DOMŽALE, 23. OKTOBRA 1998 • ŠT. 11» LETNIK 37 ć GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Ge vaš sobesednik noče popustiti, čeprav zagovarja zmotne, krivične in pohujsljive stvari, pa mu popustite in s tem napravite vtis, kakor da se z njegovo zgrešeno trditvijo strinjate, ali kakor da se bojite svoje prepričanje zagovarjati, potem bi bilo tako popuščanje seveda nedovoljeno, znamenje slabiča. ANTON TRSTENJAK: Človek v ravnotežju Urednikovi prebliski VOLITVE ZA OBČINSKI SVET, ŽUPANA IN SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE Občinska volilna komisija Domžale Ta številka Slamnika je še bolj v znamenju bližajočih se lokalnih volitev, na katerih bomo zopet volili občinske svetnike v Občinski svet in župana Občine Domžale. Politične stranke in liste kandidatov ter kandidati za župana se s »prvimi« javnimi objavami znova potegujejo za naklonjenost volivcev, katerih volilna udeležba je še zelo velika neznanka. Čeprav je zunaj nas dokaj hladna in deževna jesen, pa je najbrž v vseh volilnih štabih zelo vroče, saj je (bilo) iskanje in izbiranje »pravih« ljudi precej »mukotrpno« volilno početje. Naslovniki, ki so blizu »volilnega golaža«, to seveda prav dobro vedo! Zdi se, da bo volilni bolj neusmiljen, kajti vsaka oblast je še vi •dno slast} zato je treba v vseh predvolilnih bitkah uporabiti vsakršno orožje oziroma orodje, ki naj bi čini bolj pripomoglo k volilni zmagi. Tega se - normalno - zavedajo v vseh strankarskih taborih, najbolj pa sever/,; v županjinem, ki je /a naj.) vo svoje nove kandidature poslala med volivce (najbrž ga ni plačala iz Svojega žepa) Album štiriletnih dosežkov Občine I )oniž,ile, k/cr I h »len/a zmagujejo. V njem mi je \r,K < ma.( en. in m 'č Občinski svet Občine Domžale' ne bi sprejel vsakoletnega proračuna, kjer se pora-zeh ji denar davkoplačevalcev, bi bili rezultati veliko he>lj pičli, kc>t se>. /.ilostiio je gk vd,iti le »njeik >« zn,imkie e', kajti niti na eni ni glavnega tvorca štiriletnega »obračuna« -Občinskega sveta Občine Domžale, v katerem so še vedno stranke slovenske pomladi skupaj z listo obrtnikov v večini, kajti sprejemanje občinskega proračuna je stvar glasovanja... Prepričan sem, da bo tako tudi do leta 2002. jaz sem ZA! Bogdan Osolin, odgovorni urednik Slamnika Kandidature za volitve Občinskega sveta, župana in Svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale se sprejemajo v času uradnih ur na sedežu Občinske volilne komisije Domžale, Domžale, Ljubljanska 69.28. oktobra 1998, zadnji dan sprejemanja kandidatur bo le-te mogoče oddati do 19.00. Predčasne volitve za Občinski svet, župana in Svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale bodo organizirane na sedežu Občinske volilne komisije Domžale (prostori Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69) in sicer v dneh 18. in 19. novembra 1998 od 9.00. do 18.00. Obveščamo vas še o naslednjih pomembnejših rokih: • 04. 11.1998 - zadnji dan za določitev seznama kandidatur oz. list kandidatov (žrebanje vrstnega reda); • 07 11. 1998 - javna objava seznamov potrjenih kandidatur ter list kandidatov; • 15.11.1998 - volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, vendar morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti pri Občinski volilni komisiji Domžale; • 17 11. 1998 - predstavnik kandidatur oziroma liste kandidatov lahko predloži seznam zaupnikov Občinski volilni komisiji Domžale; • 19.11. 1998 - volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu; • 20. 11. 1998 - zaključek javne volilne propagande; • 22. 11. 1998 - splošno glasovanje. Predsednik PETER PRIMOŽIČ, dipl. pravnik OB TEDNU OTROKA Ne le TEDEN, temveč LETO otroka STRAN 11 Dolgoletna tradicija je Zvezo prijateljev mladine zaznamovala kot organizacijo, katere programe lahko prepoznamo po visoki stopnji strokovnosti, kakovosti ter dobri organizaciji. Razvijanje temeljnih vrednot prostovoljnega dela in negovanja dobrih medčloveških odnosov pa sta tudi temelja domžalske zveze prijateljev mladine, katere predstavniki so ob Tednu otroka svoje programe in cilje predstavili tudi županji Cveti Zalokar Oražem. Ob TEDNU OTROKA Njihove dejavnosti trajajo vse leto, še posebej pa so letos z različnimi aktivnostmi zaznamovali teden od S. do 11. oktobra, ki je tradic ion.ilno namenjen otrokom, letošnje geslo je bite V četrtek, 24. 9. 1998, smo se otroci in vzgojitelji Vrtca Dominik Savio Karitas Domžale udeležili srečanja katoliških vrtcev na Rakovniku. Srečanje se je načelo z veselo pesmijo in rajanjem na rakovniškem športnem igrišču ter se nadaljevalo z merjenjem moči v tekmovalnih igrah. Po razvedrilu je sledil duhovni del našega druženja, v njem smo spoznavali življenje in delo škola Martina Slomška. Srečanje smo po okusni malici zaključili v cerkvi, kjer nas je obiskal ljubljanski škof Kvas. Polni zanimivih doživetij smo se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo! BARBARA IIKOVIĆ Otroci in mediji. V tem tednu je Zveza prijateljev mladine Domžale pri- pravila posebno prireditev POJOČI KUHARČEK, ki je potekala na plošča- di pred VELE Domžale. Žal je prireditev zelo motilo slabo vreme. Ponovitev letnega koncerta dekliške pevske skupine SIRENE V teh hladnih jesenskih dneh, ko sončni žarki le redko toplo ob-jamejo naravo, se tudi morje, domek morskih deklic, postopoma ohlaja. In, verjemite, prav nič prijetno ni kraljevati sredi mračnih morskih globin in čakati tiste redke mornarje, ki se še pustijo zapeljati. Sploh pa nas naša skrbna zborovodkinja Petra Grkman neprenehoma opozarja, naj pazimo na svoje glasove in se čuvamo revmatičnih obolenj, ki jih lahko povzroči ledeno mrzla voda. Zato smo si Sirene poiskale zača sno pribežališče v OS Domžale in zahvaljujemo se ravnateljk i omenjene šole, gospe Jožici Polanc, ki nam je omog(x"ila, da make |(ogrejemo sv< ije kosti in da ogrejemo duše olx'inslva letnega koncerta Siren. Nekatere je prignala radovednost, druge sorod- stvene ve/i ali simpatije / nastopajočimi, tretje pa menda govorit e, da !x> zabavno. /godilo pa se je takole. Najprej so pesmi dodobra ogrele vseh ."> deklet. Ko so se pridružili še pianist Tomaž Pirnat, bas kitarist Žiga Golob in bobnar Urban Golob, obiskovalcem ni bilo več pomoči in aplavzu ne konca. Poleg razigrane glasbe pa je mre-Zo do poslušali ev spletala tudi Marta Starbek, ki je poskrbela za to, da publika ni bila v preveliki negotovosti, natrosila pa je tudi nekaj drobtink za lepše življenje. Sponzorjem Občini Domžale, podjetjema Termit Domžale in El-form Smarca tei posebej Študentskemu servisu Domžale pa gre za sluga, da smo se bolj brezskrbno posvetili glasbi. Hvala. In prihodnost Siren? V sanjski svet se Se ne bomo potopile, ob petju se bomo Se naprej veselile, sponzorji ste še vedno dobrodošli, objavljamo pa tudi avdii ijOZa nove pevke in pevie / ekstremno ženskimi glasovi. A. K., H. G. Začetek izgradnje novega vrtca v Moravčah Velika prostorska stiska v vrtcu v Moravčah je narekovala, da je občina pristopila k iskanju ustrezne rešitve nastale situacije. Podprli smo tudi idejo o izgradnji privatnega vrtca in omogočili ogled pristojnih služb na objektu, ki bi ga naj investitor namernil dodelavi v vrtec. Vsekakor to ni bila globalna rešitev, kajti zavedali smo se, da je potrebno razširiti kapacitete obstoječega vrtca, ki deluje v okviru Osnovne šole Jurija Vege. Ena izmed možnosti je bila adaptacija starega objekta »Rašice«, ki pa ne bi najbolje ustrezal sedanji organizaciji in logistiki vrtca pri osnovni šo- li. Glede na interes nekaterih podjetij, da bi odprli svoj obrat - izpostavo v prostorih stare » Rašice«, za kar prav sedaj potekajo razgovori in na osnovi ocen urbanistov, se je izkazala kot najboljša lokacija prostor ob sedanjem vrtcu kot podaljšek le tega. Ta lokacija omogoča uporabo skupnega sistema ogrevanja, organizacije prehrane, enotnega dost(jpa itd... Za to rešitev se zavzema tudi vodstvo osnovne šole. V okviru proračunske postavke št 4.9. smo pričeli z aktivnostmi pridobivanja dokumentacije in soglasij. Temu bo sledila izdelava projekta. Ocena višine investicije za gradbena dela se giblje v okviru 30 mil. Sit, ki jih mora v skladu s pristojnostmi zagotavljati občina sama. 2OKTOBER VINOTOK /lamnik Domžale Zlatoporočenca Jožef in Maksa Mihelčič Življenje slehernega od nas sestavlja tisoče drobnih koščkov, ki drug z drugim ustvarjajo celoto človeške življenjske poti. Ta se začne z rojstvom, nadaljuje z radovednim otroštvom, z razigrano mladostjo, resnobo srednjih let in jesenjo, ki v življenja slehernega izmed nas, če imamo srečo, prinese sadove. Takšno srečo sta 10. oktobra 1998 doživela zakonca Jožef in Maksa Mihelčič, ko sta pred županjo Občine Domžale ponovila zaobljubo izpred petih desetletij. Le malo parom je namreč dano, da v sreči in ljubezni preživi pet desetletij skupnega življenja in se ob zlati poroki ozira na številne sadove skupnega življenja in dela. Skupna življenjska pot današnjih slavljencev se je začela 9. oktobra 1948, ko sta se poročila v Domžalah, še prej pa je bilo otroštvo in mladost dveh ljudi, ki sta našla srečo drug z drugim. Življenjska pot zlatoporočenke gospe Makse, začela se je 25. aprila 1924. leta v Zaborštu 7 pri očetu Valentinu in materi Jožefi, po domače pri Krohkoroku. Rojstna hiša sredi zelene narave je še danes živo pred očmi gospe Makse, ki za otroštvo in mladost rada pravi: »Lušno je bilo, nikoli ne bo več tako.« Gozd okoli hiše ji je bil igrišče in mladostno pribežališče, ki ga je kmalu zamenjala Osnovna šola v Ihanu. Po končanem šolanju je leto dni »mer-kala« otroke, nato pa odšla v Indu-plati, kjer je s krajšim presledkom kot predica preživela vso svojo delovno dobo. Njeno življenje je bilo mirno in prijetno, razburkalo ga je šele srečanje z bodočim možem. G. jožef se je rodil 16. februarja 1923 v Goričici pri Moravčah, pri hiši se je reklo pri Benkovih. Oče Anton in mati Antonija, rojena Peterka, sta imela šest otrok. Med štirimi fanti in dvema dekletoma je bil g. jožef drugi po vrsti. Imeli so malo kmetijo, ravno toliko, da so morali zmerom delati, pa tudi na »tlako« k bližnjim kmetom so hodili. Oče je bil zidar, mati pridna gospodinja, zlato-poročenec pa je pri štirinajstih letih začel delati pri pečarjih v Ljubljani. Tja ga je s kolesom vozil oče. Ob začetku druge svetovne vojne se je zaposlil v Induplati, kjer je v štirih izmenah delal na česalnem stroju v predilnici. Leta 1943 je odšel v partizane, v Kamniški bataljon, kjer je bil zaradi ozeblin kmalu ujet in odpeljali so ga v zapor v Kranj in v bolnico. Po kratkem bivanju pri stricu so ga Nemci odvlekli v Moravče, v Kamnik, v Goričane, nato pa se je zanj začela trnova pot tedanjih izgnancev. Po begu iz taborišča so ga dali v nemško vojsko v Franciji. Po osvoboditvi se je vrnil domov in se po odsluženi vojski vrnil v Induplati in bil tu vse do invalidske upokojitve. Že dvakrat omenjeni Induplati je zelo (»memben za srečo zlatopo-ročencev. Po uvodnem srečanju, ki ni kazalo na tesnejšo zvezo, in nekajmesečnem spogledovanju, podobno »hecanju«, sta resneje začela govoriti na sindikalnem izletu v Postonjsko jamo, kateremu je sledila vožnja kar s kolesom z Dobena in vrsta drugih srečanj. Za poroko se nista odločila prav hitro, saj sta želela »malo prišparat«, zlasti gospa Maksa je bila mnenja, da poroka lahko še malo počaka. »Bom pa spomladi spet prišel«, je menda odvrnil bodoči mož. Spomladi spet ni bilo prave volje, a je vendarle prišel 9. oktober 1948 - dan, ki se ga zlatoporočenca Mihelčič rada spominjata. Ker je druga nedelja v oktobru v ihanski župniji še danes že-gnanjska, je stric ge. Makse odločil, da bo poroka kar skupaj z žegna-njem. Nevesta je bila lepa v drap obleki in rjavem plašču, v enake barve obleki, le malo temnejši, je bil ženin. Priči Karel Klopčič in Ivan Mihelčič sta se skupaj z novoporočen-cema z zapravljivčkom, ki je šel najprej po ženina v Goričico, zapeljala do tedanje domžalske občine, kjer ju je ob matičarki Anici Kožar poročil župan Franc Habjan. Fotografiranju v Kamniku je sledila cerkvena poroka v Ihanu, nato pa prava poročna gostija z godcem in vsem, kar spada zraven. Novoporočenca Mihelčič sta nekaj časa ostala v Zaborštu, nato se selila k Bernotu v Ihanu, leta 1952 pa na tedanji gmajni na Viru kupila parcelo in začela graditi stanovanjsko hišo. Vanjo so se vselili kar malce na silo, predvsem za to, ker je bila fabrika, v katero so hodili poleti in pozimi s kolesom, precej bližje. Selitev v letu 1954 je bila skromna, menda sta vse skupaj pripeljala na dveh vozeh, velikansko pa je bilo veselje, da bodo končno živeli v svoji hiši. Zidal je oče g. Jožefa, pomagali tudi drugi sorodniki, pa znanci in prijatelji. Delo je potekalo do trdne noči, včasih je g. jožef kar z nočnega šihta, oba sta delala na štiri šihte, pohitel na hišo. Delovne so bile tudi vse nedelje in prazniki. Največ se je naredilo tako, da smo pomagali drug drugemu, trdita zlatoporočenca, ki nista najemala kreditov in v isti sapi povesta, da tega sodelovanja zelo pogrešata. Spomini na gradnjo hiše so tudi spomini na vzgojo majhnih otrok, ko je mati Maksa ostala doma, na njivico na Studencu, kjer so pridelali veliko zelenjave in drugih pridelkov, in na srečo, ki je rasla z no- vo hišo. Pa pletla je gospa Maksa tudi - za svoje otroke, pa tudi za kakšno žensko v fabriki je kaj naredila. Za štrikanje ni bila nikoli zaspana. V življenju, polnem odrekanj, dela in prizadevnosti, predvsem pa spoštovanja in ljubezni, so se jima rodili štirje otroci: najstarejši jože, papirniški tehnik; odvetnik Maks, Milan, privatni ključavničar, ter najmlajši Tomaž, ki se kot obrtnik ukvarja s steklarstvom. Za vse lahko rečeta, da so v življenju uspeli in da sta nanje zelo ponosna, še posebej pa sedaj svojo ljubezen razdajata osmim vnukom in pravnukinji Maši. Vnuki so bili in so njuno veliko veselje, pa tudi skrb, saj sta jih »merkala« in tako svojim mladim pomagala, da so si vsi po vrsti ustvarili tople domove, prav take, kakršen je bil in je še dom Mihelčičevih na Robovi 17 na Viru. Prijetnih spominov na prehojeno življenjsko pot je veliko in zlatoporočenca težko izbereta, kateri je bil najlepši. Morda rojstvo prvega vnuka, lepi so spomini na poroke njunih štirih sinov, na njihove srečne družine, ki zelo veselijo oba starša. Jesen življenja preživljata v prijetni hiši, kjer jima dela nikoli ne zmanjka. Mami malo nagajajo noge, očetovo zdravje je kar v redu. Oba rada prebirata časopise, pogledata televizijo, gresta na kratek sprehod, letos pa sta bila na željo domačih tudi v toplicah, kar je bilo njihovo darilo ljubljenima staršema ob zlati poroki. Družbe ne pogrešata, sinovi in njihove družine so redni gostje toplega doma. Morda jima niso povedali, nam pa so, da pri starših cenijo njihovo ljubezen, trud in željo, da sta jima nudila vse, kar je bilo v danem trenutku možno. Tega ne bodi nikoli pozabili. In kaj si zlatoporočenca želita ob tej imenitni obletnici: zdravja, veselja v krogu sinov, snah, vnukov in pravnukinje. Drugega ne. Na prehojeno življenjsko pot zreta veselo, brez sence žalosti, saj je bila takšna, kakršno sta si sama