U HEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (ti-karna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 0. po| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . . sprejemajo : i i NAKOCN1NA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogisko *u Bosno K 2160, polletna K 10'80, četrtletna K 6-4.0, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : j Posamezne številke po 8 vin. * A ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In prazniko .* .• .* ob pol 11. dopoldne. \ •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi uliei Stev. 0, n., ii nradnje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zveča Jnserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslani :k in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefranktrana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj«! " -■■■ Reklamacije lista so poštnine proste. .............. Siev. 591. V Ljubljani, v sredo dne 28. maja 1913. Leto III. Berchfofd, Stiirgkh in avstrijski prestiž. ((jovor (Jr. Adlerja v poslanski zbornici dne 21. maja 1913.) (Konec.) Ljudje. Ki so prepevali pesem princa Ev-Rcna, so pač mislili, da se je princ*Evgen tepel s Srbi. Če bi jim bil kdo povedal, da se je bojeval s Tur ki, je pač vprašanje, če bi bila mogla pesem Še veljati za tako patriotično. (Veselost.) Težav, ki jih ima vsak minister za zunanje zadeve, ni prezirati, tudi ne težav, ki jih je imel v Avstriji — podobno kakor na Ruskem. Mi imamo civilno in vojaško politiko, Ki sta si v laseh. In žal, da si zna vojaška politika pridobiti vdanost preštevilnih pridnih civilistov, ki mislijo, da se morajo za domovino dreti kakor norci. Iz tega boja obeh politik, ki nas je pogostoma spravljal do roba vojne, je pravzaprav izhajala nejasnost naše uradne politike. Pravijo, da imamo vendar interese na Balkanu in da jih moramo varovati. Gotovo! Če bi bili začetkom vojne, zlasti ko se neke balkanske države Šc niso tako precenjevale, dejali: »Želimo, da ostane Albanija — seveda s Skad-rom, nikakor ne brez Skadra, bognedaj! — sa-mostalna; o tem smo se zmenili z Italijo, sicer si pa uredite reči. kakor vas je volja«, tedaj bi bili o(f balkanskih držav gotovo dobili pritrdilo za ta predlog. To bi bilo šlo brez vojaške sile in bi bilo veliko cenejše. Kajti več vendar nismo dosegli. In ste li srečni ob naših usaehih? Ste li res srečni? (Hrupna veselost.) Alrtaka jasna, odkritosrčna, vsakomur dostopna politika se ne vjema z običajno metodo. Z zahtevo »Samotojna Albanija, pa Balkan balkanskim narodom«, bi bila vlada seveda imela nezasluženo smolo, da bi bila prišla v soglasje z ljudmi, ki ji niso simpatični, z vsem mednarodnim socializmom, z bazelskim kongresom, čigar resolucije so v Avstriji konfiscirali. Tam smo soglasno sklenili, kar Vam prečitam: » Socialisti na Balkanu imajo dolžnost, da se upro ne le obnovitvi starega sovraštva med Srbi, Bolgari, Romuni in Grki, ampak tudi vsakemu nasilstvu zoper ostalo v vojni stoječe prebivalstvo, zoper Turke in Albance. Socialisti na Balkanu imajo dolžnost, da se bojujejo zoper vsako brezpravnost narodov in da razglase proti razpenjenemu nacionalnemu šovinizmu pobratimstvo vseh balkanskih narodov, vštevšl Turke, Albance In Romune . . . Posebno pozornost imajo posvetiti socialistične stranke na Avstro-Ogrskem in italijanski socialisti albanskemu vprašanju. Kongres priznava pravico albanskega naroda do avtonomije. Protestira pa, da bi postala Albanija pod plaščem avtonomije žrtev avstro-ogrskega imperialističnega stremljenja. V tem spoznava kongres nevarnost ne le za Albanijo samo, ampak v doglednem času tudi nevarnost vojne med Avstrijo in Italijo. Le kot avtonomen član demokratične balkanske zveze more Albanija res samostojno živeti. Kongres poziva torej avstro-ogrske in italijanske socialiste, naj se bore zoper vsak poizkus svojih vlad. da potegnejo Albanijo v sfero svojega vpliva, ter naj nadaljujejo svoj trud za utrditev miru med Avstro-Ogrsko in Italijo.« To je bilo meseca novembra. _Edini. ki so takrat izrekli jasen program, ki ga je naposled morala priznati tudi avstrijska vlada, smo bili socialisti, veleizdajalci, mi, ki smo »cvilili za mir«. Spomnite se, kako smo stali tukaj, okrog nas pa je tulila tolpa vojnih hujskačev, ki se imenujejo patriote. Glede na Albanijo stojimo še zdaj na enakem stališču. Gotovo bo Albanija država, ki jo bo težko konstruirati in urediti. Pravijo, da so ljudje tam še malo razviti. Nam se ošabnost seveda ne poda; zlasti naj bi bila popolnoma izključena v Avstriji. kjer je povzročila prevzetnost starejšega naroda napram mlajšemu že dovoli škode. Seveda priznavam, da izgleda Avstrija kot osvoboditeljica narodov nekoliko komično. Rojenice ji niso pele, da bo nastopala ravno za avtonomijo narodov — z osvoboditvijo v eni roki, z Izjemnim zakonom Pa v drugi! Z velikim zadoščenjem nas navdaja, da so izražali to prepričanje socialisti na Balkanu v tako težavnih časih, kakršni so vojni, z vsem pogumom, in da so socialisti v Srbiji ravno sedaj, ko je videti, da se zopet dviga šovinizem in sovraštvo med Srbi in Bolgari — če tudi bi bila za Avstrijo najslabša politika, podžigati to nasprotje! — dne 1. maja nastopili proti dvema frontama, ter priredili po belgrajskih ulicah veliko. učinkujočo demonstracijo zoper hujskače na vojno z Avstrijo in zoper one. ki hujskajo proti Bolgarski. (Socialisti živahno odobravajo ln ploskajo.) To je težje, kakor prepevati v kakšni nočni kavarni pesem princa Evgena. Naša politika dobiva tam doli svojo smer baje od nasprotja napram Rusiji. Toda koga ho- čejo s tem preslepiti? Ali pa — kdo slepi samega sebe? Dokler je imela Avstrija tipanje, da se bo mogla Turčija upreti in da bo služila kot odbojna država proti Rusiji, je bila avstrijska politika morda še razumljiva. Po zmagah Srbov in Bolgarov pa si je moral vsakdo reči, da se ruska nevarnost ni povečala, ampak zmanjšala. Če so balkanski narodi samostojni in krepki, bodo močnejša trdnjava proti Rusiji, nego je mogla biti kdajkoli slabotna in bolehava Turčija; naši najmočnejši interesi so torej v tem, da pomagamo tem narodom res do samostojnosti in moči. To bi si morali reči. In najbrže so to res mislili. Ampak prokletstvo naše politike je to, da stremi s polovičnimi sredstvi obotavljaje k polovičnim ciljem. Mi nimamo torej nobenega interesa na tem. da se spopadejo balkanski narodi med seboj in da se oslabe. Ali to je ničvredna politika »divide et impera«, s katero je imela Avstrija tako žalostne izkušnje, da se ta nesloga v oflcloznem časopisju še podpihuje. Gotovo imamo pospeševati svoje interese; In da ostanemo z Italijo v prijateljskem razmerju, to je posebno poglavje. Smatrali smo Italijo za sovražnico; potem smo živeli v razmerju oboroženega miru; potem se je naša politika preganila, in zdaj smo bili nekaj časa izredno sprijaznjeni z Italijo. Komaj pa smo bili tako daleč, da bi bili korakali z Italijo roko v roki, je to že zopet pri kraju. Že zopet gledamo, kako bi se iznebili tega prijatelja in soseda. Mi in avstrijski Italijani nimamo interesa na tem, da omeji Italija možnost avstrijske trgovine na Jadranskem morju. Ali ta nevarnost se ne sme pretiravati. Italijanska kupčija na Balkanu ni