Hrvati i Slovenci. Verujoč v moč razvoja, ki vlada vsemu obsežnemu svetu življenja, se nadejamo ter pričakujemo, da se bo tudi notranje življenje naše države razvijalo in napredovalo v tej smeri, da bo enakopravnost vseh državljanov zajamčena ter da bode država potom notranjega sporazuma postala domovina zadovoljnih BLrvatov, Slovencev in Srbov. Slovenci na Koroškem. Obhajajoč desetletnico naše držare, se z bolestjo v srclb. spominjamo tlstlh našlh bratov, kl so ostali izven mej naše države. Naša bol je tern vefcja, ker se je njihovo stanje poslabBalo od leta do leta ter se pogoršava od dneva do dneva. Naši bratje na Koroškem so brezpravni v javnosti, w ur&du, žallbog že tudi v cerkvi, ofcobito pa v Soli. Slovenci na Koroškera nimajo ni ene resnično sloven•ke šole. Nemški manjšinski politiki y naži državi odvračajo svoje oči od tega veleresnega dejstva, pokazujejo pa s prstom na razmere Nemcev v naši državi ter v inozemstvu, zlasti ie v Nemčiji širijo govorice o zatiranju Nemcev v naši državi. Mi moramo ugotovitl činjenico, da narodnost Nemcev v naši državi ni ogrožena, marveč z zakonskimi določbami in napravami zaščitena. Kar pa presega preko teh mej, ni obramba nemške narodnosti nemških državljanov, — marveč širjenje nemSke narodne Idej« med ljudmi, ki nlso nemške narod nostl. V tem oziru pa je ter ostane naSe geslo: Kulturne in politične nemškutarije ne bomo dopuustili. Slovenci v ItalijL Usoda našib. bratov v Italijl Je tako črna, da bi najčrnejSa barva bila še prealaba za resničen in pravilen oris o njej. Nasilni italijanski fašizem jih je oropal vseh slovenskih Sol, vseh političnib slovenskih časnikov do zadnjega — »Goriške Straže« — ki j« foil pred nekaj dnevi zatrt, vseh prosvetnih društev in vseh prosvetnih sredstev. Italijanski fašizem je slovensko narodnost obsodil v grob. Mi pa zaupamo v svoie brate in sestre v Italiji, da bodo slovensko narodnost rešili smrti s tem, da skrbno čuvajo in gojijo slovensko narodnost v svojih. srcih, do katerih ne sega premoč italijanskega fašizma, da jo čuvajo v razgovoru okoli domačega ognjišča, zlasti pa da skrbno ohranjeno izročijo svojim otrokom. Ne obupajte, mili naši bratje in sestre! Zaupajte! Od gori^kega slavčka, slovenskega pesnika Simon Gregorčiča gledano zlato solnce bo zasijalo tudi Vam!