ustvarila - s trudom, pridnostjo, odrekanji, pa tudi »šparanjem«, kot rada poudarjata. O današnjih mladih menita, da prehitro zamerijo, da pozabljajo, da je v življenju več priložnosti - ne le ena. Sama sta spoštovanje, razumevanje in pomoč postavljala na prvo mesto, in to delata še danes. Zlato poroko so organizirali njuni sinovi z družinami, sama pa sta bila srečna, da sta lahko veselje ob pomembnem jubileju delila s tistimi, ki ju imajo radi. Iskrene čestitke in veliko srečnih in zdravih dni ter lepih trenutkov v krogu vseh, ki jih imata rada, spoštovana zlatoporočenca Jožef in Maksa Mihelčič. V. VOJSKA DOBER DAN, GA. FRANCKA VOLMAJER S KOLOVCA Vse otroke sem imela »hudo« rada Moja današnja sogovornica gospa Francka Volma-jer je bila rojena pri »Krz« v Pavločah, kjer sta na majhni kmetiji živela Marija in Valentin Podbevšek. Pri hiši je bilo več otrok, dorasli sta samo dve dekleti, ki sta morali skupaj s staršema trdo delati. Spominja se nošenja gnoja, košev in vode, ki jo je nosila na glavi iz bližnjega studenca. Ta je bil blizu pet minut oddaljen od domačije. Vodo so prenašali poleti in pozimi, ko so v sneg naredili gaz in je mraz bodel v roke in noge. Snega je bilo veliko, sedaj ga ni nikoli toliko, se spominja ga. Francka in obuja spomine na očeta, ki je bil gozdni delavec, in na otroštvo, ki se je nadaljevalo z obiskovanjem osnovne šole na Vranji peči. Učitelja ni bilo, zato jih je učil župnik. Ko je bila stara petnajst let, je na prigovarjanje sestre odšla na grad Kolovec. To je bilo videti tako, da je vsa svoja oblačila spravila v koš, koš na ramo pa v svojo prvo službo. Sprva je leto dni pasla krave in ni bila srečna. Vsekozi se je bala, da ji bodo krave ušle v bližnjo »gmajno«, zato se je po letu dni oddahnila, ko se je gospa Staretova odločila, da jo vzame za kuharico. To je bilo kar precejšnje napredovanje za mlado dekle, ki danes pravi: »Kuhati nisem znala in sem to povedala gospe, pa je rekla: »Vse se da naučiti«, in mi je pomagala, svetovala, dajala recepte in je šlo,« se spominja svojega učenja za kuharico, predvsem pa receptov, po katerih še danes katera od »tamla-dih« speče odlične piškote. Lastnika Staretova in njuni gostje so jedli meso, pečenko, mesne in zelenjavne juhe, same dobre stvari, ki jih je znala ga. Francka odlično pripraviti. Se posebej sladke in okusne so bile orehove potice, kakršnih danes ni več, kot se spominjajo nekatere vrstnice gospe Francke, pa tudi njeni otroci, za katere je včasih pekla potice, saj ni bilo žegnanja brez njene potice. Za služinčad se je kuhalo posebej - v glavnem mlečne stvari. Ob nedeljah so imela dekleta prosto in jim je gospod večkrat dejal, naj gredo na sprehod v naravo, zvečer pa pripravijo tako večerjo, da ne bo prav veliko dela. Grad je imel vodovod in tudi agregat za elektriko. Pra-le so na roke, včasih v velikem kotlu, v katerem so segrele vodo, se dobro razumele in težko čakale na odmerjeni prosti čas. Gospa Francka je največkrat »letela« domov, kjer so bili starši, vedno je težko čakala konec tedna in se z velikim veseljem vračala v Palovče. Gospa Francka ima na to obdobje prijetne spomine. Lepi so tudi spomini na leto 19.31, ko je s Staretovimi odšla v Ljubljano. Spominja se prvega obiska morja, ko sta se z eno od deklet kljub gospodovemu opozorilu, češ da ju bo sonce opeklo, sončili in zvečer nista mogli zaspati - zaradi opeklin seveda. Potem so se vrnili v grad Kolovec in tam se je pričelo znanstvo z Volmajerjevo družino, v kateri je bil oče Konrad oskrbnik, njegova žena, mati štirih otrok, pa je hudo zbolela in leta 1942 umrla. Se prej je prosila gospo Francko, naj ona, samo ona, poskrbi za štiri otroke. Tako jim je ga. Francka leta 1946 postala druga mati. Ampak še prej je bila vojna, ko so veliko pomagale terencem - partizanom, ki so hodili po Kolovcu. Kuhala jim je, tudi pomagala tedanjemu sanilejr u Luki, ki je imel na tem območju bolnico. Enkrat so jo hoteli celo ustreliti in ko je stala pred naperjenimi puškami, se ni dala. Poklicala je bodočega moža, ki je znal nemško in zadeva se je uredila. Iz tega obdobja je tudi dogodek, ki jo vedno Gospa Francka Volmajer (desno) kot mlada kuharica na gradu Kolovec okrog leta 1932, ko je s tedanjimi lastniki gradu družino Stare prišla v Ljubljano. užalosti. Pri Frankolovem so Nemci umorili najstarejšega sina Radota. Z g. Konradom Volmajerjem se je poročila leta 1946 in v zakonu so se jima rodili še trije otroci: Rado, Helena in Stane. »Vsi so bili moji otroci, vse sem imela rada in lepo nam je bilo,« se danes spominja povojnega obdobja, ko je bil za njimi že požig gradu in ko je mož prevzel državno službo kot gozdar in upravitelj. Veliko je bil od doma, saj je gozdarjenje predvsem terensko delo. V hiši so uredili prostore uprave, ki je bila dolga leta kar pri Vol-majerjevih doma, ga. Francka pa je svoje kuharske sposobnosti velikokrat porabila tudi za kuhanje zaposlenim gozdarjem, logarjem, praktikantom, pa tudi administrativnim delavkam. Imeli so kravo, prašiče, velik lepo urejen vrt, kjer je bilo dovolj prostora za zelenjavo, tudi za krompir in lepo jim je bilo. Otroci so rasli, hodili v šolo in se pridno učili. Na vse je še danes ga. Francka ponosna in najin pogovor vseskozi prepletajo spomini na njihovo otroštvo, na mladost in na srečo, ki si jo delijo še danes. So pa tudi spomini na bližnje go/dove, ki so bili pomemben del življenja na domačiji. Največ te ljubezni je ostalo sinu Edu, pri katerem živi. Ta je zelo poznan gozdar, danes pa po njegovem mnenju žal ni perspektive na tem področju, tako da od mladih nihče ne bo nadaljeval družinske tradicije. »Otroke sem imela vedno rada,« znova poudarja ga Francka, ko se sprehodiva po njihovih domovih, preštejeva vnuke in pravnuke. Nenadoma jo zaskrbi, kje je ena od pravnukinj, da jo še ni nič pogledat. Potolaži jo šele spoznanje, da je ni najbrž zato, ker bi rada, da babica v miru razmisli o svoji mladosti, tudi o času, ko so se mlade frajle v Ljubljani, v klobučkih, kot kaže fotografija, sprehajale po mestu in izmenjavale izkušnje iz gospodinjstev, v katerih so delale, pa tudi kakšno »všpičile«. Je pa bilo včasih čisto drugače, se spominja, ljudje so imeli več časa drug za drugega, za sosede, in prijatelje. Z družino so hodili na izlete, z možem je odšla tudi na veselico. Rada je tudi plesala, »čeprav nisem znala« se spominja prijetnih trenutkov z domačini, ki jih tudi danes ne manjka. Obujava spomine, kako je s kolesom ali peš odhajala v trgovino v Radomlje, kako je peš hodila do Kamnika, včasih po bližnjicah sploh ni bilo daleč:, kako ji je leta 1975 umrl mož in kako srečna je, ker ima pridne otroke pa naj bodo to hčerke Dori in Helena, ali pa eden izmed sinov: Edo, Frenk, Rado ali Stane, vedno je vesela 15 vnukov in 10 pravnukov. Pridejo jo obiskal, tudi ona gre k njim in prav v nedeljo, ko je bila /egnanjska, se je /godilo, da bi morala biti kar pri dveh družinah svojih otrok, ki so do mame zelo pozorni. O g. Edotu pravi, da je vreden zlatega denarja, ampak ob tem vedno znova poudarja, da so dobri z njo vsi in tak je bil tudi njen mož. Za dober zakon je po njenem pomembno, da se dva »zastopita«, da se pogovorita in delata skupaj. Otroke, njuni so bili vsi po vrsti »luštni«, je treba kdaj pa kdaj tudi na kaj opozoriti, jim svetovati in / možem sla to vedno delala. Gospa Francka, ki pravi, da kljub delu ni imela slabega življenja, »lačna nisem bila nikoli«, se spominja. »Strašno? rada /ivi, pogreša pa /dravje in delo, saj bi še kako rada postorila kaj okoli hiše, vendar ne more zaradi kolen. »Nič mi ni hudega,« pravi, »saj vse naredijo drugi zame, mi prinesejo skupaj in mi nič ne manjka, samo palice so odveč.« Do 75. leta jih ni rabila, saj je lahko tekala okoli hiše brez njih in še kaj naredila. Tudi v gozd je šla rada, in iz mladosti je spomin na sprehode v gozd, ko sta z možem prepoznavala posamezna drevesa in je g. Konrad rad pohvalil njeno poznavanje dreves. Danes rada pogleda televizijo, zlasti poročila, časopise pa zaradi drobnega tiska in slabih oči skoraj ne bere. Ampak pred kratkim ji je zdravnica rekla, da so njene oči tako dobre, da bi lahko celo avto vo/ila. »Pa g.i ne znam, saj nisem imela nikoli izpita,« se smeji. Gumbe si ob pomoči očal še vedno prišije sama in ob tem obuja spomine na svoje urne in spretne prste, ki so zašili veliko otroških oblačil, v njeni mladosti pa znali celo klekljati. Najraje posedi ob topli peči, ki je bila tudi tokrat kljub zgodnji jeseni že zakurjena, drugače pa je z zdravjem kar zadovoljna. Svojo sobico ima in v njej vedno dobro spi pri odprtem oknu. Pri vsakodnevnih opravilih ima pomoč, predvsem, pa ima veliko obiskov otrok, za katere kar ne more najti pravih besed, kako »hudo« rada jih je imela in kako lepo se razumejo v njeni starosti. Če jih ni, ji je dolgčas. Ponosno mi pravi, da jo še sedaj obiskujeta druga žena nekdanjega lastnika gradu Kolovec: in njena hči in skupaj obujajo spomine na nekdanje življenje na gradu Kolovec. Vsi njeni otrcx:i, razen tistih, ki nimajo časa, se smeji, so njeni redni gostje, kot je ona vedno dobrodošla gostja na njihovih domovih. Obiskat pa jo tudi pridejo predstavniki Krajevne; skupnosti Rova, tudi g. Milan Šinkovec, predsednik Sveta KS, ki me je opozoril na najstarejšo kra-janko KS Rova, in drugi Rovljani se oglasijo in ob novem letu skupaj z najboljšimi Željami prinesejo tudi darilo. lako v prijetnem zelenju na Kolovcu štev. 1 s svojimi spomini živi gospa Francka Volmajer. Njena življenjska pot, ki jo je zaznamovala skrb za številno družino, ji v jeseni življenja rodi bogate sadove v obliki iskrene ljubezni njenih najbližjih. Želimo ji, da bi jih še dolgo uživala. V. Vojska Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022, (0609) 634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani oteine Lukovk a MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDAMAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100 URADNE URE: vsako sredo od 8.-16. ure Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT (ilasHo Izhaja v nakladi I4.(XK) i/vv in ga prejemajo vu Kospodinjslv.i bre/pl,i< no. Na podlagi zakona o prometnem davku In mnenja mini- slrslv.i /,i kulturo sp.id.i glasilo med proizvode, /,i katere se pl.ioije ')"/,, d.ivek od promet,i proizvodov. IISK: I )IIO I isk f .isopisov in revij, d.d, Ljubljana /lamnik Domžale /lamnik LOKALNE VOLITVE 1998 Sklepi o določitvi volišč VOLIŠČE 01.25 - OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH, Preserje, Pelechova cesta štev. 83 rVeserje pri Radomljah VOLIŠČE 01.26 - KULTURNI DOM RADOMLJE, Radomlje, Prešernova cesta štev. 43 Hudo, Radomlje, Škrjančevo VOLIŠČE 01.27 - GASILSKI DOM ROVA, Rova štev. 47 Dolenje, jasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovtah, Žiče VOLIŠČE 01.28 - DELAVSKI DOM VIR, Vir, Šaranovičeva cesta štev. 19 Vir: Aljaževa ulica, Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovi'ev,i ulic a, < ufarjeva ulica, Dvor-žakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica štev 6^ 6a, 8,9,10; Koliška ulica, Litijska ulica, Ipavčeva ulica, Rožna ulica, Sončna ulira, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Zoisova ulica; Podrečje VOLIŠČE 01.29 - VRTEC VIR, Vir, Hubadova ulica Vir: Hubadova ulica brez štev. 6,6a, 8,9,10; Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica; VOLIŠČE 01.30 - UPRAVA KOLIČEVO KARTON, d. o. o., Vir, Papirniška cesta štev. 1 Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvasorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žnidarši-čeva ulica. VOLIŠČE 01.31 SEJNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 69 l'ierli asm i glasovanje Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI IHAN za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Ihan, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Ihan VOLIŠČE 04.1.1 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Ihan, Šolska ulica štev. 5 Dobovlje, Brdo, Gorička pri Ihanu VOLIŠČE 04.2.1 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Ihan, Šolska ulica štev. 5 Ihan VOLIŠČE 04.3.1 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Ihan, Šolska ulica štev. S Prelog VOLIŠČE 044.1 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka štev. 8 Bišče, Mala Loka VOLIŠČE 04.5.1 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Ihan, Šolska ulica štev. S Selo pri Ihanu OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/04-98 Predsednik Datum: 24.09.1998 Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona O lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/9 5, 7/94, I i/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija občine Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V OBČINI DOMŽALE za redne volitve v občinski svet in volitve župana, dne 22. novembra 1998, v občini Domžale VOLIŠČE 01.01 - KRAJEVNA SKUPNOST Dob, Ul. 7. avgusta štev. 9 Češenik, Dob, Gorjuša, Turnše, Želodnik VOLIŠČE 1.02 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje štev. 30 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje VOLIŠČE 01.03 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE, Domžale, Ul. Simona Jenka štev. 11 Domžale: Cankarjeva ulica brez štev. 1,1b, 2,3; Kajuhova cesta 1,2,3,4,5; Ljubljanska cesta 69, 69a, 71; Savska cesta od štev. 1 do štev. 45 a in štev. 50; Tabor štev. 13,14, 15,15 a; Ulica Simona Jenka; VOLIŠČE 01.04 - AMD DOMŽALE, Domžale, Krakovska cesta štev. 18 Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlovška cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Stranska ulic a, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikova ulica; VOLIŠČE 01.05 - GASILSKI DOM STUDA DOMŽALE, Domžale, Študljanska cesta štev. .39 Domžale: Brezova ulica, Hastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulk a, Kadio cesta, Savska cesta od št. 46 dalje brez štev. 50; Študljanska cesta; Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 01.06 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 105 Domžale: Kamniška cesta štev. 711, 12, 13, 14, 16, 18; Levstikova cesta, Ljubljanska i esla štev. 96, I00, 101, 102, 103, 106, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126,128,130,131,132,134,135,136,138,140; Ulica Nikola Tesla; Ulica Ivana Pengo-va, Vodopivčeva ulica; VOLIŠČE 01.07 - Hala Komunalnega centra, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE, Domžale, Mestni trg štev. I Domžafe: Karantanska cesta štev. 1, 3; Ljubljanska cesta štev. 73,77, 77a, 81,83,85,87 89, 91,9.3,95,9^99; lobodova ulica; Mestni trg, Ulka Matije Tomca, Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 01.08 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Domžale, Karantanska cesta štev. 5 Domžale: Karantanska cesta 5 VOLIŠČE 01.09 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Domžale, Mestni trg štev. 2 Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica štev. 1a, 1b, 1c, Id, le, 3,13,15,17.19; VOLIŠČE 01.10 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Domžale, Bistriška cesta štev. 19 Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulica štev: 2a, 2b, 2c, 2cl, 4a, 4h, 4c, 4d, 35; VOLIŠČE 01.11 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Domžale II, Domžale, Bistriška cesta štev. 19 l tomžalc: Bistriška cesta, i vidova mIk a, < lostk'eva ulice, lesetova ulk a, i jubljanska cesta štev. 105,107111,113,117 119,119a, 121,123, 127129,133,137; Miklošičeva ulica štev. 5, ?9,11; Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sej-miška ulica, Slamnikarska ulic a, Vegova ulica; VOLIŠČE 01.12 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Rodica, Kettejeva ulica štev. 13 Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulic a, Breznikova ulica, Češminova ulica, Jarčeva ulic a, Kettajeva ulica, Rodftka ulic a, Staretova ulica, Šolska ulica, Trdinova < e-sla, triglavska ulica, Zoranina ulica; VOLIŠČE 01.13 - SREDN)A ŠOLA DOMŽALE, Domžale, Cesta talcev štev. 6 Zaboršt: Ihanska i esta, KrumperSka ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistricu, Šumber-ska cesta. VOLIŠČE 01.14 - KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 36 Domžale: Kosovelova ulica, Krožna c esta, Ljubljanska cesta od štev. Ido 45 ter štev. 47 49, 49 a, 49 b, 51, 53, 55; Na zavrteli, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulic a, Stobovska cesta, Trubarjeva ulic a, Trzinska ulica; VOLIŠČE 01.15 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 58 Domžale: Gtnkarjeva ulica štev. I,1h,2, S; Kajuhova cesta brez štev, 1,2 i, 4, 5; Ker snikova ulica, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta štev. 46,48, 52, 54, 54a, 56, 53!" 