odvisna od valonske luke; Italijani so jo imeli že prej. če bi bili politično sposobni, da bi bolj zgoda) vstajali, bi se bili že davno lahko uprli tej nevarnosti, če zdaj prihajajo z italijanskim bavbavom, je to političen zločin. To je militaristična kupčija, kupčija militarizma, kupčija z militarizmom, in bo veljala neštete miljone. Kar bi bili potrebovali in česar žal nismo storili, to je pametno razmerje do balkanskih narodov, pri katerih se nismo spravili v ljubezen. Naša politika bo imela nalogo — in to je edino, kar se more želeti za bodočnost — da izvede Jasno trgovinsko politiko, ne le za našo produkcijo, ampak, kar bi z vso ponižnostjo povedal našim agrarcem, tudi za naš konsum. (Socialisti živahno odobravalo.) Hočete li vedeti, kdo nam je pravzaprav naprtil srbsko nevarnost — če je to nevarnost? Gospodje agrarci! Vsi naši trgovsko politični, politični in kulturni Interesi so se žrtvovali na oltarju srbskega prešiča. Tragična ali tragikomična je usoda, da je tisti mož, ki je zagrešil v zadnjih letih najhujše glede na izdajo interesov konsumentov in mestnega prebivalstva, danes dunajski župan. Danes se dela tako, kakor da hoče popraviti svoje grehe. Kdor pa je videl, kako je dr. WeiBkirch-ner v narodnogospodarskem odseku ob 10. dopoldne govoril za interese konsumentov, ob pol 12. kot minister pa izdal te interese agrarcem, bo previden novo pridobljenemu prijatelju in pospeševalcu mestnih konsumentovskih interesov. Tudi moč agrarcev Ima meje; dovolj se je že žrtvovalo na tem oltarju, veliko že ni več ostalo, če ne začnemo z največjo eneržijo pametne, Jasne trgovinske politike, tedaj sploh ne vidimo nobenega upanja, da se povzdigne naša produkcija in naša industrija. To politiko moramo voditi ml, zakaj od te vlade, ki jc parlamentu ne le tuja, ampak četudi ne z besedami, pač z vsemi važnejšimi dejanji sovražna In škodljiva, ni pričakovati ničesar. (Socialisti pritrjujejo.) Kaj nam prinesejo prihodnji dnevi v naši zunanji politiki, tega ne vemo. Ali vse stranke naj bi naposled sprejele svarilo: Ne dajte se vpreči od politike onih, ki so interesiranl le na vojni In vojnih pripravah. Ne dajte se vpreči od onih, ki so slabotni £ri izvrševanju, ki pa kažejo razdražljivo šib-ost v vsej svoji politiki; od onih, ki razsipavajo, razburjajo in ustvarjajo kupčijske prilike, ki jih bomo morali plačevati z miljoni, med tem ko ni za naše najvažnejše naloge denarja. Naj Vam bo to, kar se je zgodilo, nauk! Socialni de-mokratje nimamo za to vlado nič druzega kakor ostro obsodbo njene politike na zunaj ln na zno-traj. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Narodni volilni manifest. V Trstu, 26. maja 1913. V nedeljo smo se seznanili z volilnim manifestom, ki ga je izdalo politično društvo »Edinost«. Nismo pričakovali, da bo vsebina tega narodnega manifesta tako očitno revna in nismo pričakovali, da se bodo narodni gospodje tako kmalu harakirali. Ta manifest je močan odmev duševne impotence, ki vlada v vodilnih krogih tržaškega slovenskega nacionalizma, in je obenem jasen dokaz, kako potrebno in koristno je nadzorstvo, ki ga vrše socialni demo-kratje nad »delovanjem« te narodne gospode. V manifestu se obrača politično društvo »Edinost« najprej na neko posebno lastnost tržaških Slovencev. Na »edinost«, ki jim je bila doslej lastna in za katero so jih mnogi že zavidali. Na posebne lastnosti volilcev se obračajo stranke navadno tedaj, kadar nimajo boljših argumentov na razpolago. Tudi italijanski nacio-nalci računajo na neko posebno lastnost gotovega kroga volilcev. Na lastnost onih volilcev, ki brez vsake skrupuloznosti prodajajo glasovnice ne meneč se za svoje in svojih tovarišev koristi in katerim je liter vina več vreden kakor ponos in zadoščenje, ki ga ima volilec, ako je izvršil volilno dolžnost v zmislu svojega prepričanja. Ne vemo. kaj poreko narodni volilci nato, da se obrača njihovo politično vodstvo do njih z zahtevo, da glasujejo za narodne kandidate v imenu »edinosti«, ne da bi jim to vodstvo ustvarilo tudi podlago, na kateri naj bi se ta lastnost razvijala. Edinost je močna le tam, kjer. je edinost interesov, katere je treba braniti in zastopati, kjer jč edinost v gmotnih in etičnih nazorih. Te edinosti pa med slovenskimi narodnimi volilci ni. Kakor vse nacionalistične stranke, tako predstavlja tudi tržaška narodna stranka konglomerat interesov, ki so si v diametralnem nasprotju med seboj in ki morajo preiti v očiten spor, v boj. ki bo pokopal vso edinost, vso ono »idealno«, toda neutemeljeno slogo, ki je vladala dosedaj v narodnih vrstah edinole vsled nerazumevanja interesov posameznih slojev, vsled politične nezrelosti delavskega ljudstva. Ta sloga se že sedaj močno maje, maje od zunaj in znotraj, in se bo majala tem bolj, čim bolj bodo dejstva pritiskala na ljudstvo in mu vsiljevala prepričanje, da ima nad narodnimi interesi celo vrsto gmotnih in socialnih interesov, katere mora braniti in zastopati. Toda politično društvo »Edinost« upa. da se ljudstvo ni izpremenilo. Upa. da se bo odzvalo njenemu apelu na edinost, zakaj v okolici bi gospodje narodnjaki radi ohranili - status quo«. V manifestu je povedano, da je okolica izvolila pri zadnjih občinskih volitvah 12 trdnih slovenskih mož, dvanajst narodnih kandidatov in manifest pravi: »Tako mora tudi ostati!« Lepe, ponosne so te besede. Da ima narodna gospoda to željo, smo popolnoma prepričani. Tudi Avstrija je močno želela ohraniti status qu« na Balkanu. Balkanski narodi so bili drugačnega mnenja. Kaj, ko bi igralo okoličansko ljudstvo vlogo balkanskih držav in politično društvo »Edinost« vlogo Avstrije. Morda se tudi to zgodi. Potem pa navaja manifest naloge bodočih okoličanskih zastopnikov, one naloge, ki jih dosedaj niso vršili in zaradi katerih smo jim tudi očitali, da niso vršili svojih dolžnosti. Manifest pravi: »Okolica je zlasti gospodarsko tako zanemarjena, da bo treba posebno v tem pogledu napenjati vse moči, da sc razmere zboljšajo. Nekdaj tako cveteče vinogradništvo in kmetijstvo propada vedno bolj; ribištvo bi lahko bilo važen vir dohodkov naši okolici. Okolica potrebuje novih cest, zvez z mestom, modernih prometnih sredstev, zboljšanje razsvetljave in vodne oskrbe, intenzivnega negovanja javnega zdravstva in snage.« Kaj se ne zdi človeku, da so se gospodje naučili teh lepih reči iz socialističnih listov in na socialističnih shodih? Kdo je kriv. ako okolica vedno bolj gospodarsko propada? Kdo je imel do danes zastopstvo okolice? Kdo je imel do danes možnost delati v okolici? Kdo je oviral nam vsako resno delo v dobrobit okoličan-skega prebivalstva? Kdo je bil nasproten, da se zveže okolica z mestom z novimi tramvajskimi progami? Povejte, gospodje! Povejte, zakaj se neki do danes niste zmenili v mestnem svetu za drugo nego za narodne reči in ste pustili popolnoma pri miru vsa okoličanska vprašanja? S tem pasusom v vašem manifestu ste gospodje povedali pač resnico, da gre v okolici vedno na slabše, toda povedali ste tudi. da niso naredili vaši zastopniki v mestnem svetu za okolico ničesar in da je bilo popolnoma prav, ako smo na shodu dejali, da je bila okolica po slovenskih narodnjakih popolnoma in v vseh ozirih zanemarjena. In ako s« gospodje narodnjaki zanemarjali okolico do sedaj, smemo biti prepričani, da jo bodo zanemarjali tudi v bodoče. Za danes bodi to dovolj! Bomo pa jutri priobčili še nekoliko komentarjev na neke druge trditve v tem zanimivem narodnem volilnem manifestu. Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 27. maja. Župan dr. Tavčar otvarja ob šestih zvečer javno sejo občinskega sveta. Konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika Jakoba Dimnika in Šerjaka. Iz naznanil predsedstva omenjamo: Vodstvo za osuševanje barja naznanja, da je nemogoče izvršiti projekt, ki ga je predlagal občinski svet, da bi se napravil prehod čez zatvornico pri Grubarjevem prekopu in stezo do Hradec-kega vasi. — Nato predlaga župan, da napravi občina ugovor na ministrstvo zoper razsodbo vlade* ki Je dala projektu dežele prednost pred | projestom mestne občine za zgradbo hidro-j električne naprave ob Ljubljanici. — Na zboroi • vanju delničarjev »Dolenjskih železnic« se ja sklenilo, da se napravi z vlado najemninska po-, godba za dobo 75 let in sicer s pristavkom, da ni treba vladi predlagati nobenih računov. Dalje se je sklenilo, da se skrči konsecijska doba za 15 let, to je ravno za ono dobo, v kateri bi dobili delničarji pokritje za delnice. Župan predlaga, da se občina pritoži proti tem sklepom na trgovsko sodišče na Dunaju. Predlog se sprejme. — Proti zapisniku seje ni bilo ugovora, torej je odobren. Finančnega odseka poročilo. Poročevalec Milohnoja: Proračun za tekoče leto je sestavljen tako, da izključuje vsakd novo obremenitev. Uprava v obče se je zvišala od leta 1912 za 32.000 K, kar so povzročila! nove službene pragmatike in časovni avanzma. Za izboljšanje delavskih plač predlaga finančni odsek na leto 10.000 K. Za letos je postavljeri v proračun v ta namen le znesek 5000 K. Po-državijenje mestne policije velja letos občino za 3600 K nad onimi stroški, ki jih Je imela navadno pri policiji. V zadnjih petih letih so se povečali stroški uprave za 27%. Ti izdatki bodo vi prihodnjih letih še narasli. Nekoliko zvišuje te izdatke tudi to, ker je po poročevalčevem mnenju v mestni službi več uslužbencev, kakor je potrebno. Letošnji proračun izkazuje 6:7 % nepokritih potrebščin in če ostanemo pri sedanjih virih pokritja, se bo zvišala nepokrita vsota prihodnje leto na 10%. Poročevalec je proti temu, da bi se dobilo pokritje s povišanimi dokladami. V teku leta bo pa predlagal, da se nanovo regulira gostaščina, ker se mu zdi ta obremenitev občanov najbolj pravična. Finančni odsek predlaga, da odobri občiski svet proračun tako, kakor je predlagan. K proračunu govori prvi občinski svetnik Kregar, ki pojasnjuje stališče klerikalcev napram proračunu. Pravi, da je provizorij v popolnem naspotju s § 37 občinskega reda ljubljanskega in da občina ni bila upravičena do pobiranja 35% doklad, ker ni imela dovoljenja deželnega odbora. Potem kritizira nekatera mestne naprave, ki so veljale mnogo, a se ne rentira investirana glavnica. Tako n. pr. parna električna naprava. Ako bi se bila zgradila' električna centrala na Savi, ki je bila proraču-njena na 1,600.000 K, bi zadostovala vsem potrebam. Tako pa se je zgradila parna elektrarna, ki je veljala 800.000 K rn se je porabilo v teku let še 800.000 K na izpopolnitev in nove naprave. Električni tok ni v nobenem avstrijskem mestu tako drag kakor ravno v Ljubljani, kvečjemu še v Trstu. Tudi kurjava pri ljubljanski elektrarni je dražja kakor v vsakem drugem avstrijskem mestu. Definitivno se reši vprašanje električnega toka po nizkih cenah le na ta način, da se priklopi elektrarna večji centrali. Nato prečita neko mnenje o nameravani hidroelektrični centrali ob Ljubljanici, ki označuje ta načrt mestne občine za popolnoma izgrešen. Nato preide h kritiki o plinarni in zahteva od župana pojasnil glede nakupa delnic po mestni občini: kje da se je tedaj dobil denar za nakup in kaj da je sedaj 8 temi delnicami. Glede prodaje sveta bivšega vojaškega pre-skrbevališča izjavlja, da so v proračunu podatki o tem prostoru netočni in zahteva pojasnil, kako da se je porabil denar, ki ga je dobila občina od prodaje. Nato izjavlja, da klub občinskih svetovalcev S. L. S. ne bo glasoval za proračun. Obč. sv. Painmer izjavlja v imenu kluba nemško-nacionalnih občinskih svetnikov, da bodo glasovali za proračun. Obč sv. sodrug Etbin Kristan: Moje stališče ne more biti drugačno kakor opozicionalno. Med stranko, ki jo zastopam jaz. in stranko, ki ima večino v občinski zbornici, so načela in interesi, ki se ne dajo premostiti. Občinski odbor je sestavljen po volilnem redu. ki se nc vjema z modernimi demokratičnimi načeli. Dokler ne bo uveljavljena splošna in enaka volilna pravica za občinski zastop, toliko časa časa je zastopstvo v tej zbornici enostransko. Za stranko, ki jo imam čast zastopati, je splošna in enaka volilna pravica v vse zastope ena najvažnejših zahtev. Poročevalec je dejal uvodom svojega poročila, da je vsaka nova obremenitev izključena. To daje ozek okvir vsemu proračunu. Ta okvir je zame nesprejemljiv. Občina je ena najvažnejših socialnih inštitucij in v prvi vrsti mora skrbeti za blaginjo vseh občanov, ki jo doseže lehko le s socialnimi reformami. Moja naloga ni. da bi preiskoval, kako da je nastal sedanji neugodni finančni položaj mestne občine. Eno je gotovo: delovanje občine na polju socialne politike ga ni povzročilo. V zadnjih letih se je pri delovanju mestne občine pojavil tup**am skromen poizkus, da bi se uvedlo nekaj »ocifJnih reform. Ostalo je pa vedno le pri poizkusih, razvoja ni. Tako spominjam le na reformo, ki se je uvedla z zdravniško preiskavo šolskih otrok. To je tako važna reforma, da jo je pozdravil vsak napredno misleč človek. Ali ostala Je le v začetku. Kaj pomaga, če pravi zdravnik starSem. tvoj otrok je bolan, če pa starši nimajo sredstev ta rdrav-ljenje. Sredstva za zdravljenje so neizogiben korak, če naj se ta reforma res temeliito uveljavi in izvede. Ali drug primer! Lansko leto je bil odklonjen predlog, da se preskrbi potrebnim fcolskim otrokom brezplačen taitrek. od- klonjen je bil z motivacijo, da ni pokritja, a da :se bo ta važna zahteva upoštevala pri sestavljanju proračuna za leto 1913. Ali v letošnjem »proračunu ni o tem ne duha, ne sluha. Naloga moderne občine pa ni, da samo varčuje, tem-iveč da pridobiva tudi nove vire, a ne le z do-Ikladami. Kaj pa je občina? Občina je organizacija neke splošnosti. njena podlaga je. da se uveljavljajo interesi te splošnosti, le potem se iZamore razcvitati in razvijati, cilj te organizacije je, za katerim mora z vsakim korakom stre-miti, da postane splošna konsumno-produktivna zadruga. Zato se tudi ne strinjam z opozicijo, ki tišči občino od vsakega podjetja proč in hoče, da so podjetja le privatna lastnina. Občina je oni faktor, ki si mora na produktiven način ustvarjati in širiti delokrog. Za tako delo ne bi smele biti nobene investicije previsoke. Ljubljanska občina ima več zemljišč. Namesto, da bi si lih ohranila, jih prodaja. Le poglejmo, v kakšni smeri se razvija moderna stanovanjska politika. Stanovanjsko politiko urejujejo občine, da ovirajo ono nevzdržno podraževanje stanovanj. Mi imamo zemljišča, a Jih prodajamo privatnim špekulantom, čez leta pa bo kupovala občina za drag denar ta zemljišča nazaj. Iz načelnih razlik, ki zijajo med stališčem socialno demokratične stranke in stališčem vladajoče stranke pri upravljanju občinskih zadev, rezultira. da ne morem glasovati za proračun. Občinski svetnik Dimnik predlaga konec debate. Nato govori še dr. Triller, ki pravi, da se ne more strinjati z nazori Kristana glede stanovanjske politike. Zavrača kritiko obč. svetnika Kregarja. Govori tudi še dr. Zajec, ki ob sklepu svojih izvajanj pove, da klub S. L. S. tudi za to ne more glasovati za proračun, ker občina dela tako velikansko »krivico« — klerikalnim zeljarjem. Zupan dr. Tavčar izjavlja, da Je bil provi-zorij sprejet v marcu soglasno in da se mu ni zdelo potrebno prositi dež. odbor za dovolitev pobirania doklad. — Poročevalec Milohnoja zavrača Kregarjevo trditev glede Podturnske graščine. da ima mesto od nje le deficit. Pri Pod-turnski graščini Je velik park in parki so povsod pasivni. Prehod v podrobno razpravo proračuna se sprejme. Zanj glasujejo narodno - napredni in nemško-nacionalni občinski svetovalci. Pri prvem odstavku proračuna »Uprava vobče« znašajo potrebščine 476.258 K, pokritje 26.475 K, primanjkljaj torej 449.783 K. Obč. svet. Štefe predlaga, da se v tem odstavku črta 3000 K, ki jih ima župan za svoj dispozicijski fond. Utemeljuje predlog s tem, da ljubljansko prebivalstvo ne more imeti zaupanja do župana, ki se niti ne udeležuje — procesije sv. R. Telesa v stolnici. — Predlog je odklonjen. Sodrug E. Krista« predlaga, da se skrči v tein odstavku dohodek iz mestnega posredovalnega urada za službe od 2000 K na 1000 K in da se odpravi za delojemalce vsaka pristojbina. Brezposelnost med delavstvom je tako velika v sedanjih časih, da delavec težko utrpi določeno pristojbino. Poročevalec Milohnoja pravi, da »bi« akceptiral Kristanov predlog, da pa ne more pogrešiti letos nobenega tisočaka. Lehko pa se predlaga za prihodnji proračun znižanje pristojbine za delojemalce od 20 na 10 vinarjev. Kristanov predlog Je pri glasovanju propadel. Obč. svet. Štefe predlaga več resolucij, ki jih občinski svet odkloni, razen one. da posreduje župan pri državni policiji za napravo stražnic na Fran Josipovem trgu in na sv. Jakoba trgu Pri drugem odstavku proračuna »Uprava mestne imovine« znašajo potrebščine 71.137 K, pokritje 1.131.857 K, prebitek znaša torej 1,060.720 K. Oba odstavka sprejme občinski svet brez izpreminjevalmh predlogov. Ob četrt na deset zaključuje podžupan dr. Triller sejo in naznanja, da se nadaljuje seja v sredo 28. t. m. ob 6. zvečer. LlubJfana in Kranjsko. — Militarizem v srednjih šolah. Zadnja leta so vpeljaii na gimnazijah, realkah in učiteljskih pripravnicah pouk v streljanju. Načeloma bi človek temu študiju ne ugovarjal, če bi šlo le za to, da se mladeniči izurijo v rabi puške. S socialističnim programom splošnega ljudskega obo-roženja bi se ta nauk ujemal, in če bi se militarizem nadomestil s sistemom demokratične milice, ki ga zahteva socialna demokracija, bi se mora! splcii večji del brambovskega pouka prenesti v šolo. Strelne vaje, ki so se vpeljale na naših srednjih šolali, pa nimajo nič opraviti s 'tem; njih namen je tako militarističen, da se socialist nikakor ne bo mogel sprijazniti z njimi. Kcvi.aj par let je minilo, odkar se je ta pouk vpeljal. in že je jasno, da se z njegovo pomočjo naravnost pospešue militaristični vpliv na civilne šole. Pouk vodijo oficirji. Ce so imeli prvo leto izgovor, da nimajo civilni učitelji dovolj prakse za to, bi se bil la pomanjkljaj med tem že davno lahko odpravil, ako bi bili hoteli. Za nabijanje in ciljanje in streljanje, za razstavljanje in sestavljanje in čiščenje puške, za zaznamovanje strelov na tarči in podobne važne reči res ni treba tako izrednega talenta, da ga ne bi bilo mogoče najti tudi v civilnih glavah. Ce se na. vaden študent v enem letu vojaškega »prostovoljstva« lahko toliko nauči, da mu na vojni iz-roče vodstvo četrtine kompanije, bi se med jprofesorji in učitelji nemara tudi še našlo potrebno Število ljudi, ki bi se s primerno pridnostjo naučili »Schieffinstrukcijo« in malo »Waf-jfenlehre«. Tega pa naši »merodajni faktorji« •nočejo, ker civilni profesorji ne bi mogli zana-jšati onega militarističnega duha med dijake, ki e pravi namen vsega študentovskega šolskega ouka. To potrjujejo tudi parade, ki jih prire-ajo pri tekmovalnem streljanju ob zaključku trelnih tečajev. Feldmaršallajtnanti so gotovo efiki gospodje in za njegovo divizijo Je taka kscelcnca nedvomno zelo važna in potrebna, li da se razširja n]egov.„ go delavstvu, ki nima ne potrebe, ne koristi izgubljati se za frazami nacionalističnih strank, katere v imenu narodnosti branijo in zastopajo protidelavske koristi meščanstva. Za tem je prečital imena kandidatov, ki jih predlaga skupni volilni odbor. Kakor so poslušalci prekinili mnogokrat govornika s ploskanjem in odobravanjem. tako je sledil aplavz vsakemu prečita-nemu imenu. Znamenje, da so delavci zadovoljni s to kandidatno listo in zadovoljni tudi nad tem, da kandidirata tudi letos v mestu dva slovenska socialna demokrata. Naši kandidatje so: 1. mestni volilni okraj (Sv. Vid.) F .Jakob Nikolao, učitelj občinske ljudske Šole. II. mestni volilni okraj (Staro mesto) t' Rudolf Cernlutz, uradnik in Viljem Pitz, mehanik. III. mestni volilni okraj (Novo mesto, Rojan in kos Orete); Viktor Perez, uradnik in August Gaspari, uradnik. IV. mestni volilni okraj (Barrira nuova in Škorklja)! Franc Barba, tiskar. Edvard Gherghlch, trgovski pomočnik. Josip Eetejan, tajoik zidarske organizacije. V, mestni volilni okraj^ (Barrler« vecchia ^ Franc Blaslzza, kotlar. m Jh*'ainik °r™iMc115 Gllbert SenlgagHa, zdravnik, Anton Simonetta, mesar. VI. mestni volilni okraj (Sv. Jakob In zfornj. Kjarbola): cije. Ezlo Chlussl, tajnik kovinarsko organiz^ Arhangelj Doff-Sotta, učitelj Valentin Plttonl, vodja delavskih konsunK nih zadrug. Edmund Puecher, ravnatelj okrajne bolnk ške blagajne. V OKOLICI: I. volilni okraj (Skedenj. Sv. Marija Magdaleni zgornja in spodnja); Josip Petejan. tajnik zidarske organizacij^ II. volilni okraj (Katinara, Rocol, Lonjev, Vr, dela, Konkonel in Kolonja)t Josip Kopač, tajnik železničarske organi, zacije. III. volilni okraj (Barkovlje, Rojan. Greta, Bazovica. Bane, Gropada. Trebče. Padrič, OpCinfc Prosek, Kontovelj in Sv. Križ.); Ivan Sedmak, železničar. Valentin Plttonl, vodja tržaških delavskih konsummh zadrug. T? ,su° tor?| imena starih delavnih sodni-gov, ki jih predlaga volilni odbor delavcem kot može kot delavce, ki so vredni vsega sooStov* nja od strani delavstva. To so imeni? s kS se podamo v volilni boj za pravice delavstvt za koristi vsega tržaškega revnega mebival-stva. Dolžnost le sedaj vseh sodrugov da S tirajo za ta imena na način, da bomo rin* 8 in-nija lahko zabeležili v zgodovini delavskih^ i,KKmZ„raSkinaS za korak pri* Nato se je oglasil za besedo sodrus K* pač, kandidat II. okoličanskega volilnega’ razreda ki so ga navzoči prisrčno pozdravili V kratkih m jedernatih besedah je noSl potrebo delavskega zastopstva v občKeSi sre-tu Občinski zastop bo šele tedaj prava slika občine, kadar bo v njem sedela večina delavskih zastopnikov. Da se to zgodi, moralne!