584, 59, 60, 61, 61a, 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67 67a, 68, 70; Masarvkova ulica, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica/Tabor brez štev. 13,14,15,15a; Taborska cesta, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta; VOLIŠČE 01.16 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Domžale, Kolodvorska cesta štev. 8 Domžale: Kamniška cesta štev. 2,3,4,5,5a, 6,8,9,10,13d, 15; Ljubljanska c esta štev. 72, 72a, 74, 76, 76a, 80,8()a, 82,84, 84a, 86, 88, 90, 92; Masljeva ulica. VOLIŠČE 01.17 - BIFE KIVI, DEPALA VAS, Depala vas štev. 20 Depala vas VOLIŠČE 01.18 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMEL), Dragomclj štev. 116 Dragomelj, Pšata VOLIŠČE 01.19 - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica štev. 46 I lomeč: Bolkova ulica, Gostičeva ulica, I. ulic a, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V ulica, VII. ulica del, VIII. ulica, Vaška pot; Nožice: C iostičeva cesta, Oašičeva ulica, Partizanska ulic a, Pionirska ulic a, Šeskova ulica; VOLIŠČE 01.20 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Ihan, Šolska ulica štev. 5 I )ol)ovlje, Brdo, (ioric ic a pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu VOLIŠČE 01.21 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka šlev. 8 Bišče, Mala Loka VOLIŠČE 01.22 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Sp. )arše, Šolska ulica štev. 1 Rodica Spodnje larfe Srednje Jarše: Knkaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulk a; VOLIŠČE 01.2.3 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Sr. Jarše, Igriška ulica štev. 37 Srednje larše: ( evljarska ulic a, < iasirska pot, (.uli ajska Cesta, larška c esta, Kamniška cesta, Ručigajeva ulica, Rudniški ulica, Volfova uJh a; /gornje larše VOLIŠČE 01.24 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina štev. 41 Krtina, Brezje |)ri Dobu, Kokošnje, Studenec pri Krtini, ŠkcKJan, Rača, Račni vrh, Zalog pod Sv. Trojico; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 5/98 Datum: 24.09, I998 • Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik. I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (l Jradni list RS, štev. 72/93, 7/94,33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI DOB za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dob, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Dob VOLIŠČE 01.1.1 PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB, Dob, Ulica 7 avgusta štev. 9 Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta štev. 1, 2,2a, 4,5, 5a, 6, 7 8,9,10,11,12; Prešernova ulica, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Ulica 7 avgusta, Vegova ulica; Gorjuša VOLIŠČE 01.2.1 PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB, Dob, Ulica 7. avgusta štev. 9 Dob: Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta brez štev. 1, 2, 2a, 4, 5,5a, 6, 7 8,9,10,11,12; Ulica Mirana Jarca, Vodnikova ulica, Župančičeva ulica; Želodnik VOLIŠČE 01.3.1 PROSTORI KRA|EVNE SKUPNOSTI DOB, Dob, Ulica 7. avgusta štev. 9 Cešenik, Turnše VOLIŠČE 014.1 - PROSTORI DOMA KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje štev. 30 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/01-98 Datum: 24.09.1998. Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93,7/94, 33/ 94 in 70/95) izdajo Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI DRAGOMELJ-PŠATA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata VOLIŠČE 02.1.1 OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELI, Dragomelj, štev. 116 Dragomelj, Pšata OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/2-98 Datum: 24. 09. I998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI HOMEC-NOŽICE za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Homec-Nožice, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Homec-Nožice VOLIŠČE 0.3.1.1 - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica štev. 46 Homec: Bolkova ulica, Gostičeva 11 Sta VOLIŠČE 03.2.1 - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica štev. 46 Homec: I. ulica, II. ulic a, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del, VIII. ulka, Vaška pot VOLIŠČE 03.3.1 - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica štev. 46 Nožice: Gostičeva cesta VOLIŠČE 034.1. - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica štev. 46 Nožice: Oašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica, Šeskova ulka OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/03-98 . . Predsednik Datum: 24.09.1998 Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94,33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI KRTINA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Krtina, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Krtina VOLIŠČE 06.1.1. - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina, štev. 41 Krtina brez štev. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35a, 36, 36a, 37 37a, 38, 39, 39a, 40a, 41, 42, 43,44,45,45a, 65,68,81,87a, 93,97 99,KJ0; VOLIŠČE 06.2.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina štev. 41 Krtina štev. 29,30, 31, 32, 33,34, 35a, 36, 36a, 37 37a, 38,39,40a, 41,42,43,44,45, 45a, 65,68,81, 87a, 93,97 99, KJ0; VOLIŠCF 06.3.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina štev. 41 Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini, Škocjan VOLIŠČE 064.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina štev. 41 Rača, Račni vrh VOLIŠČE 06.5.1 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina štev. 41 Kokošnje, Zalog od Sv. Trojico OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/06-98 . , Predsednik Datum: 24.09.1998 **» PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona 0 lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93,7/94, 33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI JARŠE-RODICA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti |arše-Rodica, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica VOLIŠČE 05.1.1 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Sp. Jarše, Šolska ulica štev. 1 Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, larčeva ulka, Kamniška cesta štev. 15,17 19; Kettejeva ulica, Masarvkova ulic a, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulka; VOLIŠČE 05.2.1 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Sp. Jarše, Šolska ulica štev. 1 Rodica: Groblje, Sk>mSkova ulica Spodnje jarše: Čevljarska ulica, larška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta, Preži- hova ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica; Srednje jarše: Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica; VOLIŠČE 05.3.1 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Sr. Jarše, Igriška ulica štev. 37 Srednje larše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Colčajska cesta, jarška cesta, Kamniška cesta, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica; Zgornje larše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska c esta, Kamniška cesta. Krožna cesta; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/05-98 Predsednik Datum: 24.09.1998 Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93,7/94, 33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI PRESERJE za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Preserje, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Preserje VOLIŠČE 071.1 - OSNOVNA ŠOLA PRESFRJF PRI RADOMLJAH, PMMffe H lechova cesta štev. 83 Preserje pri Radomljah OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/07-98 _ . . .. Datum: 24.09. 1998 „ , Pr^",k Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. /lamnik Domžale I Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94,33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI RADOMLJE za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Radomlje, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Radomlje VOLIŠČE 08.1.1 - KULTURNI DOM RADOML|E, Radomlje, Prešernova cesta štev. 43 Hudo, Radomlje, Škrjančevo OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/08-98 Datum: 24.09.1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/9.3, 7/94,33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI ROVA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Rova, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Rova VOLIŠČE 09.1.1 - GASILSKI DOM ROVA, Rova štev. 47 Dolenje, lasen, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/09-98 Datum: 24.09.1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72793, 7/94, 33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI SLAVKA ŠLANDRA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra VOLIŠČE 12.1.1 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 105 Domžale: Kamniška cesta štev. 7 H, 12, 13, 14, 16, 18; Levstikova cesta, Ljubljanska cesta štev. 96, 100,101,102, 103,106, 108,110, 110a, 112,114, 114a, 116,118,120,124, 126,128,130,131,132,134,135,136,138,140; Ulica Nikole Tesla; Ulica Ivana Pengo-va, Vodopivčeva ulica; VOLIŠČE 12.1.2 - Hala Komunalnega centra, LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE, Domžale, Mestni trg štev. 1 Domžale: Karantanska cesta štev. 1, 3; Ljubljanska cesta štev. 73, 77, 77a, 81, 83, 85, 87 89, 91, 93, 95, 97 99; Lobodova ulica; Mestni trg, Ulica Matije Tomca, Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 12.1.3 - DOM UPOKO|ENCEV DOMŽALE, Domžale, Karantanska cesta štev. 5 Domžale: Karantanska cesta 5 VOLIŠČE 12.14 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Domžale, Mestni trg štev. 2 Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica štev. 1a, 1b, 1c, Id, le, 3,13,15,17 19; VOLIŠČE 12.1.5 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Domžale, Bistriška cesta štev. 19 Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulica štev: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35; VOLIŠČE 12.1.6 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Domžale, Bistriška cesta štev. 19 Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta štev. 105,107 111,113,117 119,119a, 121,123,127129,133,137; Miklošičeva ulica štev. 5, 79,11; Mumova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sej-miška ulica, Slamnikarska ulica, Vegova ulica; VOLIŠČE 12.1.7 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Rodica, Kettejeva ulica štev. 13 Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Jarčeva ulica, Kettejeva ulica, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica, Trdinova cesta, Triglavska ulica, Zoranina ulica; VOLIŠČE 12..1.8 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Domžale, Cesta talcev štev. 6 Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico, Šum-berska cesta. OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/12-98 Datum: 24.09. 1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94,33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir VOLIŠČE 10.1.1 - DELAVSKI DOM VIR, Vir, Šaranovičeva cesta štev. 19a Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica štev. 6, 6a, 8, 9,10, Ipavčeva ulica, Zoisova ulica. VOLIŠČE 10.2.1 - VRTEC VIR, Vir, Hubadova ulica štev. Vir: Hubadova ulica brez štev. 6,6a, 8,9,10; Jučičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulita, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Tolstojeva ulica; VOLIŠČE 10.3.1 - UPRAVA KOLIČEVO KARTON, d. o. o., Vir, Papirniška cesta štev. 1 Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žnidarši-čeva ulica. VOLIŠČE 104.1 - DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva cesta štev. 19a Podrečje Vir: Aljaževa ulica, Čufarjeva ulica, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica; OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/10-98 Datum: 24.09.1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/9.3, 7/94, .33/ 94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI VENCLJA PERKA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Venclja Perka, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Venclja Perka VOLIŠČE 13.1.1 - KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 36 Domžale: Kosovelova ulita, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od štev. 1 do 45 ter štev. 47 49, 49a, 49h, 51, 53, 55; Na zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica; VOLIŠČE 13.1.2 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 58 Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1,1b, 2,3; Kajuhova cesta brez štev. 1, 2, 3,4,5; Kersnikova ulica Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta štev. 46, 48, 52, 54, 54a, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a, 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67 67a, 68, 70; Masarvkova ulica, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor brez štev. 13,14,15,15a; Taborska cesta, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta; VOLIŠČE 13.1.3 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Domžale, Kolodvorska cesta štev. 8 Domžale: Kamniška cesta štev. 2,3,4,5,5a, 6,8,9,10,13d, 15; Ljubljanska cesta štev. 72, 72a, 74, 76, 76a, 80,80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92; Masljeva ulica. VOLIŠČE 13.14 - BIFE KIVI, DEPALA VAS, Depala vas štev. 20 Depala vas OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/01-98 Datum: 24.09.1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. REDNE VOLITVE OBČINSKIH SVETOV, ŽUPANOV IN SVETOV KS - 22. NOVEMBER 1998 Pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov Glede na 5. člen Zakona o volilni kampanji ter 26. člena Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče sporočamo vsem organizatorjem volilne kampanje za liste kandidatov oz. kandidate, ki bodo kandidirali na volitvah v občinske svete in volitvah za župane ter rednih volitvah v svete KS, naslednje: V glasilu Slamnik bomo vsem kandidatom, |>olitičnim strankam in drugim predlagateljem kandidatov, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil, omogočili objavo in sicer glede na število strani glasila, število strank in pripadnost posameznih strani izdajateljicam. 12. številka SLAMNIKA bo izšla 7. novembra 1998. V njej bodo objavljene uradne kandidature, ki jih bo posredovala volilna komisija. V skladu / /akonom o volilni kampanji in / odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev list kandidatov in njihovih programov, in sicer tako, da imajo: * vsaka politična stranka ali liste kandidatov, ki so že zastopane v občinskem svetu in borio kandidirale na volitvah v občinski svet, imajo na razpolago največ pol strani * vse druge stranke in liste kandidatov, ki bodo tudi sodelovale na volitvah v občinske svete, pa imajo na razpolago četrt strani. ' vsi kandidati za župane imajo na razpolago pol strani; Organizatorji volilne kampanje naj gradivo oz. predstavitvena besedila pošljejo na uredništvo Slamnika najkasneje do 30. oktobra 1998 do 12. ure. Uredništvo si glede na številčnost kandidatnih list za volitve v občinske svete in volitve župana ter volitve svetov KS pridržuje pravico /manjšali obseg predstavitvenih gradiv po pogovoru in dogovoru s predlagatelji predstavitvenih gradiv. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN Urednica lukovških strani MONIKA DOMITROVIČ Urednica moravskih strani NADA MAL Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V KRAJEVNI SKUPNOSTI SIMONA JENKA za volitve članov Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka, dne 22. novembra 1998, v Krajevni skupnosti Simona Jenka VOLIŠČE 11.1.1 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE, Ul. Simona Jenka štev. 11 Domžale: Cankarjeva ulica brez štev. 1,1b, 2, 3; Kajuhova cesta 1, 2, 3,4, 5; Ljubljanska cesta 69,69a, 71; Savska cesta od štev. 1 do štev. 45a in štev. 50; Tabor štev. 13,14,15,15a; Ulica Simona Jenka; VOLIŠČE 11.2.1 - AMD DOMŽALE, Domžale, Krakovska cesta štev. 18 Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulita, Karantanska cesta štev. 2,4,6,8,10,12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlovška cesta, Kasalova ulica, Kopališka testa, Krakovska cesta, Mačkovci, Stranska ulita, Ulka Antona Skoka, LJsnjarska ulica, Vodnikova ulica; VOLIŠČE 11.3.1 - GASILSKI DOM STUDA DOMŽALE, Domžale, Študljanska cesta štev. 39 Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta, Savska cesta od št. 46 dalje brez štev. 50; Študljanska cesta; Šentpavel pri Domžalah. OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev: 6/11--98 Datum: 24.09.1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, .33/94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Domžale SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov VSEH svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale, dne 22. novembra 1998 VOLIŠČE 14.1.1 - SEJNA SOBA OBČINE DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska 69, Domžale Predčasno glasovanje OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Štev.: 6/14-98 Datum: 24.09.1998 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik, I. r. OBVESTILO Občinska volilna komisija Trzin 1. Kandidature za volitve občinskega sveta in župana v Občini Trzin se sprejemajo v času uradnih ur na sedežu Občinske volilne komisije Domžale, Domžale, Ljubljanska 69.27 oktobra 1998 od 8.00 do 151)0 ure in 28. oktobra 1998 (zadnji dan za oddajo kan didatur) pa od 8,00 do 19.00 ure na sedežu Občine Trzin, Trzin, Mengeška 9. 2. Predčasne volilve za občinski svel, župana v Občini Irzin bodo organizirane na sedežu Občinske volilne komisije Irzin (prostori' )bčine Irzin, Trzin, Mengeška 9) in sicer v dneh 18, in 19. novembra 1998 od 9.00 do 18.00 ure. 3. Obveščamo vas še o naslednjih pomembnejših rokih: • 04. 11. 1998 - zadnji dan za določitev seznama kandidatur oz. lisi kandidatov (žrebanje vrstnega reda); • 07. II. 1998 - javna objava seznamov potrjenih kandidatur ter lisi kandidatov; • 15,11.1998 - volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu, in volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, lahko glasujejo po pošti, vendar morajo do tega roka vložili zahtevo /a glasovanje po |>cjšli pri Občinski volilni komisiji Trzin; • 17 II. 1998 • predstavnik kandidatur oziroma liste kandidatov lahko predloži seznam zaupnikov Občinski volilni komisiji Irzin; • 19. 11. 1998 volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglašiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovali na svojem domu; • 20.11. I998 - zaključek javne volilne propagande; • 22.11. 1998 - splošno glasovanje. Predsednica Biserka ČIČEROV, dipl. pravnica Na podlagi 41. člena Zakona 0 lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Trzin SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V OBČINI TRZIN za redne volitve v občinski svet in volitve župana, dne 22. novembra 1998, v občini Trzin VOLIŠČE 01.01 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Trzin, Mengeška cesta štev. 7b lemčeva cesta, Za hribom, Mengeška t esta od vključno štev. 43 dalje. VOLIŠČE 01.02 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Trzin, Mengeška cesta štev. 7b Habatova ulica, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mengeška cesta od štev. 1 do vključno štev. 42, Partizanska ulita, Ulita Kamniškega l lalaljona, t Hit a pod gozdom. VOLIŠČE 02.01 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Trzin, Mengeška cesta štev. 7b Cankarjeva ulita, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica OF, Vegova ulica, Župančičeva ulica. VOLIŠČE 02.02 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Trzin, Mengeška cesta štev. 7b Blatnica, Berganlova ulka, Borovec, Brezovce, Broclišc'e, I Johrave, < .majna, I Iraslovet, Kidričeva ulica, Košakova ulica, Kratka pot, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulita, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. VOLIŠČE 02.03 - KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN, Trzin, Mengeška cesta štev. 9 Predčasno glasovanje OBČINA TRZIN OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 1/98 Datum: 24. 09. 1998 Predsednica Biserka ČIČEROV, dipl. pravnica, I. r. Lukovica /lamnik 5 Iz KS Krašnja: Obnovljena kapelica in zvonik v Krajnem Brdu Sredi prejšnjega stoletja so večkrat razsajale razne hude bolezni. Tudi vas Krajno Brdo je zajela huda kužna bolezen, tako da je precej ljudi zbolelo in pomrlo. Ko je človek v hudih stiskah in strahu, se marsičesa zaobljubi. Vaščani Krajncga Brda so se zaobljubili, da bodo zgradili kapelico, če se bodo rešili nadležne bolezni. Vaščani so obljubo držali in na pobudo Franca Žiberta - (ernačevega, ki je dal ludi zemljišče, zgradili leta 1077 kapelico. Zgrajena je bila s prostovoljnim delom in prispevki, strokovno delo pa jih je stalo 1)2 goldinarjev in hrano. Kako jim je uspelo z glavnega oltarja krašenjske cerkve preseliti Marijin kip v kapelico v Krajno Brdo, ni povsem znano. Ve se le, da so ženske iz Krašnje z jokom spremljale procesijo, v kateri so prenesli Marijin kip v Krajno Brdo. Blagoslov je bil 14. nedeljo po hinkoštih leta 1872 Vaščani so kasneje na lesen Steber ob ka|x'lk i ol)esili manjši zvon, na katerega SO lahko pozvonili tlldi min mu loči. Nalo ■.o v leiih I937-3Š na pobudo kazeta /i I k ti,11 >l> k,i|x'li( i zgradili še zvonik. Manj -i ZVpn, ki je bil spiva na lesenem stebru, je bil proslavljen v zvonik, vendar ne za dolgo, kei si ga je nekdo prilastil, kraje pa r t ti i niso uspeli dokazali, lako so manjši zvon nadomestiti s oO-kilogramskim, ki zapoje ljudem v zadnje slovo. Prišli pa SO Časi, ki niso bili najbolj na klonjeni objektom te vrste, saj so po vojni vei krat grozili, da bodo kapelk o po rušili, tako da so v najhujših grožnjah vaščani kapelico slražili. Kapeli« a je bila delno obnovljena leta (977ob stoti i >l ileinii i. Takrat te bila tu j r- va maša na prostem, od takrat dalje pa je vsaj ena poljska maša za Krajno Brdo. Pri kapelici je tudi vsako letOŽfiglnojeve likonoenih jedi. ( crkveni in kulturni objekti dobivajo zadnja leta nekoliko ve< pozornosti in spoštovanja. Vse pogosteje je kdo od va-s( ai iov predlagal, da bi simbol vasi o) no vili. Že spomladi sosezai ela zbirati sred siva za obnovo, ki je slekla v maju. Iro- ba je bilo popraviti ves dotrajan omet, zamenjati streho, obnovili ograjo, vrata, Marijin kip z angeli in slike janeža Krstni-ka, Sv, Štefana, Križanje, lezutv templju, laslk in dveh angelov, ki krasijo zunanje stene ka|X'liec. Na novo pa je g. |anez Kovač, ki je bil glavni izvajale« obnovil Janez Kovač prejema priznanje za obnovo iz rok župana Anastazija Živ ka Burje in predsednika KS Krašnja Fanca Novaka, ki je vodil obnovo kapelice Obnovljena kapelica z zvonikom in Marijinim kipom venih del, upodobil sliko sv. I lorjana n.i zvonik, katerega zunanjost iri notranjost Sta tudi |)renovljena. Spodnji del, zvonika služi za shrambo nujne gasilske opreme PGD Krašnja. ( tonova ie siala preko 800X100 sil. Skoraj polovico je prispevala občina Lukovica, vse ostalo pa vaščani, SD Krašnja ing. župnik. Blagoslov obnovljene kapelice in zvonika v Krstnem Brdu Na Velikega šmarna dan se je ob lo|x> obnovljeni kapoHci v Krajnem Brdu /l>ra-lo skoraj 2(X) ljudi. S slovesnostjo so začeli jxivc i iz krašenjske fare, ki so nam za|x'li Marijino jiesgm. O nastanku kapdJOG in zvonika ter o poteku obnove nam je povedal g. Franc Novak, ki je organiziral obnovo in samo slovesnost ob zaključku obnove. / recitacijo pesmi ge. Jožefe CJabrovec je nadaljevala Brigita (jabrovec. N.ilo sla nam nekaj besed namenila še Župan g. Anastazij Živko Burja in predsednik PGD Krašnja Brane Mcxvnik. Sledil je naj-|x)rr|embnejši del slovesnosti - blagoslov s petimi litanijami. Po blagoslovu je g. Franc Novak ob pomoči g župana razdelil zahvale vsem, ki so pripomogli k obnovitvi, (j. Župnik Anion Potokar pa je pri ofru vsakemu udeležencu |x>daril |x> dobim z.i s|x>min. Sama slovesnost se je končala s pesmijo in veselim pritrkova-njem v zvoniku, slavje pa se je zavleklo v noč. SVETLANA SUŠNIK KULTURNO MUJttVO JANKO KERSNIK LUKOVICA VABI NA LITERARNI VEČER Kulturni dom v Lukovici petek. 23. 10. oh 20. uri sobota, 24. 10. ob 20. uri Lukovška godba redno vadi Bil je prvi torek v septembru, zvečer, ko smo se zbrali v Kulturnem domu v Šentvidu na prvi vaji za godbo. Prišlo nas je osem, za začetek malo, a smo vseeno začeli. Na odru smo postavili stojala, pripravili note in se previdno in se z malo treme pod taktirko g. Jureta lotili vsem godbenikom znane pesmi »Slovenci«. Bili smo navdušeni. Zdaj smo sredi oktobra. Ob torkih imamo redne vaje in vsake toliko časa se nam pridruži se kakšen nov član, ki jxi-de iz šole g. Karla Leskovca ali g. lureta Mcx"ilnikarja. V kratkem se bo na naših stojalih znašla že tretja skladba. Posebnih finančnih težav za zdaj nimajo, zato gre zahvala OlxTini Lukovica, predvsem pa županu g. Burji. Večje težave so z izšolanimi kadri. Obljubili so vso podporo in pomoč, sedaj pa nimajo časa! Kljub temu predvidevamo, da bomo imeli |>rvi nastop ob slovenskem kulturnem prazniku februarja, če bomo k> tako zagnano delali, kot smo do sedaj. Ob tej |>riliki se vsem sodelujočim lejx> zahvaljujem za trud in prosti čas, ki ga žrtvujejo, rja tudi vsem, ki nas podpirajo, gospodu župniku Andreju za u|>orabo šentviške dvorane, gospe Pengalovi, novi ravnateljici OŠ lanka Kersnika na Brdu, saj nam bo posodila, šolske prostore, kjer bomo vadili čez zimo. Na koncu vabim vse, ki še niso vključeni v godbo, pa že igrajo kakršenkoli inštrument in morda živijo v naši ol> čini, da se nam pridružijo. Prva vaja Lukovške godbe (Foto: Rado Gostič) Prepričan sem, da je pred nami usjješna, vesela in prava pot Lukovške godbe. Predsednik KAMILO DOMITROVIČ AKCIJA NEDELJSKEGA DNEVNIKA Grad Brdo Ko se o Občini Lukovici piše po dnevnem časopisju, gre v glavnem za reportaže z raznih prireditev ali otvoritev kakšnih pomembnih stavb, cest ali kaj podobnega. Tokrat pa so kar nekajkrat v Nedeljskem dnevniku pisali o gradu Brdo. V okviru akcije Nedeljskega in pod pokroviteljstvom Domžalskega Avtoser-visa so morali bralci s priložene slike ugotoviti, za kateri grad gre. Žrebanje nagrad je potekalo pred gradom na Brdu, kar so izkoristili člani turističnega društva. Obiskovalce so pogostili z medico, rokovnja-či pa so razdelili reklamni material občine I okovi« a Mnoge je presenetilo, da so si lahko frakeljne, iz katerih so pili medico, odnesli s seboj za spomin. V večini so bili obiskovalci iz Primorske pa tudi iz drugih delov Slovenije. Tako bodo mnenje o prijaznih rokov njačih in prizadevnih članih turističnega društva ponesli domov in se mogoče še kdaj vrnili z družino na prijeten nedeljki izlet na Brdo, v deželo rokovnjačev in prijaznih domačinov. JUTERŠEK Referendum v KS Rafolče Na podlagi 34. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. lisi RS, St. 94 in .r>7/*)6) voliln.i komisija krajevne skupnosti Rafolče objavlja naslednji is/ RAZGLAS razpisa referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje dela krajevne skupnosti Rafolče 1. (len RazpiSe se referendum za uvedbo kmjovnega s.imoprispevk.i v denarju /,i območje tlel.t ki.ijevne skupnosti Rafolče: /,i naselje Rafolče in /gornjeg.) del,i nm bo v petin letih zbranih ^lui.invm sn. Razlika sredstev med teliiino vredniistjo investK Ije in /branimi sredstvi sarroprispevka lx> zagotovljena izpro i, k i in.i ( i x i ne I ukovic ,i in drugih srn Islev. 4. člen Krajevni sarm iprispevek bo uveden zaobdob i let, i U. I..' .'nov . t k 'i i Keferendum bo v nedeljo, 8. II. 1998, od Z do 19. ure. Volisc r določi voliln.i komisija krajevne sku pnosti, ki tudi izvede referendum. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani / volilno prav« o in s Stalnim bivališčem na območju dela KS Rafolče, za katerega je razpisan referendum, Pravico osebnega izjavljanja o referervdurnu s pod)list tv,tiijt-m im,ijo tudi l.istniki iicpremit nin, ki na obniot'jii del.i KS l\,ii< »k e, za kale rega je razpisdn referendum, nimajo stalnega I »IV.lil'/,I. 7 člen Krajevni •vinu >pris|X'vek so zavezani pla< evati; zaposleni krajani po stopnji 2% od mesen ne bruto plače i izinama nadomestila plače tei plačil po pogodbah o delu; Up »kojom i po sit >pii|i 2% t »d vseh i't' 8» mit 1'oisoinin, ki so osnova za davek osebnih pre- N.i podlagi 41. člena /akotia o referendumu in ljudski ini( ialivi (l It. list RS, št. 15/94 in 57/96) in 5. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obmot je dela krajevne skupnosti Rafolče (I lr. lis! RS, St. 68/98) je volilna Komisija krajevne skupnosti Raiolče na seji, dne 6. 