« 8. junija z glasovnico v roki glasovati za delavske kandidate, med katerimi biti si štViP v ča< i marveč moramo delati že sedaj. da pridobim« za naso sveto de avsko stvar še vse one nezavedne delavce, ki proti svojim inferesom tavaic zapeuam za mcsčanskimi strankami Sodrug Ferri je pozval navzoče’ m vztr«f no delo za socialistične kandidate in de?a1 dai{ mora napovedati skrajen boj vsem zar e jivcorti delavstva. Ker se m za njim oglasil nih besedi, je sodrug Golouh v lepih in izh?S Se dal, zaključil shod. Sodrugi J je dehl de-ajte za svoje koristi in za napredek sociali^ Delajte z naso stranko v imenu zahteve M splosno in enako volilno pravico na podlag proporcionalnega zistema. Delajte in agitira te v imenu socializma m delavskih pravic za pošteno občinsko upravo. Socialno demokratični stranka ima svojo oporo v delavcu ker ic » zaradi delavstva in od njega ustvarjena V boi za to stranko, v boj in na delo za dobrobit revnega ljudstva. Živela socialna demokracija! Živahno odobravanje je sledilo izvaianiem mladega sodruga in zborovalci so S™ vdušeujem za ta volilni boj. ki prinese deluv stvu zopet novo zmago. finese Trst. - Veselica z bogatim sporedom se vrši v nedeljo zvečer na terasi »-Delavskega doma*-Sodelujejo tuje orkestri m pevski zbori Bogat srečolov z nad 10.000 dobitki. V zeleSi Hvorani bo ples. Vstopnina 30 vin. Cisti dobSek e me njen volilnemu skladu. V slučaju slabel vremena, se vrši veselica v veli’ - ■ dvorani. Socialno politični pregled. = Mesečni shod ljubljanskih mizarjev seje vršil v nedeljo ob obilni udeležbi. Shod se je v glavnem pečal s 5l/o povišanjem niač ki stopi sl junijem v veljavo. Po stvarnem položaju, ki sta ga orisala sodruga Babšek in Zorč se ie vnela živahna debata, katere se je udeležila cela vrsta sodrugov. ki so pojasnjevali položaj posameznih delavnic. Shod je izvolil komisijo, ki ima nalogo, da se prepriča pri posameznih mizarjih, ce so se podjetniki ravnali jx> podpisani pogodbi. Dne 7. junija je zopet mizarski shod, na katerem bo poročala izvoljena komisija o sv ojem delovanju. Določili so se nato tudi dnevi za posamezne delavniške shode, ki se iz-! V1^e v določenem času. Nato je podal sodr. Pogačnik blagajniško poročilo, ki je iako ugodno. Vendar pa je še nekaj članov, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, zato je treba, da se zamujeno nadomesti. Sodr. Mauhler predlaga, da naj se i ozirom na pridobivanje novih mladih agitato-ričmh moči, uvede izobra/evalni tečaj, ki na! ima nalogo vežbati mlade mizarje v organizato-ričnih in agitatoričnih vprašanjih. Spričo važnosti tega. predloga se sklene, da se odboru naloži. da ukrene vse potrebno za otvoritev takega tečaja. Ko so se dala še nekatera navodila članom, je predsednik Babšek zaključil shod. — O izdaja..ju slovenskega strokovnega Ite,tf za strojarje Je ta/ptvvljal prav živahno letošnji zbor strokovnegh društva strojarjev. Delegat Rupnik iz Celovca je prvi izrazil željo po slovensko pisanem strokovnem listu za strojarje*’ delegat Salaš (iz Volyna na Moravskem — i® govoril slovensko) energično za slovenski strokovni list; istotako delegat Drobnič iz Grade*, ki je zahteval prav kategorično, da se za slo* venske strojarje izdaje list, ki je zelo potreben. Delegat Navšak iz Ptuja Je izrazil željo za slovenski strojarski list; kajti 1500 delavcev V strojarski stroki Je Slovencev. Podpredsednik !itrojarskega 'društva Sedlon ]e izjavljal, da mu e ideja izdajanja slovenskega lista za strojarje -elo simpatična. Ko se razmere preurede, se bo kotovo moralo na to misliti in idejo izvršiti. — Sla sploh je bil zadnji občni zbor avstrijskih stro-jjarjev zelo zanimiv, kajti sklenil je med drugimi začeti delovati za centralizirano organizacijo vseh delavcev z usnjem (čevljarjev, stro-jlarjev. usnjarjev).__________________ A. K. Poslanska zbornica. D u n a j, 27. maja. Optimizem grofa Stiirgkha, s katerim je stopil pred zbornico, ko ji je podajal svojo vodeno lizjavo o zunanji politiki svojega tovariša grofa Berchtolda, bi moral biti iz jekla, če bi imel še .vztrajati vpričo uničujoče kritike, s katero trga proračunska debata njegov ekspoze in Berch-‘toldove aventure. Ako se je grof Stiirgkh izza prvih udarcev tolažil, da se je kritična sila parlamenta iztrošila, ga mora nadaljevanje te izredne proračunske razprave poučiti, da so v tem toliko zaničevanem parlamentu vendar še sile, katerih doslej ni poznal. Zlasti zunanja politika je postala predmet take analize, da ni od vse Berchtoldove slave že danes ostala niti klavrna senca. Dognano je, da obsoja to politiko vsa 'Avstrija, obsojajo jo vsi sloji in vsi narodi. Danes je to zopet dokazal poslanec sodrug Leuthner. S svojim briljantnim govorom, ki je fasciniral vso zboriftoo, je razcefral ves ponos militaristov, grofa Berchtolda in njegovega pomočnika Kanije. ter prikazal njih početje v luči belega dneva, golo, brez lišpa in šminke — in Spoznalo se le, da je bila vsa s prestižem napihnjena slava meh, ki splahne, Čim dobi najmanjšo luknjo. Govor sodruga Leuthuerja je bil prava senzacija dneva; dostojno se Je pridružil govoroma sodrugov Adlera in Daszynskega in zasluži, da ga poda »Zarja« svojim čitateljem V polnem obsegu. Za danes bodi povedano, da je Leuthner podal kritiko vojaških priprav in jih označil tudi z militarističnega stališča za popolnoma napačne. Potem je razbral Berchtol-dovo politiko in »literarno delo« Kanije točko za točko, od Prochaske do Paliča, od Prizrena do Skadra, ter označil mahinacije »literarnega biroja« in plačanih reptilov a la »Siidslavische Korrespondenz« in »Albanische Korrespondenz« za bečarsko drzno in brutalno teroriziranje javnega mnenja, ter zahteval, da se poženo falsii-fikatorji z onih mest, na katerih so povzročili toliko zla. Učinek njegovega ostrega sarkazma in dovršenega govorništva je bil velikanski. Za njim je opravil gostobeseden govor krščansko socialni disident Patitz, ki je, kakor je njegova navada, razvil popoln vladni program, za katerega pa se nihče ne meni. Dunajski svobodomislec Zenker je ostro kritiziral nezmiselne avstrijske vojne priprave in v zadnji krizi nekoliko presijajno posvedo-čeno nesposobnost avstrijske diplomacije in vnanje politike sploh. Nato je vehementno napadel nemški »Nationalverband«. ki sklepa volilne kompromise s krščanskimi socialci na debelo. in očital nemškim nacionalcem. da so vsled slabe krščansko socialne tovarišije pokopali boj za kulturne zahteve nemškega ljudstva. Med njim in med razžaljenimi nacionalci so se odigrali vsled odkrite besede prav ostri prizori. Dunajski poslanec Kuranda, ki je za Zen-kerjem prišel na vrsto, je eden tistih redkih ljudi, ki je z avstrijsko vnanjo politiko — zadovolji! in lehko govori o »uspehih« naše diplomacije, ne da bi mu ušel porogljiv smeh. Pritoževal pa se je. da oblasti ne jemljejo židovskih dijakov dovolj v zaščito pred napadi nemških nacionalcev. Nato se je proračunska razprava prekinila in je minister notranjih zadev baron Helnold odgovarjal na interpelacije o dijaških kravalih v Gradcu ob obletnici klerikalnega dijaškega društva »Carolina«. Odgovor je bil tak, da bodo klerikalci z njim lehko zadovoljni. Prihodnja seja bo Jutri. Nova napetost na Balkanu. Srbija