10. (998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za glasovanje na referendumu /a uvedbo krajevnega samoprispevka za območje dela KS Rafolče, dne H. novembra 1998 VOLIŠČE 01.1.1. - PRI AMALIJI DOBERŠEK, RAFOLČE 32 Rafolče, Vrhovi je - hišne številke 13, 16, M, 18, 20, 21 KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE VOI INA KOMISIJA KS Številka: 01/98-VK Datum: h. 10. 1998 Volilna komisija KS Predsednik: Maja Gerčar, I. r. jemkov, zmanjšanih za davke in prispevke; zavezani i, ki samostojno opravljajo»g< rsj n > darski i ali p<«kJk no dejavrnisl po ^-cialno varnost; lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov po stopnji 2% od katastrskega di »h< »dk.i gi adnin in riezgozdnih »površin; lastniki nepiennt nin (vikendov m his) s stalnim bivališčem drugje ISU 1)1 M letno vtolar-ski i im itivrednosti. 8. člen Samoprisj ievek se ne plačuje < «d prejemkov iz dohodka, v skl.idu / 12. ('lenom /akona o s.i rnoprispevku Zavezan' eni od kmetijstva, obrti in drugih dejavnosti se priznajo enake olajšave, ki nh uživajo po dc4očMfti Zakona o davkih občan« »v. Plačila s.imt ipris) levka sooj >m»š< eni t isti zavezanci, ki so sot i,ilno ogro/eni in / vlogo za prosijo z.i oproslilev plačila ler dokažejo svoje sik ialno slanje. ()prostitev plačila iz prejšnjega odstavka pri-znava Svet KS Rafolče 9. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev, zbranih iz krajevnega samoprispevka po referendumskem programu, ki ga je sprejel zbor krajanov, odgovarja Svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih jioroi .i enkrat letno na zlx>ru krajanov ali na krajevno obit ,i|en način. 10. člen Samoprispevek od c»sebnih dohodkov in poki »juni t dtegujejo izptačevak i ob izplačilu, /■> vezancem iz kmetijske dejavnosti iz 4. alinee 7. člena tega sklepa pa Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana - Izpostava Dom/ak'. htstnikom nepremičnin (vikendov in hiS) s stalnim l rivalHK em t Irugji ■, bo-sarnopi ist 11 a 'i odtegovala Davčna uprava Republike Slove nije, Davčni urad Ljubljana - izpostava Domžale. 11. člen Referendum vodi krajevna volilna komisija, ki (k)loči volišče, imenuj*1 volilni odbor, pripravi volilno gradivo, ugotovi volilne rezultate in izdela zaključno poročilo in ga objavi v Ur. listu Republike Slovenije. N.i referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in lajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST RAFOIČE GLASOVNICA Na referendumu ai uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, dne 8. 11. 1998 za dobo pet let, to ie od 1. 1. 1999 do 31. 12. 2003, za obrnex"je nela krajevne skupnosti Rafolče (naselje Rafolče in /gornjega dela naselja Vrhov-Ije), za izgradnjo kanalizacije ter v skladu s Sklopom o razpisu referenduma GLASUJEM ZA Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA«, če se glasovalec strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. Svet krajevne skupnosti Rafolče sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če je zanj glasovala veČina volilcev, ki y> gla«/vali na referendumu. 14. Člen Izid referenduma in sklep o uvedbi sarrx.»pri-spevka se objavita v Uradnem listu RS. 15. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. Rafolče, 14. U 1(*98 PREDSEDNIK VOLILNI KOMISIJI KS RAFOLČE Maja Gerčar, I. r. REFERENDUM ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA Izgradnja kanalizacije v KS Rafolče V nedeljo, 10. maja 1998, smo imeli krajani krajevne skupnosti Rafolče zbor krajanov. Pole;; drugih perečih problemov smo obravnavali tudi problematiko kanalizacije, ki v tem trenutku ni narejena po predpisih niti v eni vasi v krajevni skupnosit. Zato smo se po krajši razpravi odločili, da bomo razpisali krajevni referendum za uvedbo samoprispevka za vas Rafolče in nekaj hii v vasi Vrhovlje, ki bi se lahko priklopile na omrežje kanalizacije v Rafolčah. /c pred leti nam je ing Ki is izdcl.il idejni projcki z.i vas Ki.iiol« e, iz katerega je razvidno, clj,tii in i irikk ipiti na kanaliza« ijo v Šentvidu, Zato In se v svojem imenu in v imenu ostalih članov KS rad z.iliv.ilil vsem krajanom, ki Referendum v Rafolčah obvestilo volilcem • Voliln.i komisij,) ki.ijevne skupnosti Rafolče r z.i izvedlio krajevnega refe renilum.i z,i uvedbo krajevnega samo pris|X'vka (le za del krajevne skupnosti, in sicer za naselje Kaloli e in zgornji del naselja Vrhovlje) iloloi ila že hailii ional no voliSče pri I lohršku. I e lo ho v nede Ijo, ft. novembra I998, odprlo od 7 do B, ure. • Volilvci, ki hodo na dan glasovanja (ti. 11. 1998) odsotni, lahko glasujejo na predčasnem glasovanju v četrtek, 5i II, 1't'i«, od ') do 17 ure. Tudi predčasno voliSče ho pri I )ohršku v Rafolčah. • Volivci, ki so na zdravljenju v hol-nišnk ah, lahko glasujejo po posli, če lo sporočijo volilni komisiji KS najkasneje sedem dni jired dnevom glasovanja. • Volivi i, ki se zaradi bolezni ne mo rejo osebno zglasiti na voliSču, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem (lomu, < e lo spi noiijo volilni komisiji KS najkasneje Iri dni |)red dnevi mi glasi rvanja, so ta ekološki j)rojekt s tako odgovornostjo podprli. Menim, da si vsi želimo živeli v čistem kraju, da se zavedamo, da vseh problemov ne more rediti oličina, da mo ramo torej prispevati delež tudi sami krajani - tako v denarju kot tudi delu. Ufjam, da nam lx> pri tej nalogi pomagala finančno tudi Olx"iria Lukovica, saj smo j)rva krajevna sku|)nost v novi ol)čini, ki je razj)isala referendum. Ob koncu razprave se nam je pridružil tudi župan olx'ine Lukovica g. Anastazij Zivko Burja, ki je v kratkih besedah obrazložil delo občinske uprave in probleme, s katerimi se(Jbcina I u kovica srečuje. ()dločitev o razpisu referenduma je žuj)an cxenil kot zelo pozitivno, zato se mu v imenu krajevne skupnosti Rafolče tudi lepo zahvaljujemo. J. B. Podpisani: Stanujoč: Vpisan v volilni imenik za volišče:................ Želim zaradi bolezni glasovati na svojem domu (krajevni referendum v Rafolčah). GLASUJEM /A PROTI Poslati najkasneje do S, novembra 1998 na nasbv: Volilna komisija krajevne skupnosti Rafolče, Rafolče 11,1225 Lukovica 6OKTOBER VINOTOK /bmnik Lukovica Znamenje Brezmadežne Marije v Lukovici, postavljeno 1899 v spomin cesarici Sisi. (Foto: MATE) KOTNIK) Sisi ob 100 -letnici smrti Na trgu sredi Lukovice že skoraj 100 let stoji Marijino znamenje, ki ga nekateri imenujejo tudi spomenik padlih v prvi svetovni vojni. Znamenje, ki ga je 1. oktobra 1899 posvetil brdski župnik Janez Bizjan, postavila pa takratna Občina Lukovica, stoji tu iz povsem drugega namena. Do 1926. leta, ko so na podstavek dali napisati imena preminulih v prvi svetovni vojni, je na znamenju pisalo, da je postavljeno v čast spominu tra- ■ ** Cesarica Elizabeta Sisi (1837 - 1898) (Foto: MATEJ KOTNIK) gično preminule cesarice Elizabete in petdesetletnici vladanja cesarja Franca ložefa. Desetega septembra 1898, torej pred stotimi leti, je v Ženevi anarhist Lu-igi Luccheri s trikotno pito smrtno ranil cesarico Sisi. Ta, po lepoti in čudaštvu sloveča žena, o kateri so posneli že veliko filmov, še vedno buri duhove romanopiscev. Ženska, ki jo je ljudstvo imelo za svojo, je dobila spomenik tudi v daljni Lukovici ob takratni dunajski cesti. Sisi se je rodila leta 1873 v Munchnu vojvodinji Lu-doviki in vojvodu Maksu Bavarskemu. Njena mati je bila sestra vojvodinje Zofije, matere cesarja Franca Jožefa, vendar pa sta se zelo razlikovali. Sprva je bila za nevesto mlademu cesarju določena starejša Helena, ki je bila tudi vzgojena za dvor. Cesar pa je na vsak način hotel mlajšo Sisi. Leta 1854 sta se tako poročila na Dunaju v avguštinski cerkvi cesar Franc Jožef in ko- maj šestnajstletna cesarica Sisi. Njeno življenje pa je s tem postalo vse prej kot lepo. S taščo in teto hkrati, vojvodinjo Zofijo, sta se kmalu sprli. Tašča si je vzela pravico nad vzgojo otrok in tako je Sisi svoje štiri otroke lahko videvala le ob določenem času in za določen čas. Tudi zakon z Francem Jožefom ni bil idealen, čeprav jo je cesar oboževal in ji v vsem ustregel. Sisi se je tako umaknila v nekakšno kljubovalno držo. Veliko je potovala in se le redko vračala v prestolnico. Kljub vztrajanju cesarja in tašče pri vojaški vzgoji prestolonaslednika Rudolfa, ji je uspelo uveljaviti liberalnejšo vzgojo za svojega sina. Elizabeta je pretirano čislala in varovala svojo lepoto in vitkost (visoka je bila 172 cm, okrog pasu pa je merila 50 cm). Mrzila je tog dvorni ceremonial in si lajšala dušo s pesnenjem, medtem ko je bil cesar pikolovsko natančen in je svoje politične dolžnosti zvesto izpolnjeval (vsako jutro je sedel za pisalno mizo že ob štirih ali petih). Elizabeta pa ni sprejela nobene vloge, ki jo je avstrijski dvor predvidel zanjo. Potovala je tudi po nekaj let skupaj in potiskala v pogoste krize tudi svoj zakon. Njeno življenje pa je bilo tako svojevrstno, da je postajala vse bolj nedoumljiva in skrivnostna, kot je še danes, sto let po njeni tragični smrti. Od cesarice so se poslovile velikanske množice; pokopana je v Kapucinski grobnici na Dunaju poleg svojega moža Franca ložefa in sina Rudolfa. Na njenem sarkofagu pa je na željo Madžarov navedeno poleg »cesarica Avstrijca tudi »kraljica Ogrske«. Sisi je tako dobila tudi v Lukovici, ki je ravno v njenem času živela »zlato obdobje«, svoj spomin z znamenjem Brezmadežne Marije. Prav bi bilo, da bi se ob stoletnici znamenje obnovilo in bi tako ob imenih naših ljudi spominjalo na nek čas slave, moči, minljivosti in padca, kot ga je v polnosti del tedanjega sveta in Evrope, kateri smo pripadali, živela Lukovica. MATEJ KOTNIK NEDELJA, 22. NOVEMBER 1998 Volitve občinskega sveta, župana in svetov krajevnih skupnosti Redne volitve članov občinskega sveta, župana in svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica so pred vrati, zato želimo volivce seznaniti z nekaterimi podrobnostmi, ki bodo pripomogle k boljšemu razumevanju in čim večji udeležbi na teh volitvah. KDO LAHKO KANDIDIRA? Pravico kandidirali za župana, za člana Občinskega sveta ali pa za člana Sveta krajevne skupnosti imajo volivci, ki imajo splošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju občine oziroma krajevne skupnosti. Za člana Občinskega sveta lahko vsakdo kandidira samo na eni listi kandidatov. Kandidat za župana mora imeti stalno prebivališče na območju Občine Lukovica. GLASOVNICA - za volitve svetov KS Volivci glasujejo lajno z glasovnico; ta vsebuje: oznako krajevne skupnosti, oznako volilne enote, vrstni red kandidatov, ki je bil določen z žrebom ter navodilo o načinu glasovanja. Volivci glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov, za katere želi glasovati. Glasuje lahko za največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli, lahko pa tudi manj. Če jih obkroži več, kot se jih voli, je glasovnica neveljavna, za volitve občinskega sveta Glasovnica za proporcionalne volitve, pri katerih se glasuj«1 o listah kandidatov, vsebuje: - oznako občine in oznako volilne enote, zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki lisli pa prostor za vpis preferenčnega glasu za posameznega kandidata na listi, - navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje lako, rla obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Ga želi dati posameznemu kandidatu / liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas. OBVESTILA VOLIVCEM Vsi volivci bodo o dnevu glasovanja in o voliščih, kjer so vpisani v volilni imenik, obveščeni z osebnim vabilom. Ker bo na njem navedno volišče, kjer boste kot volivci glasovali in tudi številka, pod katero sto vpisani v volilnem imeniku, prosimo, prinesite vabilo s seboj na volišče. Ker je na volišču potrebno ugotoviti tudi istovetnost vsakega volivca posebej, prinesite s seboj tudi osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje), če boste šele na volišču ugotovili, da pomotoma niste vpisani v volilnem imeniku, vas bodo napotili na Upravno enot v Domžalah, Oddelek za upravne notranje zadeve; ta vam bo izdal potrdilo, da imate na tem volišču volilno pravico. S tem potrdilom boste potem lahko glasovali. Oddelek za upravne notranje zadeve bo 22. novembra 1998 i/dajal polrdila od 7 do 19, ure. C e torej obvestila ne bosle prejeli na dom, kljub temu pridiie na volišče; tam boste dobili natančna na vodila. ZAUPNIKI KANDIDATOV Imena zaupnikov, ki spremljajo delo na volišču, je potrebno sporočiti Občinski volilni komisiji najkasne • je f)el dni pred dnevom glasovanja: lorej najkasneje 17 novembra. Imena sporočijo predstavniki kandidatov oziroma list kandidatov. POSEBNE OBLIKE GLASOVANJA 1. Predčasno glasovanje Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahke) glasujejo pred 22. novembrom. Predčasno glasovanje tx;> potekalo 17,18. in 19. novembra 1998. Te dni boste volivci iz cele Občine lahko glasovali na sedežu (občinske volilne komisije v prostorih Občino lukovica, I u-kovica 46, in sicer od 9. det 17 ure. 2. Glasovanje po pošti Zahtevo za glasovanje po pošli lahko vložijo volivci, ki služijo vojaški rok, volivci, ki so v domovih za ostarele občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, nadalje osebe, ki so na zdravljenju v bolnišnici ali v zdravilišču ter zaporniki oziroma priporniki. Zahtevo je potrebno vložiti najkasneje do 15, novembra. .3. Glasovanje na domu Na domu imajo pravico glasovali volivci, ki se za radi bolezni ne morejo osebno zglasili na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik. Zato lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če io sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje; i dni pred dnevom glasovanja, to je 19. novembra 1998. V ta namen objavljamo obrazec, ki ga posredujte Orx inski volilni komisiji Otx':ine Lukovica, Lukovica 46,1225 Lukovica (do 19. novembra 1998). OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Na podlagi 41. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95) je Občinska volilna komisija Lukovica na seji, dne 30.9.1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve v občinski svet in za volitve župana, dne 22. novembra 1998 v občini Lukovica VOLIŠČE 20.01 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠN|A Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Žirovše VOLIŠČE 20.02 - PRI IVANU URBANIJI, KRAJNO BRDO 3 Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo VOLIŠČE 20.03 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče VOLIŠČE 20.04 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba VOLIŠČE 20.05 - PRI AMALIJI DOBERŠEK, Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje VOLIŠČE 20.06 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POL|E Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče, Zlato Polje VOLIŠČE 20.07 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki jelnik, Vošče, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek VOLIŠČE 20.08 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce VOLIŠČE 20.09 - ZADRUŽNI DOM TRO|ANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah VOLIŠČE 20.10 - PRI RAJKU KERŠIČU, UČAK 1 Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak VOLIŠČE 20.11 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA Predčasne volitve Številka: 3/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Stoschitzky, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 31/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lukovica na seji dne 30. 9. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Blagovica, dne 22. novemba 1998, v krajevni skupnosti Blagovica VOLIŠČE 01. 1. 1. - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Gabrje od Spilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki lelnik, Vošče, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 04/98 - OVK Datum: 30. 09. 19911 Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Slosrhitzkv, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lukovica na seji, dne 30. 09. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Češnjice, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Češnjice VOLIŠČE 02. 1. 1. - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 05/98 - OVK Datum: 30. 09. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Slosrhitzkv, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (I Jr. lisi RS, št. 72/93,7/94, 3.3/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lukovica na seji, dne 30. 09. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Krašnja, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Krašnja VOLIŠČE 0.3. 1. 1. - PRI IVANU URBANI|I, KRAJNO BRDO 3 Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo VOLIŠČE 0.3. 2. 1. - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja VOLIŠČE 03. 3. 1. - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Spodnje Loke, Žirovše VOLIŠČE 03. 4. 1. - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 06/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Slosrhitzkv, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. lisi RS, št. 72793, 7/94, 33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lu-kovk a na seji dne 30. 9.1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Lukovica, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Lukovica VOLIŠČE 04. 1.1. - Lukovica, Brdo pri VOLIŠČE 04. 2. 1. - Zgornje Prapreče, C VOLIŠČE 04. 3. 1. - Spodnje Koseze, V VOLIŠČE 04. 4. 1. Čeplje VOLIŠČE 04. 5. 1. Trnjava ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Lukovici ZADRUŽNI DOM LUKOVICA iradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici ZADRUŽNI DOM LUKOVICA idem pri Lukovici, Spodnje Prapreče ZADRUŽNI DOM LUKOVICA ZADRUŽNI DOM LUKOVICA OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 07/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Slosrhitzkv, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/9 S, 7/94, i i/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lukovica na seji dne 30. 9. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČII VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Prevoje, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Prevoje VOLIŠČE 05. 1. 1. - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACI) ŠENTVID Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 08/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Slosrhitzkv, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volilvah (LJr. list RS, št. 72/9.3, 7/94, .33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lukovica na seji dne 30. 9. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Rafolče, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Rafolče VOLIŠČE 06.1.1. - PRI AMALIII DOBERŠEK, RAFOLČE 32 I hipoljne, Rafolče, Slraž.i, Vrhovlje OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 09/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Stosc:hit/ky, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volilvah (Ur. lisi RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lukovica na seji dne 10. 9. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Trojane, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Trojane VOLIŠČE 07 1. 1. - ZADRUŽNI DOM TRO|ANE Hribi, lroj«|tie, V Zideh, Zavrh pri ftojanah VOLIŠČE 07 2. 1. - PRI RA|KU KERŠIČU, UČAK 1 Bršlenovica, Podmilj, Prvine, Šentožholl, I kak VOLIŠČE 07 .3. 1. - PRI RAJKU KERŠIČU, UČAK 1 Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 10/98 - OVK Datum: .30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Stoschitzky, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volilvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/9.5) je občinska volilna komisija Lukovica na seji dne 30. 9. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČI) VOLIŠČ za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Zlato Polje, dne 22. novembra 1998, v krajevni skupnosti Zlato Polje VOLIŠČE 08. 1. 1. - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE Brezovica pri Zlatem polju, Mala lasna, C )brše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče, Zlato polje OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 11/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Stosehilzkv, dipl. iur., I. r. Na podlagi 41. člena /akona o lokalnih volilvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija Lu-kovic a na seji dne SO. 'i. 1998 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ članov Svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Lukovica, dne 22. novembra 1998 VOLIŠČE 09. 0. 0. - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA, SEJNA SOBA OBČINE LUKOVICA OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 12/98 - OVK Datum: 30. 9. 1998 Predsednik občinske volilne komisije Mojca Stose:hit/ky, dipl. iur., I. r. Lukovica /lamnik ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov I ista predlaganih kandidatov ZLSD za Občinski svet v Lukovici: i Ivan Kos, Jure Dinič, Milan Drčar, Helena )arc, Marjan Kotnik (so na sliki) ter Rajko Hafner, Ana Zaje, Dušan Kosmatin in Danijela Budnar. Kandidat ZLSD za župana v Občini Lukovica: Milan Drčar. Občina LUKOVICA Hočemo povezovanje da združeni dosežemo cilje v dobro vseh in vsakogar. Hočemo spremembe ker brez sprememb ni napredka, zanj pa smo odgovorni sami. ► Hočemo znanje da nadoknadimo zaostanek in postanemo enakopravni v slovenskemu prostoru. Hočemo srčnost da preteklosti brez sramu pustimo preteklost in prihodnosti damo prihodnost. Nova avtomatska telefonska centrala v Kritini Tam, kjer je še pred nekaj dnevi stalo manjše gospodarsko poslopje ob Osnovni soli Kril ina, v teh dneh /e potek-ijo gradbeni rk-la, katerih rezultat naj bi bil Ze kmalu znan. V pritličju bodo prostori avtomatske digitalne telefonske centrale s 480 priključki in spremljevalni prostori, v mansardi pa prostori krajevne skupnosti Krtina, kar pomeni, da bi lastno prnstore dobila edina KS, ki jih doslej ni imela. (itadni-i naj bi bil,i /,. ključena se v letošnjem letu, uporabno dovoljenje pa pridobljen« predvidoma do 15. februarja 1999. V. mM '"•••JUHU Gradbeni stroji so že začeli z izkopom temeljev nove ATC v Krtini. Folografija, ki je le Se spomin IZ ARHIVA KOMUNALNEGA NADZORNIKA OBČINE DOMŽALE Kršitve se nadaljujejo Kljub opozorilom, tudi v Slamniku jih redno objavljamo in dokumentiramo s fotografijami, komunalni nadzornik nase občine iz dneva v dan ugotavlja nove kršitve. Občina ima odloke o plakatiranju, pa so letaki obešeni na drevesa in druga mesta, ki jih v Odloku niti ne najdemo. Enako se dogaja s tabla- mi, ki jih organizatorji prireditev brez potrebnih dovoljenj postavljajo na najbolj nemogoča mesta. Še vedno pa skoraj ni tedna, ko ne bi na neprimernih mestih našli vsaj enega od odsluženih avtomobilov, ki jih njihovi lastniki puščajo kjerkoli. TEKST: V. V. Foto: A. K. mir Wtmm% Neznani organizator ima veliko smisla za big foot shovv, a je medtem že zapustil naše mesto, ni imel pa nobenega smisla za pridobitev ustreznega dovoljenja, zato bo posebej povabljen - pa ne na shovv. Poznate morda lastnika te rdeče »katrce«? Kot je videti, je imel še ravno toliko časa, da ji je pobral tablice, potem ga je vzela noč. Ampak le, dokler ga ne najdejo. UUiih Poseben okrasek smo našli na polju v Dobu, kjer je še neznani lastnik pustil del nekdanjega kamiona. Le kdo ve, kje je preostali del? Številni Domžalčani so se zgražali nad znanim onesnaževalcem parka ob magistralni cesti. Graditelj stanovanjske hiše je namreč kot odlagališče gradbenega materiala uporabil kar javno površino. LIBERALNA LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE :iJA SLOVENIJE 00 LUKOVICA s T A N A S T 0 P A R DOBRA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE RAZVOJ INFRASTRUKTURE UREJANJE PROSTORA SOCIALNA VARNOST IE KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVNEGA OKOLJA Nosilci dosedanjih in bodočih uspehov LDS Lukovica za prebivalce občine Lukovica: Stana Stopar Janez Miklavc Franci Berrtot Franc Blatnik Iztok Obreza Anton Žurej Kandidaturo podpirajo tudi KANDIDATKA PRVO ŽUPANJO OBČINE LUKOVICA dr. Janez Drnovšek dr. Slavko Gaber mag. Anton Rop Jože Lenič Vika Potočnik mag. Milan Pirman predsednik vlade in LDS minister za šolstvo in šport minister za delo, družino in socialo poslanec v državnem zboru županja mestne občine Ljubljana predsednik 00 LDS Domžale 069508 8OKTOBER VINOTOK /lamnik Moravče OBČINA Ivi 0 11 A V C E Po štirih letih mislimo tako Mineva doba štirih let, ko smo v Moravski dolini postali samostojna občina. To je bilo težko in odgovorno obdobje, saj smo se tako občani, kot tisti, ki so delovali v različnih občinskih funkcijah sele uvajali in učili nove oblike upravljanja na svojem teritoriju. Velikokrat je bilo učenje zelo učinkovito, saj je bila največkrat uporabljena metoda učenja na poskusih in napakah. Takšno izkustveno učenje prinaša največji učinek, na žalost pa tudi največ žrtev. Če smo se vsi skupaj res česa naučili, bomo v prihodnosti to znanje znali s pridom uporabiti in biti tudi na tem področju se uspešnejši. Kako so svoje naloge opravili in jih ocenjujejo svetniki in svetnici v OS ler župan boste lahko prebrali v naslednjem prispevku, kjer smo jim zastavili nekaj vprašanj. Z odgovori nanja so ocenili svoje delo in nakazali svojo vizijo razvoja v občini. Na žalost si vsi svetniki niso vzeli časa, da bi o svojem delu spregovorili. Nekateri pa se bodo tako prvič »oglasili« v Slamniku, za kar se ne čutim odgovorno, saj sem v času urednikovanja soglasno s člani uredniškega odbora zadržala le 5 člankov, ki ste jih občani poslali na uredništvo za objavo. Tbrej pišite in soustvarjajte svoje občinsko glasilo. Tudi Vi, spoštovani svetniki, ki najbolje poznate raz-vojn.i prizadevanja v OS in Občini. Pogovore pripravila B. MAL Svetniki med delom.... Svetniki so odgovarjali na naslednja vprašanja: 1. Ali menite, da je bilo Vaše delo v OS uspešno? 2. Kaj Vas je pri delu v OS motilo ali celo oviralo? t. So Vaša pričakovanja in naloge, ki ste si jih zadali, uspešno realizirana? 4. Na katerih področjih je po vašem mnenju občina napredovala in kje vidite vrzeli? 5. Kaj bo po vašem mnenju prioritetna naloga bodočega OS? Vsem, ki ste na vprašanja od-govoriti, se iskreno zahvaljujem. ...in po njem 1. V štiriletnem mandatu v OS je bilo moje delo kar uspešno. 2. Pri delu me je najbolj motilo, ker seje večkrat niso bile vodene, kot jih določata zakon in poslovnik OS. Delo je motilo tudi to, da svetniki niso pregledali gradiva za seje, posledica tega so bile predolge seje. Po mojem mnenju je občinski svet v razpravah premalo upošteval predloge, ki so jih pripravili odbori, komisije ali KS. 3. Kot predsednik odbora za komunalne zadeve, menim, da sem svoje naloge uspešno opravljal predvsem na področju izgradnje cest. Pri tem smo bili uspešni tudi zato, ker so občani bili pripravljeni prispevati znaten delež finančnih sredstev in dela. 4. Občina je napredovala na področju infrastrukture. Kar se tiče telefonije, menim, da smo ga občani pre-plačali zaradi neuspešnih pogajanj med županom in Telekomom. 5. Prioritete bodočega OS bodo: šolstvo, šport, vodooskrba, drobno gospodarstvo, spodbujanje kmetijstva v višinskih predelih, nadaljevanje izgradnje komunalnih infrastruktur. PAVEL BARLIČ svetnik v OS Občine Moravče 1. Mandat, ki so mi ga zaupali volila kot predstavnici Združene liste socialnih demokratov, ocenjujem kot zelo uspešen. Moj večji prispevek je bilo sodelovanje pri pripravi konstitutivnih aktov; Statut-a Občine Moravče in Poslovnik-,-) občinskega sveta, ter pri aktivnem reševanju vprašanj varovanja okolja, zlasti pitne vode, zraka in preprečitvi zasipanja opuščenih peskokopov z radioaktivnim pepelom. Podpirala sem dejavnost Društva kmečkih žensk, predvsem kadar je šlo za njihovo postavko v Proračunu občine. V Proračunu Občine je bilo zlasti prvo leto potrebno zasidrali postavki za osnovno šolo in vrtec. 2. Začetne težave prvega mandata smo prebrodili dokaj hitro in obi inski svetniki smo delovali na relativno omikanem nivoju. Motilo me je, da nismo bili za uredništvo Slamnika nikoli zanimivi sogovorniki, saj je to po štirih letih prvi, vsei wnsto in prostorsko zelo omejen, intervju. 3. Moja pričakovanja in naloge so bile sproti n; ili/ir, ine, k. ir pomeni, da vidim veliko novih problemov, s katerimi se bodo morali spopadati občinski svetniki drugega mandata. 4. Po štirih letih je Občina Moravče v zavesti občanov, kar na začetku ni bila. Občani se zavedajo, da preko nje lahko samo-upravljajo v svojem kraju in to jim tudi veliko pomeni. 5. Prioritetna naloga občinskega sveta je krajevno samo-upravljanje: gospodariti z naravnimi dobrinami in občinskim premoženjem ter zagotavljati občanom vedno Mjše in lepše življenjske pogoje, tudi neoporečno pitno vodo in zrak. Svetniki bodo pri tem morali upoštevati, da se 90"/<> občinskega proračuna polni z 35% deležem iz dohodnin, ki jih prispevamo vsi zaposleni in upokojeni ohi ai i/. K enakomernemu razvoju občine Moravče zelo veliko prispevamo torej tudi tisti občani, ki nimamo kmečkega gospodarstva in se vozimo na delo v Domžale, Ljubljano, Kamnik in Kranj. Med svetniki se bo ludi utrdila zavest o zaposlitvenih možnostih, ki jih ponujajo storitvene dejavnosti in obrt, trgovina ter podjetništvo. Gledano prek občinskih meja lxi aktualno vse v zvezi z gradnjo avtoceste, in regijskim povezovanjem in ludi deponijo komunalnih odpadkov. Leto /999 bo mednarodno leto starejših ljudi, mogoče bodo kandidati za svetnike novega mandata pomislili tudi na pogoje življenja starostnikov v občini Moravče. Dr. sc. MARIJA LAP-DROZG 1. Kot član OS menim, da je bilo moje delo uspešno, razen nekaj problemov, katere bi se s skupnim delom dalo rešiti. 2. Pri delu v OS so me motile dolge seje in včasih tudi slabo pripravljena gradiva in nerazumevanje Sveta do potreb krajanov. 3. Naloge, katere sem si kot občinski svetnik naložil, sem delno uspel realizirati. Problemi so pri majhnih finančnih sredstvih in pri velikih potrebah krajanov. 4. Občina je veliko napredovala na komunalnem področju, vrzel se je pokazala na socialnem področju in na preveliki odvisnosti Občine Domžale. 5. Bodoči OS se ho moral spoprijeli z nedokončanimi deli na infrastrukturi, na socialnem področju, pri reševanju brezposelnosti in oživiti drobno gospodarstvo. MAKS KOSMAČ V skupini SLS smo se odločili, da na vaše vprašanje odgovorimo kot skupina, kije skozi delo Občinskega sveta sooblikovala razvoj občine. VOI>činskem svetu deluje šest svetnikov SLS in smo tako največja skupina, kar predstavlja 4 !"/„. Naš odgovor na vaše vprašanje je sledeč: Delo članov Občinskega sveta iz vrst SLS ocenjujemo kol konstruktivno. Kljub relativni večini v Občinskem svetu smo vsa naša stališča zagovarjali na osnovi argumentov in ne na osnovi glasovalne moči. Vedi io si no poudarjali razvoj celotnega področja občine. Podprli smo vse dobre predloge, ki so jih predlagali predstavniki drugih strank. Predriost smo dajali strokovnim in ne političnim odločitvam. Še posebno pozornost smo poleg drugih nalog posvečali razvoju kmetijstva, podeželja ter dopolnilnih dejavnosti in drobne obrti. V posameznih razpravah je prihajalo tudi do ostrih kresanj mnenj in različnih pogledov posameznikov. Predsednik ()l)('inskcga sveta gospod joZ.e Razpol nik (član SLS), pa je uspel vedno korektno pripeljali seje do sprejema končnih sklepov. Prepričani smo, da lahko prispe varno svoj delež ludi v nadaljnjem razvoju občine. KAROL SVETLIN Predsednik svetniške skupine SLS Iztekajo se štiri leta Vašega županovanja. Do katere mere Vam je uspelo doseči zastavljene si cilje ob prevzemu te odgovorne in zahtevne naloge? Ocenjevati lastno deb je zelo nehvaležna naloga. Gledano skozi statistično perspektive) lahko trdim, da je realiziranega nekako 80% tistega, kar sem si zadal kot nalogo v okviru oblikovanja nove občine koncem leta 1994. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za realizacijo tistih nalog, ki jih lokalna skupnost lahko oziroma mora opravljati. Veliko pomembneje pa se mi zdi dejstvo, da smo skupaj z Občinskim svetom usmerili razvoj občine v pravo smer, kar je dober temelj za nadaljnji razvoj. Kako uspešno je bilo Vaše sodelovanje s svetniki v Občinskem svetu in delavci v občinski upravi? Sodelovanje s svetniki v Občinskim svetom se mi zdi zelo korektno in ustvarjalno ne glede na to, kateri stranki pripada posamezen član Sveta. Do določenih napetosti prihaja le v zadnjih mesecih zaradi dejstva, da so volitve tik pred nami. Konstruktivnost vsakega parlamenta v Matjaž Kočar župan z veseljem premaguje nadležna novinarska vprašanja, le bil takšen tudi pri premagovanju drugačnih težav? vseh državah in ne samo v Sloveniji je v predvolilnem času manjša. Zal je to zakonitost politike. Pri tem včasih prih,ij,\ do »umazanih« igric, ki pa niso ravno značilnost za našo občino in upam, da bo tako tudi ostalo v bodoče. Občinska uprava predstavlja profesionalni del strukture organov v lokalni skupnosti. Od njih zahtevam predvsem strokovnost in dostopnost do občanov, ki se tako ali drugače obračajo na Občino. Ali ste zadržali izvršitev, to pravico imate, katerega od sklepov Občinskega sveta? (Na katero področje se je nanašal? Zakaj ste se tako odločili?) V Štiriletnem obdobju sem zadržal le en sam sklep Občinskega sveta. Svetniki so sprejeli sklep, da jim pripada imuniteta, kakršno imajo poslanci Državne-ga zbora in ustavni sodniki, kar pa je v nasprotju z obstoječim zakonom. Ocenite, katere naloge s področja občine so bile v teh štirih letih dobro opravljene in pomenijo velik premik v razvoju kraja? Globalno gledano ocenjujem največje premike v dinamiki razvoja in graditve komunalne infrastrukture, dograditve in opremljenosti ambulant, socialnega skrbstva, razvoja kmetijstva ter drobne obrti, kulture, požarne varnosti. V tem mesecu bomo sprejeli še nov prostorski plan, ki bo omogočal izgradnjo stanovanjskih objektov in poslovnih objektov ter tako zaokrožili tudi področje urejanja prostora. Katero področje bo po vašem mnenju v prihodnjih štirih letih morala biti obravnavano prioritetno? Prioritet za prihodnje štiriletno obdobje je več. Poleg dograditve cest je na področju komunale potrebno narediti največ na obnovi in dokončni izgradnji vodovodnega omrežja. Določeni pregledi kažejo na to, da so nekateri vodi tudi v samem centru Moravč povsem dotrajani. Gre za zelo zahtevne in predvsem izredno drage investicije, ki pa so neobhodno potrebne. Izgradnja prizidka k osnovni šoli in vrtcu bo zahtevala velika sredstva, a je nujna investicija. Tudi ureditev starega trškega jedra Moravč bi naj našla v pro gram naslednjega štiriletnega obdobja svoj prostor. Kar nekaj je še pomembnih nalog, ki pa jih bom predstavil v celovitem programu /a obdobje 1999 do 2003. Poleg dela v občini ste zaposleni kot državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo. Kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima to za vaše delo župana? Svoje redno delo opravljam na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar ne predstavlja nikakršne prednosti pri opravljanju funkcije župana, ker gre za ločena sistema, ki medsebojno ne vplivata eden na druge;;.]. Vsakdo je vesel pohval za dobro opravljeno delo. Toda vsako delo rojeva tudi napake. Pri odgovornih nalogah, kakršne opravljate Vi, pa so te v javnosti precej bolj odmevne kot sicer. Kako se odzivate nanje? Funkcije, ki jih opravljam, so vsakodnevno pod drobnogledom javnosti. Konstruktivne kri tike, pripombe in predloge sam pri sebi obravnavam resno in poskušam najti ustrezne rešitve. Pri oblikovanju svojih stališč poskušam slediti načelu pravičnosti skozi pozitivni način razmišljanja. Dobro pa se zavedam, da to nekaterim posameznikom ne ustreza. Ali boste volilcem znova ponudili svojo kandidaturo za župana? Kaj je botrovalo vaši odločitvi? Moj odgovor jo Da. V preteklih štirih letih sem dodobra s|x> znal obliko, vsebino in namen lokalne skupnosti, ki jo imenuji i no občina. Mislim, da lahko s po močjo Občinskega sveta in vseh občanov skupaj zaokrožimo in realiziramo splet nalog in projek tov, ki nas še čakajo v prihoc Ino sti. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94,33/ 94, 70/50) izdaja Občinska volilna komisija občine Moravče SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRA)EVNE SKUPNOSTI MORAVČE, DNE 22. 11. 1998 V KRAJEVNI SKUPNOSTI MORAVČE VOLIŠČE 1.1.1. KULTURNI DOM MORAVČE Moravče: čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Rudniška ulica, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode, Vegova ulica, Podstran, Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah VOLIŠČE 1.2.1. GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče:(ista heroja Vasje, Cesta na Grmače, Masljeva cesta, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava VOLIŠČE 1.3.1. PRI URANKARIU, GABRJE POD LIMB. GORO 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Selce pri Moravčah, Mošenik, Ples brez št. 8 in 9 VOLIŠČE 14.1. PRI MA|DIČ FRANCU, NEGASTRN 8 Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah VOLIŠČE 1.5.1. ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica, Sveti Andrej ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PEČE, DNE 22. 11. 1998 V KRA|EVNI SKUPNOSTI PEČE VOLIŠČE 2.1.1. GASILSKI DOM PEČE, Peče 50 Križate, Peče, Ples št. 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze VOLIŠČE 2.1.2. PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri Pečah 16 Gora pri Pečah ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHPOLJE, DNE 22. 11. 1998 V KRAJEVNI SKUPNOSTI VRHPOLJE VOLIŠČE 3.1.1. PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHPOLJE, VRHPOLJE 14 Dole pod Svelo Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja lavor-šica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Zgornja lavoršica, Zgornji Tuštanj, Vrhpolje pri Moravčah ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DEŠEN, DNE 22.11. 1998 V KRAJEVNI SKUPNOSTI DEŠEN VOLIŠČE 4.1.1. DOM KRAJANOV NA HRIBU, HRIB NAD RIBČAMI 7 Dešen ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DEŠEN, DNE 22.11. 1998 V KRAJEVNI SKUPNOSTI DEŠEN VOLIŠČE 5.1.1. DOM KRAJANOV NA HRIBU, HRIB NAD RIBČAMI 7 Hrib nad Ribčami, Kalarija, Spodnji Prekar, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar, Velika vas OUČINA MORAVČE Občinska volilna komisija Številka: 00608-3/98 Datum: 1.10.1998 BERTA KUNAVAR, dipl. pravnik Predsednica Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volilvah (Uradni list RS. št.. 72/% 7/94,33/ 94, 70/95) izdaja Občinska volilna komisija občine Moravče SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ V OBČINI MORAVČE ZA REDNE VOLITVE V OBČINSKI SVET IN VOLITVE ŽUPANA, DNE 22. NOVEMBRA 1998 V OBČINI MORAVČE VOLIŠČE 1.1.1 VOLIŠČE 1.2.1. VOLIŠČE 1.3.1 VOLIŠČE 14.1. VOLIŠČE 1.5.1. VOLIŠČE 2.1.1. VOLIŠČE 2.1.2. VOLIŠČE 3.1.1. VOLIŠČE 4.1.1. VOLIŠČE 5.1.1. VOLIŠČE 6.1.1. OBČINA MORAVČE Občinska volilna komisij, Številka; 00608-3/98 Datum: 1.10.1998 KULTURNI DOM MORAVČE Moravče: (ebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Rudniška ulica, Šlandrova cesta, Tomanova pol, Trg svobode, Vegova ulica, Podstran, Rudnik pri Moravčah, /alog pri Moravčah, Straža pri Moravčah GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta lic'roja Vasje, Cesta na Grmače, Masljeva c esta, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrav,) PRI URANKARJU, GABRJE POD LIMB. GORO 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Selce pri Moravčah, Mošenik, Ples lire/ št. 8 in 9 PRI MAJDIČ FRANCU, NEGASTRN 8 Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica, Sveti Andrej GASILSKI DOM PEČE, Peče 50 Križate, Peče, Ples si. 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri Pečah 16 Gora pri Pečah PISARNA KRAIEVNE SKUPNOSTI VRHPOLJE, VRHPOLJE 14 Dole pod Sveto Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja lavoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Zgornja lavoršica, Zgornji tuštanj, Vrh|X)lje pri Moravčah DOM KRAJANOV NA HRIBU, HRIB NAD RIBČAMI 7 Dešen DOM KRAJANOV NA HRIBU, HRIB NAD RIBČAMI 7 I Irib nad Ribčami, Kalarija, Spodnji Prekar, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar, Velika vas OBČINA MORAVČE, (SEJNA SOBA), TRG SVOBODE 4, MORAVČE Predčasno glasovanje BERTA KUNAVAR, dipl. pravnik Predsednica Moravče /lamnik OBČINSKI ODBOR LDS MORAVČE BARVA IN VELIKOST NISTA POMEMBNI, ZATO POJDIMO V TRETJE TISOČLETJE SKUPAJ Naredimo center občine prijaznejši, saj mora biti ljudem v ponos. To so tudi poslovna in kulturna središča, ki privabljajo občane in turiste. V < entru se ljudje srečujejo, se družijo, gredo na pijačo, zvečer na sprehod. .. Naj bo naš center kraj, kan* >r se radi vračamo. Najboljša naložba je naložba v znanje, ki predstavlja konkurenčno prednost V občini imamo osnovno šolo, v katero bo potrebno vložiti veliko sredstev, da bo pripravljena na nov program devetletne osnovne šole, ki bo omogočala vsakemu otroku večjo uveljavitev njegovih želja, interesov in sposobnosti. Tudi našim najmlajšim bi bilo potrebno zagotoviti pogoje za brezskrbno uživanje otroških dni. Tu predvsem mislimo na razširitev obstoječega otroškega vrtca in s tem večje zagotavljanje njegove dostopnosti. Finančno je potrebno podpreti programe, kateri bodo vključevali čim večje število mladih. Podpirali in vzpodbujali bomo projekte, ki jih borb organizirale formalne ali neformalne skupine mladih. Kulturni dogodki so in bodo v prihodnje pomemben del življenja vsakega od nas. Bodo lepši del vsakdana, prijetna popestritev konca tedna. Teh pa bo veliko, če jim bomo znali, hoteli in tudi mogli pomagati pri zagotavljanju njihovih najosnovnejših pogojev. Podjetništvo in obrt sta dejavnika, ki bost.i poglavitna nosilci gospodarskega razvoja naše občine. Za občino so pomembna tudi podjetja, ki zaposlujejo naše občane! Kakovostno življenje je predvsem zdravo življenje. Zdravje je najpomembnejša kvaliteta človekovega življenja. Zato si bomo prizadevali, da bo naš zdravstveni dom omogočal ohranjanje in krepitev zdravja. Ob morebitni bolezni pa vsakomur omogočil ustrezno zdravstveno pomoč. Politika občine mora vztrajati pri ekološko neoporečni proizvodnji. Aktivnosti na področju varovanja okolja morajo biti stalne. Okoljevar-stvene vrednote morajo dobiti svojo ceno in enakovredno sodelovati v razvoju družbe. Zavedamo se, da sama rast še ne pomeni razvoj, predvsem so potrebne kvalitetne rešitve. Skrb za okolje je še posebej pomembna na občinskem nivoju, saj je naša bližnja okolica naš dom, v katerem živimo. Poglavitni cilj pri urejanju prostora je zagotavljanje smotrne rabe prostora. To bomo dosegli tako, da bomo zagotovili strnjen prostorski razvoj, preprečili nadaljnjo razpršeno poselitev, ki povzroča komunalne probleme, probleme z dostopnostjo dobrin in storitev, ohranili čim več kmetijskih površin za kmetijsko rabo. Razvoj turizma ne sme iti v smer množičnega turizma, saj so ekološke, kulturne in socialne obremenitve le lega prevelike. Možnosti za razvoj turizma so še velike in marsikje še ni na zadovoljivi ravni. Razvoj turizma bomo zasnovali na zasebni iniciativi, tako da lx) povečala prilagodljivost in popestrila osnovo in dodatno turistično ponudbo. Za uresničitev zastavljenih ciljev na področu razvoja turizma je potreben kapital. Županstvo v dolini pod Limbarsko goro g£ Zupanovanje v Moravski dolini ima zelo dolgo tradk ijo - tradk ijo moških. Poohra njenih priimkih ter hišnih imenih sklepamo, tla je imela Moravska dolina Zev davni preteklosti Župane, Imela jih je tudi do let.« IW, ko se,je občina Moravče združila z občinsko skupščino i )< mižale / ustanovitvijo nIx"ine Moravče 1.1994 smo |xinovno i/volili župana. Sko/i vso zgodovino županov na moravškem ni nikoli omenjenega ženskega ime na, čeprav je v občini več žensk kot moških. Kaj vas je pripeljalo do le odločitve, da na predlog SUS Slovenije kandidirale za županjo Moravske doline ga. Cerar Ivanka? Zupanovanje razumem kot živeli in delati za druge, ker samo za ljudi lahko storiš veliko, če si izbran, da ustvarjaj in spreminjaš, za vse - brez razlike, brez računice, brez laži in koristoljubja. Že od rojslva živite v Moravčah, lorej sle rojena Moravčanka, ki veste in poznate probleme ljudi. Rojena sem 13. 