skliče rezerviste drugega poziva pod zastave. V Atenah kažejo hladno kri. Trozveza podpihuje Bolgare? ZAVEZNIKI MFD SEBOJ. Konferenca za revizijo. London, 28. Srbski poslanik v Sofiji Spalaj-koyič Je izročil bolgarski vladi noto svoje vlade, ki predlaga konferenco vseh štirih balkanskih zaveznikov za revizijo zavezniške pogodbe. Posredovanje vzajemne trojice. London, 28. »Times« poročajo, da se ima vršiti konferenca zaveznikov zaradi revizije pogodbe no želji Srbije in Hrške v Londonu ali Parizu. Ce bi ostala brez uspeha, naj bi posredovala vzajemna trojica, da bi se dosegel sporazum. Rusko posredovanje. Sofija, 28. V poučenih krogih pravijo, da Ima srbska nota značaj ultimata in zahteva odgovor v najkrajšem času. Bolgarska vlada ie baje v Peterburgu prosila za posredovanje ruskega carja. Rusija stavlja pogoj, da vztraja Bolgarska v balkanski zvezi in da se ne pridruži trozvezi. Odrinslii plen. Belgrad, 28. Vzdržuje se vest, da je Srbija pripravljena prepustiti Bolgarski svoj del od-rinskega plena proti teritorialni kompenzaciji. Srbski delež je vreden 48 miljonov frankov. Srbi govore v imenu Grkov. Belgrad, 28. Grški poslanik Aleksaudro-pulos je po nalogu svoje vlade naprosil Pašiča, naj protestira pri bolgarski vladi proti nasiistvu eoper Grke pri Nigriti. Če bi se nadaljevali bolgarski napadi, bi morala Grška izstopiti iz baL-kanske zveze. Srbska vlada je naložila svojemu poslaniku Spalajkoviču, naj svetuje bolgarski .vladi, da ustavi nasilstva in prepreči grški izstop iz zveze. Todorov za razsodišče. Pariz, 28. »Tenips« priobčuje razgovor z bolgarskim finančnim ministrom Todorov:m, ki je dejal, da ima Bolgarska le eno željo: Da se sklene mir in demobilizira. Osebno — je dejal Todorov — sem za to, da se reši naš spor s Srbijo kakor tudi z Grško potom razsodišča. Bolgarski pripisujejo fantastične namene. Naše Čete so še vedno pri Čataldži. Nobene vojaške priprave nismo izvršili proti svojim zaveznikom in odločeni smo. da ne zapnustimo poti. ki nam jo zaznamuje zveza. Upamo, da se bodo .teritorialna vprašanja rešila, ne da bi se oslabila zveza, nasprotno upamo, da se poveča važ-jnost zveze za Balkan in za Evropo. Francoska sodba. ParJ«, 28. O nevarnosti vojne med balkanskimi zavezniki piše »Ecito de Pariš«: 1. Konflikt med zavezniki bi avtomatično prisilil Bolgarsko, da bi se združila z Avstro-Ogrsko. Do-Jočba zavezniške pogodbe, ki veže Srbsko in Bolgarsko za dvajset let zoper napad od avstro-ogrske strani, bi padla sama po sebi, in Bolgar -Jska bi Imela očiten interes, da si zagotovi podporo Avstro-Ogrske in nevtralnost Rumunije in Turčije. 2. Evropski -mir bi bil zopet ogrožen. iV slučaju poraza bi s Srbijo kruto ravnali, v Slučaju zmage bi jo Avstrija gotovo ustavila, kakor je ustavila Bolgarsko po njeni zmagi v ilobi kralja Milana. Premagana Bolgarska bi ostala nepomirljiva sovražnica ostalih balkanskih držav. Zaključek Je torej ta: Konflikt med zavezniki bi koristil samo trozvezi in oslabil balkanske narode. Grške izgube. Atene, 28. Uradno so dognali,_ 8a Je bilo .pri spopadu med Grki in Bolgari pri Pangajonu na grški strani ubitih 3 častniki In 56 mož, ranjenih pa 3 častniki in 134 mož. Pesimistični Malinov. Sofija, 28. Bivši ministrski predsednik Malinov je dejal v nekem pogovoru: Zdi se mi. da so se naši odnošaji napram Srbiji in Bolgarski izredno poslabšali in ni upati. da_ bi mogle le tri balkanske države določiti svoje bodoče meje mirnim potom. Nasprotja med zahtevami so velikanska. Mogoče bi bilo prepustiti odločitev o vseh teh sporih razsodišču velesil. Osebno sem nasprotnik takega reševanja nujnih vprašanj. (Kri bi mu torej dišala!) Mesec dni je zadostoval, da so bili premagani Turki, sedem mesecev pa je minilo, ne da bi mogle priti velesile do kakšnega definitivnega sklepa. (Počasnost in nerodnost diplomacije je pač znana; ali navsezadnje je malo počasnosti še vedno bolje kakor krvava prenagljenost. In za razsodišče niso same velesile na svetu.) Naposled mora Bolgarska rešiti in urediti svoja vprašanja tukaj. v Sofiji, ne pa jih raztresati pp vseh glavnih mestih Evrope. (Se vedno bolje po glavnih mestih kakor po bojiščih in pokopališčih.) Car ne bo posredoval? London, 28. »Daily Telegraplu poroča Iz Bukarešta (?), da je car ozlovoljen zaradi pogojev, ki jih stavljajo zavezniki za razsodišče, in vsled tega ne bo posredoval v njihovem sporu. Vojne priprave na Srbskem. Belgrad, 27. Rezervisti drugega poziva, ki so bili že na dopustu, so dobili pozivnice. da se takoi zglase pri poveljsnštvu. Ta odredba ie povzročila silno razburjenje Vso noč so odhajale čete po železnici proti bolgarski meji. Na kolodvoru v Belgraduc je tia tisoče vpoklicanih, ki čakajo na odhod, ker primanjkuje železniških voz. Pašičev ekspose. Iklgrad, 28. Na dnevnem redu današnje seje ie po sklepu skupštine odgovor ministrskega predsednika Pašiča na interpelacijo nacionalistov in mladoradikalcev o srbsko-bol-garskem mejnem vprašanju. Listi poročajo, da bo ministrski predsednik obrazložil v ckspo-zeju, 4» Bolgarska ni izpolnjevala zavezniške pogodbe od \3. marca 1912 med vojno in da je torej Bolgarska kršila pogodbo. Sedaj, ko le Turčija premagana z združenimi močmi štirih združenih balkanskih držav, se mora tudi osvojeno ozemlje pravično razdeliti med zaveznike in sicer z ozirom na žrtve, ki so Jih imeli. S čim so prekršili Bolgari pogodbo. Belgrad, 28. Srbska vlada zastopa stališče, da je Bolgarska kršila srbsko-bolgarsko pogodbo tako silno, dale revizija neizogibna. Bolgarija ni posiala na macedonsko bojišče 100 tisoč mož v pomoč Srbom, kakor je bila po pogodbi zavezana; v albanskem vprašanju je bila popolnoma pasivna; pri obleganju Odrina je zahtevala izdatno srbsko pomoč in končno le zahtevala Bolgarska pomoči zaveznikov za osvojitev Tracije. Mirna pisava atenskega časopisja. Atene. 28. Grško časopisje sicer ostro obsoja obnašanje Bolgarov, vendar izraža upanje, da se napeti polžaj razreši brez konflikta. BODOČNOST- SOLUNA. Solun, 24. Grška vlada namerava temeljito povečati in izgraditi solunsko luko ter zagotoviti Solunu pomen velikega pristanišča za vzhod. Vlada je povabila v ta namen avstrijskega specialista za lučne stavbe profesorja Kununerja, ki Je dospel sem in konferiral z zastopnikom grške vlade Raktivanom in s finančnim pooblaščencem Kofinasem. Po rezultatih te konference Je vlada sklenila napraviti iz Soluna prosto luko z zelo širokim prostim pasom, kjer bi se tudi industrija lahko razvijala. Prosti pas bo obsegal sedanje lučne naprave, novo luko pa zgrade ob izlivu Vardarja. MIROVNO VPRAŠANJE. Prihodnja seja poslanikov. London, 28. Prihodnja seja poslanlške konference ne bo kakor navadno v četrtek, temveč šele v petek ker se vrne kralj JuriJ danes iz Nemčije in se hoče sir Edvard Grey še pred sejo pri njem informirati o njegoyih razgovorih v Berlinu in o vtiskih ki jih je dobil o balkanski krizi in o splošnem mednarodnem položaju. DEMOBILIZACIJA MORNARICE. Dunaj. 27. Iz Pulja poročajo, da bodo mornariški rezervisti letnikov 1905 in 1906 v kratkem začasno poslani na dopust in da Jim bo kmalu sledil tudi letnik 1907. TATOVI V BERCHTOLDOVI PALACl NA DUNAJU. Dunaj, 27. V predzadnji noči so neznani vlomilci preplezali zid palače grofa Berchtolda v devetem okraju. Na dvorišču sta Jih napadla nepriklenjena psa; enega so tatovi ubili, drugega raniti. Ali se jim je posrečilo odnesti kaj plena, ni znano. KLOFAČA NE PUŠČAJO V SRBIJO. Stiirgkh posreduje. Dunaj, 27. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je naprosil ogrsko vlado, nai dovoli poslancu Klofaču, da nadaljuje svoje potovanje v Srbijo. (Ogrske oblasti so namreč hotele preprečiti Klofačevo potovanje v Srbijo in hrvaška obmejne policija ga je ustavila v Zemunu ter mu naznanila, da se mu tudi na drugem kraju ne bi dovolil prestop meje.) Potovanje dovoljeno. Dunaj, 27. Kakor poročajo iz Zemuna, je policija dovolila posl. Klofaču, da gre čez mejo. O vzrokih, zakaj so ga zadržali, molče. SAMOMOR BARONICE. Aussee, 27. Vsled neozdravljive bolezni se Je včeraj usmrtila 281etna baronica Pinzer. HRVAŠKO VPRAŠANJE. Lukacseve konference. Budimpešta, 27. Ministrski predsednik Lu-kacs je imel v nedeljo daljšo konferenco z bivšim banom Tomašičem in z grofom Pcjačevi-čem. Pozneje je prišel tudi grof Khuen Heder-yary. Lukacs je sklenil, da povabi še srbskega škofa Gruiča, bivšega bana Pavla Raucha ter poslanca Avakumoviča. Včeraj je Lukacs nadaljeval hrvaške konference. Železniška pragmatika. Budimpešta, 28. »Pester Lloyd« piše o nameravani konferenci ministrskega predsednika Lukacsa s hrvaškimi zaupniki, ter pravi, da išče ogrska vlada primerno formulo, ki bi sprar vila »opravičene« zatheve Hrvatov (kar se Lu-kaesu zdi opravičeno!) v soglasje z interesi ogrske države. Ker je bila železničarska pragmatika vir konfliktov med ogrsko vlado in večino hrvaškega sabora, je samo po sebi umevno, da se mora spravna akcija pričeti pri oni točki, pri kateri se je pričel konflikt. NEVARNE VOJAŠKE IGRAČE. Ostrogon, 28. V ostrogonski okolici so imeli dve pehotni stotniji strelne vaje; v bližini so delali kmetje na polju. Naenkrat je prifrčalo več projektilov med kmete, ki so se preplašeni razkropili na vse strani; nekemu enajstletnemu dečku je kroglja prebila glavo in je kmalu nato umrl. ZAKON ZOPER ŠPIONAŽO. Ostrejše določbe. Berlin, 27. Nemška vlada je predložila državnemu zboru načrt zakona, s katerim se znatno poostrujejo sedanje kazenske določbe o vohunstvu. ANTIMILITARIZEM NA FRANCOSKEM. Poulični boj med častnikom in vojaki. Bastia, 28. Vojak 111. polka ie v družbi mnogih civilistov demonstriral po cesti proti triletni vojaški službi prepevajoč »internacionalo«. Neki častnik ga je pozval, da mu pove svojo številko, in ko ie ta odkloni! to zahtevo, mu je vzel čepico. Civilisti so iztrgali častniku ki so ga vojaki prijeli, Čepico in ga kamenjali. Vojaki so nato zbežali. Na Častnika, ki jim je sledil, je bil oddan strel, a ga ni zadel. Pretepeni detektivi. Pariz, 27. Revolucionarna skupina »Komiteja za socialno obrambo« je priredila včeraj protestno zborovanje proti novim vojaškim predlogam. Ko so zborovalci zagledali v dvorani dva detektiva, so jih pretepli tako, da sta zadobila prav težke poškodbe in so ju morali odpeljati v bolnišnico. Šele kompanija pehote Je napravila red. TURČIJA. Zarotniki beže. Carigrad. 27. Stroga obsodba zarotnikov proti mladoturkom je napravila velik vtisk in ie ogorčila nasprotnike mladoturkov. Sabah Edin in ostali zarotniki, kar jih ni prišlo vojnemu sodišču v pest. so zbežali. »Tanin« pravi, da pojde princ Sabah Edin v Ameriko. Reforme v Anatoliji. London, 28. Reuterjeva agentura poroča: Vesti, da ie Turčija naprosila angleško vlado, naj bi dovolila lordu Milnerju vstop v turško službo, da bi izvršil v Anatoliji reforme, se ne vjema z resničnimi dejstvi. Turčija je bila prosila ministrstvo za zunanje zadeve, da bi ji Anglija oddala nekoliko uradnikov, ki bi pomagali pri izvedbi turškega reformnega programa za Malo Azijo. Tej prošnji se je ugodilo, izbera uradnikov se ie pa prepustila angleški vlad), Doslej še niso .znana nobena imena. DARDANELSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 28. Iz Peterburga poročajo, da jo general Parencov na zadnjem občnem zboru slovanskega dobrodelnega društva dejal, da hoče Rusija brezpogojo jmraviti vprašanje Dardanel na dnevni red; to da ni več tajno in se tudi ne more več prikrivati. Baje so člani sprejeli to napoved z velikim navdušenjem. MINE V SMIRNSKI LUKI. Carigrad, 27. Vsled nesreč, ki so Jih pro- vzročile mine v Smirni, je vlada odposlala po* sebno tehnično komisijo z nalogo, da odstrani nevarnost za brodarstvo. TRIPOLITANIJA. Arabski poraz — uradna tolažba. Rim, 27. Iz Bengazija poročajo, da so bile dne 24. t. m. popoldne prednje straže generala Tassonija pri Gegabu napodene od nekoliko stotin Arabcev z artiljerijo, ki se je držala na veliko dištanco. Sovražnik je bil odbit in je imel težke izgube. Na italijanski strani je bilo le sedem lahko ranjenih. Proces Lukacs-Desy. Obnovljena razprava. Budimpešta. 27. Danes se je pričela tukaj glavna razprava proti poslancu Desyju vsled tožbe ministrskega predsednika, ki se Je čutil razžaljenega, ker ga je Desy zaradi znane štiri-miljonske afere imenoval največjega panamlsta. Kakor je znano, Je sodišče pri prvi razpravi odklonilo dokaz resnice in obsodilo Desyja na mesec dni zapora. Na prizivni obravnavi pa Je kraljevska stolica razveljavila sodbo prve Instance ter ukazala novo razpravo, na kateri s« ima dopustiti dokaz resnice v polnem obsegu. Današnjo razpravo vodi predsednik kazenskega sodišča Jurij Baloghy, votanta sta dr. Evgen Langer in dr. Nikola KaIIay. Obtožbo zastopa višjega državnega pravdnika substitut dr. Sel« ley. Desyja zagovarjata državni poslanec dr. Viljem Vaszonyi in advokata dr. Nikola Zboray ter baron Emil Horvath. Mislijo, da bo razprava zaradi obširnega dokaza resnice trajala najma-nje tri dni. Za razpravo je v Budimpešti veli* kansko zanimanje; za vstopnice so se skoraj tepli. Prišlo ie tudi veliko poročevalcev zunanjih časopisov. Razun Eleka se je tudi priča ravnatelj Szallav opravičil z boleznijo. Lukacs je »uradno zadržan«. Budimpešta, 27. Včeraj so v vladnih krogih trdili, da pride ministrski predsednik zanesljivo ua današnjo razpravo, ter da poda neke senzacionalne izjave. Medtem pa se je Lukacs premislil. Danes je namreč predsednik razprave naznanil, da mu je tožitelj Lukacs pisal, da za sedaj ne more priti na obravnavo, ker ga zadr* žavaio državni opravki. Priči baronu Heszyju ni moglo biti dostavljeno vabilo, ker je — kakor pravi predsednik — njegovo bivališče neznano. Zagovornik dr. Vaszonyi pravi, da mu Je znano, da je priča na Dunaju v »Grand Hotelu«. Po tem naznanilu predsednika je obtože-uec posl. Zoltan Desy opisal v daljšem govoru ves dejanjski stan in naglašal. da je inkriminiranim besedam podobno izjavo izgovoril 22. maja v kuloarju poslanske zbornice, a mu predsednik ni dovolil, da bi bil spravil zadevo pred zbornico v obliki interpelacije. Končno izjavi Desy, dq je bil njegov namen, da se stvar pojasni pred sodiščem. Dokaz resnice. Nato je povzel besedo zagovornik dr. Va-r>zonyi in ponudil dokaz resnice: da je generalni ravnatelj Ogrske bančne in trgovske družbe Pavel Elek, ko je sklenil z vlado tri pogodbe (glede soli. glede južnega sadja in glede ustanavljanja podružnic trgovinskega muzeja) plačal v volilni sklad vladne stranke 4,800.000 kron kot provizijo. V to svrho predlaga dr. Vaszonyi zaslišanie cele vrste prič, med drugimi tudi grofa Julija Andrassyja. JMato je zagovornik izjavil: Ako bi s predlaganimi pričami ne bilo mogoče doprinesti dokaza resnice, predlagam, da sodišče zasliši barona Horanszkyja, čemu je bil izplačan znesek 4.800.000 kron in komu je bil brez pobotnice izplačan znesek 130.0Q0 kron. Nadalje predlagam zaslišanie državnega tajnika Jesen-szkyja, zakaj so se porabljale gotove-svote, katerih prejem so potrjevali državni uradniki, in končno zaslišanje barona Imreta Fejeryaryja, vodilnega člana vladne stranke o istem predmetu. Nadalje ie govornik omenjal še ostale dokaze, ki jih namerava doprinesti brez prič. Nadalje se zagovornik dotakne umazanih Lukacsevih kupčij s svojimi hišami v Zalatni in želi, da sodišče barona Fejervaryja. Jesenszkija' in IIoranszkyJa pod prisego zasliši tudi o tem, če je prišlo v volilni fond vladne stranke razen 4,800,000 kron še kaj drugih zneskov. Nato Je namestnik višjega državnega pravdnika dr. Seliey pojasnil stajice državnega pravdništva glede na dokazihfo postopanje. Dejal je, da za državno pravdništvo niso merodajni osebni oziri na ministrskega predsednika (?) in da ministrski predsednik nima nič prikrivati, ker se nima bati ne osebne, -ne pravdne paname (!). Edino glede prodaje hK v Zalatni smatra državno pravdništvo, da Je za očitek panamistlčnega postopanja dokaz resnice dopusten in se temu dokazu prav nič ne upira, Ako dolže ministrskega predsednika. da sklepal kot finančni minister državne pogodbe, da dobi denar za strankarske namene, ima vsekakor pravico, da dokaže,da te pogodbe niso slabše od prejšnjih, da so dobre in neoporečne. Novice. * Lopovščina podjetnika. Pred novojovšklm sodiščem se je pričela te dni obravnava proti miljardcrju Woodu, predsedniku amerikan-skega bombaževega trusta. Obtožen je, da je B. Gotzl, Ljubljana = Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.- Jžre* konkurence! v času stavke nakupoval dinamit, ki ga je bil podtaknil v hiše stavkajočih delavcev, da bi oblasti pri delavcih našli dinamit in bi bil tako zbujen vtisk, da so hoteli delavci razstreliti tovarne. * Ltiksus duhovnikov. Sedanjim služabnikom krščanstva se ne godi več tako slabo, kakor pa se je godilo ustanovitelju krščanstva, ki je bil tako reven — kakor pripoveduje sveto pismo — da dostikrat ni vedel, kam da bo položil na večer trudno glavo. Prav značilno za razsipnost duhovnikov je, kar pripoveduje klerikalni list »Amberger Volkszeitung«: «Mestni župni cerkvi v Tirschenreuthu je bila podarjena iz zlatega brokata napravljena inašniška obleka. Veljala je 2165 mark (2588 K).« Pomisliti je pa treba to, da je mestece majhno in da ima zgolj prav ubožno prebivalstvo. Največji del tamoš-njega delavstva živi v največji bedi. Gospod župnik se pa ne sramuje opravljati svojo pobožno službo v obleki, ki je veljala 2588 K. torej mnogo več kakor zaslužita dve delavski družini v mestecu vse leto. * Človek In osel. Nekoč je živel siromašen človek. Dolgo časa je bil brez dela in jela, zato je odšel k bogatinu in mu ponudil svoje delo. Teinu bogatinu je dejal delavec — gospodar. Ta bogataš je imel osla. Delavec in osel sta odslej delala skupaj. Čez nekaj dni je osel zbolel. Gospodar je takoj poklical živinozdravnika, da se pobriga za osla.< Gospodar je vso noč čul, da je storil oslu vse, kar je ukazal živinozdrav-nik. Osel je kmalu ozdravel in bil zopet sposoben za delo. — Lastnik osla ni ukrenil vse to zaradi tega, ker se mu je smilila bolna žival, temveč je izdal denar za ozdravljenje osla zato, er je bila žival njegova lastnina. Ne dolgo po tem je obolel siromašni delavec in je postal nesposoben za delo. No, sedaj gospodar ni poklical zdravnika, kaj še, da bi sam kaj učinil za bolnega delavca. Prav nič se ni zmenil za bolnega delavca, temveč je na njegovo mesto poklical drugega delavca. Za ubogega človeka se ni nihče pobrigal in je čez nekaj dni umrl. Prišli so ljudje in so ga pokopali, ne zato ker je bil človek, temveč zato ker je postal sedaj nekoristen in je od trupla pretila nevarnost zdravju ilrugih. — Gospodar se je brigal za bolnega osla. ker bi moral drugače kupiti drugega in bi bil moral izdati več denarja, kakor pa je bil izdal za zdravljenje. Delavčeva smrt ga ni veljala nič, ker je takoj lehko najel drugega delavca. Brezposelnih delavcev je vedno na izbiro. V današnji gospodarski družbi se godi gospodarjevemu oslu dostikrat mnogo bolje nego gospodarjevim delavcem. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja In zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zapomni, ne zabl: Bolan ali zdrav, U .FLORJAN* rabi, Želodca bo pravi Želodčni liker Je pripravH tek in prebavo marsikomu, M Je zam&n kupoval draga in neprijetna zdravila I Pristni *FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije »FLORI AN-v Ljubljani. Postavno varovano Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „ Slavlje‘). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. popol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1—3 Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje »/ali ->/*l Dunajska cesta Št. 6, pritličje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2—3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 10-12 — Mestni trg št. 3, 1. nadstropje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni j 10-12 2-3 Frančiškanska ni št. 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne In spolne bolezni 5-6 I Prešernova ulica št. 3, lil. nadstr Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne Načelstvo. Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franck‘\ = ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala 9« OTROŠKA MOIM H Krasne novosti spomladanskih oblek in površniku domačega izdelka. Za naročila po meri najveži izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba.________________________ Kajnli|e cen 7 A Q Til M I ni niŽ’ an,pak za 1 K 80 vin- dobig „Zario" k 1 Vil J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naroče Naznanilo. Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke). Nizke cene Velika izber. — V Pri Škofu Ljubljana, Medarska ulica - Pred Škofijo št. 3, zraven škofije - nasproti gostilne „Pri Sokolu*. Naj lepša birmanska darila 8 katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. llffV Tovarniška TIT/V >IXVV/ znamka 5IIVU Na rotite krasni^ ^i^nik. Cene najnižje. najfinejše vrste. J. Kette Ljubjlana Franca Jožefa c.3 Klobuki slamnik čepice kravate srajce nogavic* naramnice žepne r palice in vse druge Specialna, modna in športna trgovina modne i» za gospode in dečke, športne predmete FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA z Mentolom je najboljše domače sredstvo. Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Pieteti in pri gosp.: Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančji;«, L. Cešnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, L. Kotnik (fciška), J. Krivic, Anton Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča, nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr, B rta Sevar, M. Kr>' Gašperlin, »K^flsumnem društvo* za jJutljano in okolico.