04.1961 v številni kmečki družini, mati je bila gospodinja in šivilja, oče pa pošten in zelo napreden gospodar, ki se je ukvarjal s kmetijstvom in prevoznišlvom. Probleme poznam, reševali pa jih bomo skupaj z ljudmi. (Isi lovno šolo Ste obiskovali v Moravčah, kje pa sle nadaljevali šolanje? ' Osnovno Solo sem res obiskovala v Moravčah in sem bila ves čas tudi odlična učenka. Moja želja je bila, da bi po osnovni šoli nadaljevala šolanje na pedagoški gimnaziji, vendar pa sem upoštevala očetovo željo, da naj grem v šolo, ki bo bližja domu, ker je potreboval pomoč za delo na kmetiji. Tako sem srednjo ekonomsko šolo zaključila v Domžalah. Ob delu sem končala ludi I. stopnjo ekonomske fakultete, nadaljujem pa še študij na visoki ekonomski šoli. Kol ekonomistki vam |x>jmi kol SO gospodarnost, Stroški, dobiček niso tuji. Veliko tega /nanj,) boste potrebovali tudi če boste Izvoljeni /,) županjo. Prav gotovo. Tudi moja delovna mesta, ki sem jih opravljala; vodja finančne službe, finančna direktorica in direktorica privatnega podjetja zahtevajo od mene veliko samodiscipline, organizacijskih sposobnosti in volje. Vaše življenje pa vsaj v bližnji preteklosti ni bilo zgolj zapolnjeno / službenimi obve znostmi in družino. Če bi imela več časa na razpolago, bi delala v večih društvih, ker me zelo veliko stvari zanima. Bila pa sem dolga leta članica pihalne godbe, zelo rada sem recitirala in igrala. Zanimalo me je tudi radioamaterstvo, pa še bi se kaj našlo. Ste se kdaj ukvarjali s politiko? No, do nedavnega kaj bolj resno o politiki niti nisem razmišljala, ampak vsak človek ima pravico do prepričanja in mislim, da je moje pravilno; delati s spoštovanjem do zakonov m ljudi. S ponovno ustanovitvijo občine v Moravski dolini leta 1994 ste tudi vi imeli kakšne možnosti /,i sodelovanje pri oblikovanju lokalne samouprave, Delovanje občine sem vseskozi spremljala le kot kol občan, ker do sedaj za kaj bolj konkretnega nili nisem imela možnosti. Želim pa si, da bi vsi, ki bivajo na območju naše občine bolj neposredno sodelovali / mano pri konkretnih odločitvah. /,i konci Se eno vprašanje, Biti županja, pomeni biti mati vsem občanom; ste vi pripravljeni žrtvovali svoje zasebno življi nje, čas in energijo? Z vso odgovornostjo sem se odločila za kandidaturo županje. Moje vitalne ideje in želja po razvoju ne morejo škodovati nikomur. Lahko pa koristijo. Veliko uspeha na volilvah in upam, da bomo prvič v zgodovini županov v Moravski dolini dobili odločno županjo. Pogovor vodila in zapisala R Mojca SDS SocialDemokrati Slovenije Ali je prišel čas za spremembe? Prišel je čas volitev, obdobje v katerem vse stranke kritizirajo sedanjo oblast in obljubljajo, kaj vse bodo same postorile v prihodnosti. Občinski svetniki postajajo neobičajno prijazni v stikih z občani. Delavci občinske uprave se trudijo razumeti naše probleme in jih po možnosli hitreje rešujejo. Sedaj so začeli zvoniti telefoni, opaža se velika naglica z zadnjimi deli pri asfaltiranju cest. Vabijo nas na prireditve kjer nam ponujajo kozarček dobre kapljice. Zavedamo se, da hočejo nekateri prepričati občane kako je vse v najlepšem redu, toda volilci bodo dobro premislili komu bodo dali svoj glas. To je čas obljub in velikih laži, saj se je praviloma kasneje izkazalo, da so strankarski ljudje in stranke za uresničitev svojih ciljev obljubljale nemogoče stvari. Socialdemokratska stranka je znana, da ne obljublja, česar ne more izpolniti in da je neomajna pri svojih zahtevah po spoštovanju zakonov in predpisov. Socialdemokrati iz moravske doline se bomo predvsem zavzemali z.i spoštovanje zakonov in predpisov, tudi tistih, ki jih je sprejel in jih bo še sprejel občinski svet občine Moravče. Občinski odlx>r Socialdemokratske stranke Moravče šteje krepko čez 100 članov, kar kaže na velik ugled in zaupanje, ki ga uživa Socialdemokratska stranka Slovenije. Ljudje pristopajo v našo stranko iz dneva v dan, saj v nas vidijo garancijo za ix>lj kakovostno in poMeno delovanje naših predstavnikov, ki bodo kandidirali za občinski svet. Imamo ljudi, ki so sposobni prispevati k boljšemu življenju v moravski dolini, jasno vidijo kje so naše prednosti in možnosti za napredek naše občine. V času obstoja naše občine smo bili priča raznim nepravilnostim pri vodenju upravnih postopkov s strani občinske uprave, seveda za to ni odgovarjal nihče. Veliko slabe volje in hude krvi so zakuhali ravno uslužbenci občinske uprave s svojim neznanjem, včasih pa tudi namerno. Sedaj, ko se vsi na svojih delovnih mestih trudimo in dokazujemo s svojim delom, se nekateri obnašajo kot, da so nenadomestljivi in da se bo brez njih vse ustavilo, vsaka dobronamerna kritika pa je deležna posmeha s strani vodstva občinske uprave. V preteklih štirih letih obstoja občine se je resnično veliko naredilo, vendar ne smemo pozabiti, da smo pri vseh projektih sodelovali finančno in organizacijsko v veliki meri občani sami. Koliko volje, truda, prostega časa so vložili posamezniki v raznih gradbenih odborih, ne da bi za to dobili najmanjše plačilo. Danes pa si zasluge lastijo tisti, ki so imeli največje osebi«' koristi. Ne mislimo vam obljubljati za kaj vse se bomo zavzemali in kaj vse bomo naredili, kajti zavedamo se, da je vse to odvisno od finančnih sredstev, ki jih bo imela občina, lahko pa se po trudimo in s svojim delom |xiskrbimo, da se bodo vsa sredstva, ki bodo na voljo predvsem bolj pravično in enakomerno razdelila. Prizadevali si bomo za strokovno in polno zaposleno občinsko upravo, ki ne bo namenjena sama sebi. Podprli bomo vse projekte, ki lxido v skupno korist vseh občanov. Vsa sredstva, ki lxido namenjena razvoju kmetijstva in ostalih gospodarskih dejavnosti pa naj se podelijo preko javnih razpisov, prejemniki pa naj se javno objavijo. Za dosego vseh teh ciljev pa bo potrebna velika podpora občanov, ki nam bodo zaupali in s tem pomagali do boljših pogojev za življenje v moravski (blini. OO SDS MORAVČE £,,,1 Sj ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Občina Moravče Lista predlaganih kandidatov ZLSD za ()lx"inski svet v Moravčah; Franc Kmetic, Jožef Kveder, Milan FJalažic, Janez Cerar (so na sliki) ter Marija I ,ip Drozg, Maksimilijan Zaje, Darko Zaje, Anton Pajk, Milan Bohinc in Franc Petere. Združujemo poštene in izkušene ljudi, podpiramo znanje, srčnost in povezovanje. V občinskem svetu bomo uveljavljali naslednje e ifje: * Urediti obvoznico mimo Moravč. * Omogočiti enakomeren regionalni razvoj moravškega pod ročja. ' t /rediti zdravstveno vatstvo. * Rešiti problem osnovne šole. * Zagotoviti občanom urejanje vseh upravnih postopkov v občini Moravče. * Urediti medkrajevno povezavo Kandrše-Peče-Moravče-Vmpolje-Selo. * Urediti rekreacijske površine ob obstoječih ribnikih. * Zagotoviti pogoje za razširitev obrtnih dejavnosti. * Oživiti Kulturni dom s kulturnimi prireditvami. ZA BOLJŠO IN PRIJAZNEJŠO MORAVSKO DOLINO Skupaj z vami si želimo in verjamemo, da lahko marsikaj spremenimo celo izboljšamo. Raznovrstni strankarski vplivi nas ne zanimajo. Poštenje je naša vrlina! Ciljev in nalog v razvoju moravškega področja je veliko. Z vašo pomočjo so cilji uresničljivi in naloge izvedljive! Ne obljubljamo kar tako, temveč premišljeno znamo in želimo delati za naš skupni boljši jutri! Občani, vaši neodvisni kandidati Vabilo na otvoritveno svečanost Občina Moravče in Kulturni dom vabita občanke in občane na slavnostno otvoritev prenovljene dvorane Kulturnega doma v Moravčah. Ob bogatem kulturnem programu, v katerem bodo nastopili domači izvajalci in gostje, bomo lepo pridobitev za našo občino proslavili tudi s kozarčkom vrhunskega ljutomerskega vina. Veselimo se vašega obiska v petek, 6. novembra 1998, ob 19. uri v Kulturnem domu v Moravčah. Začetek izgradnje novega vrtca v Moravčah Nadaljevanje s 1. strani Predvidena dinamika gradnje omogoča zaključek gradbenih del že v drugi pobvi-ci prihodnjega leta, kajti sodobni način gradnje (tudi osnovni objekt je bil izgrajen tako) je relativno hiter in enostaven in zadovoljuje vsem kriterijem, ki veljajo pri gradnji takšnih objektov. Potencialni izvajalci del že danes ponujajo možnosti pokrivanja investicije v obdobju dveh let, kar ho dejansko omogočilo dokončanje del v letu 1999, s končnim obračunom leto kasneje. Prvi malčki bi lahko prestopili prag novega vrtca v jeseni prihodnjega ieta. Povsem razumljivo pa je, da bo finančni program v prihodnjem letu moral potrditi novi Občinski svet, v kar pa glede na perečo problematiko ne dvomim. V okviru investicij osnovne šole za prihodnje leto pa je vsekakor aktualen še prizidek k osnovni Soli, ki bo omogočil nemoten pouk tudi v devetletnem programu OŠ. Sistem financiranja pri tej gradnji je nekoliko drugačen, kajti Ministrstvo za šolstvo in šport prispeva 50% investicijskih sredstev. Drugo polovico pa mora prispevati občina. Gre za investicijo v obsegu cca. 150 mil. Sit. Ministrstvo za šolstvo (MŠŠ) pa mora tudi formalno odobriti začetek gradnje. Po izjavi predstavnika MŠS g. Vrčka, je prizidek k osnovni Soli v republiškem programu za leto 1999. Vsekakor sta to dva izredno pomembna projekta za naše najmlajše občane, s skupnim interesom jih bomo, upam, tudi realizirali. MATJAŽ KOĆAR OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Šola za starše Na šoli že drugo leto organizirajo svetovalni delavci t. i. šolo Za starše, lo so predavanja za starše in učitelje ler zajemajo raznovrstne teme s področja vzgo je in izobraževanja. V mesecu oktobru sta bili dve predavanji. Prvo je bilo namenjeno staršem in otrokom, ki obiskujejo 7. razred in se bodo morali prav kmalu odločiti, kakšna bo njihova nadaljnja življenjska pot. Da bi to lažje storili in bi bili na najpomembnejšo odločitev dobro pripravljeni, jim je Mirjana čjolič z Urada za delo iz Domžal natančno razložila, kako spoznali svojo pokli< no željo, kako na to vplivajo starši, kakšna je mreža Sol in kje se največkrat zmotimo, ko iščemo v najboljši veri najustreznejšo poklicno pot. Opisala je tudi možnosti za pridobitev različnih štipendij, ki so danes za večino šolajočih se otrok še kako potrebne. Strokovnjakinja z dvajsetletnimi izkušnjami je prisotnim znala odgovorili na številna konkretna vprašanja, toda ludi tokrat si vsi starši niso »mogli '»I trgati časa za koristno izobraževanje v pomoč svojim otrokom. Drugo izobraževanje je bilo pripravljeno za vse starše učencev razredne stopnje, to je od 1. do 4. razreda. Tereza Žerdin s Centra za pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim staršem iz Ljubljane je predavala o tem, kako otroka navaditi na samostojno de lo in kako mu pri tem starši pomagamo, da je za otroka in starše uvajalno obdobje na šolsko delo znosno in s časoma postane preprosto pozitivna učna navada, ki je temelj vsem delavnim navadam. Temu predavanju je prisluhnib le nekaj več kot deset staršev in večina učiteljev razredne stopnje. Po tako majhnem obisku se človek nehote sprašuje, če smo res tako samozadostni in izobraženi, da znamo in zmoremo vzgojiti najliolj-še učence. Praksa kmalu pokaže prav nasprotno, saj učitelji iz generac ije v generac:ijo opa žamo, da je delavnih in učnih navad med učenci vedno manj in prav grozljivo, tudi ambicij za dosego solidne izobrazbe, ki pa ne pomeni tudi dobrega standarda, kar pa je v naši družbi, kot kaže, edino merilo uspešnosti. Tudi mesec november bo mesec izobraževanja v šoli za starše. Ce menite, da to ni k' zapravljanje časa, ampak dobra dolgoročna naložba, se nam pridružite. Pričakujemo vas! MAI Tako so delali... 26. in 27 septembra je tehnični muzej v Bistri pripravil odmevno prireditev »Tako so delali nekoč«. V bistvu je Slo za prikaz že skoraj pozabljenih starih kmečkih opravil. V ta namen so preko krnel ijske svetovali ie sli lžlx' I |llbl|,ina |>ov,ibill I '.orli-lov,i nju ljudi, ki te oblike ljudskega izročila Se skušajo ohranjati na podeželju. Predice so predle, ropotale so statve, odmev kovačevih kladiv je bib slišati da-k-č naokoli, mlatilnita je mlatila s polno paro, bližnji oglušujctfi mlin (saj veste tisto »v mlinu se pove dvakrat«) pa je omlatepo žito neutrudno mlel v moko. To so potem dobile v roke kmetice, ki so iz nje pred številnimi gledale i spretno zamesile domač kmečki kruh in ga spekle v pravi lončeni kmečki peči. V soboto sta kruh |x-kli mojstrici - obe večkratni dobitnici priznanj za kvaliteto na prireditvah Dobrote slovenskih kmetij - kmetici Marija Jerman iz Senožeti pri Dolskem in Ivanka Kocjančič iz Katari-je nad Moravčami. Kruh sta zamesili v »mentrgi« in ga pustili približno 1 uro vzha-|ati. Medtem sta zakurili peč in ker je bila le - ta še čisto nova, se pravi še nepreizkušena, sta bili ves čas peke na trnih, ali bo kruh »ratal« ali ne. Številni obiskovalci prireditve so ju z zanimanjem opazovali pri delu. Marsikateri otrok, pa tudi odrasel, je postopek peke kruha v krušni peči videl prvikrat. Ko se je kruh zadosti »vzdignil«, sta z b-parjem dali v peč Sest skoraj trikilskih hlebcev. Sledilo je enourno nestrpno čakanje na sveže pečen dišeč kruh, kajti Marija In Ivanka sta obiskovalcem obljubili pokusi no. Sami sta se ves čas spraševali ali bo ali lic lx>? Minila je ura nestrpnosti, peč sta odpr li, bojazen je bila odveč; kruh je bil čudovito hrustljavo pečen. Zaradi nestrpnosti čakajočih sta še skoraj toplega rezali. Ob glavnih pohvalah pekarskima mojstricama, je vseh 18 kg kruha v trenutku pošb Nemudoma sta zamesili testo za novo peko. Tokrat pa sta poskrbeli še za presenečenje. Marija je poleg kruha spekla še svop daky naokoli znano ocvirkovco, ki je zares »zažgala«. Kako tudi ne, saj se ponaša z zlatim priznanjem za kvaliteto s prireditve »Dobrote sbvenskih kmetij« s Ptuja. V muzeju so Marijo takoj poprosili, če bi lahki; ocvirkovco spekla tudi v sredo za gala večer ob otvoritvi evropskega kongresa kmetov CEA. S ponosom je pristala. Ob tretji peki je sledib se eno presenečenje - šunka v testu. Zopet uspeh. Bližal se je večer. Ivanka in Marija sta bili po celodnevni uspešni peki zeb zadovoljni, pa tudi utrujeni, saj sta bili na nogah že od zgodnih jutranjih ur - kot pravi peki. Barbara Lapuh Kmetijska svetovalna služba -I A OKTOBER I U VINOTOK /lamnik Moravče PLANINEC, LOVEC, PEVEC,... Franc Kmetic Ffanca Kmetica smo obiskali na koncu prijetne vasi Češnjice, kjer si je v tridesetih letih iz razpadajoče hiše napravil najprej vikend, danes pa prijetno domovanje, ki mu toploto daje les, osebnost in zanimivost pa lovske trofeje, priznanja in me-daljo, ki jih je prejel za svoje lovsko in planinsko delo. Se imate za domačina ali priseljenca? Rojen som bil na Jožici pri Ljubljani. 40 let sem bil zaposkati v ljubljanski Iskri^Pred ,18 leti sem se vključil v Lovsko družino Moravče, kmalu zatem sem si kupil tole hišo, ki pa je bila na tem, da se zruši. Ko som odšel v rx>koj, sem se umaknil iz stanovanja v Ljubljani, da si je sin lahko spletel družinsko gnezdo. Drugega sina, ki ima štiri otroke pa imam v Trzinu. Vsekakor se imam za tiomačina. 7a takega me imajo tudi lovci in ufjokojenci v pevskem zboru. In če me za takega ne bi vzeli planinci, me lani zanesljivo ne bi izbrali za predsednika Planinskega društva Moravče. Predsednik enega najmlajših slovenskih planinskih društev ste že eno leto. Nam lahko opišete njegovo delo. Planinsko društvo Moravče ot>staja 5 let. Imamo b50 članov, od tega 250 predšolske in šolske mladine, ker imamo na šoli izjemno srečo z dobro mentorico. Vsako leto organiziramo kakih 30 |x>hoclov v visokogorje, pozimi pa lažje ture. Poleti imamo na Komni planinski tabor, kamor pride do .30 udeležencev, ki se učijo gorništva in bivanja v naravi. Društvo ima tudi Moravsko planinsko pot, ki je dolga 53 km in po vrhovih obkroža občino. Po njej lahko hodite |x> etapah, vsako leto 1. maja pa pripravimo pohod po n|ej: z gradu Tuštanj krenemo ob 4h zjutraj, obhodimo vso pot in smo ob 4h popoldne nazaj; letos je bilo pohodnikov 41 in so zaradi dobre organizacije prišli tudi iz Kočevja. Menda nameravate zgraditi svoj planinski dom? Ugotovili smo, da društveno dejavnost lahko še izbofjSami > z lastnim domom. Zato smo letos kupili zemljo in mogoče bomo opravili Št1 kakšna zemeljska dela. V dveh, treh letih naj bi bil toliko narejen, da bi že služil osnovnemu namenu. Kje bo stal? Pol ure hoda od Moravč so LJšte, vzhodno od Gnat, na |x>ti proti Stancam Lazam, ()dtocl je odličen razgled. Lega je primerna /a dostop in edirti bo, daleč" naokrog. Mogoče bi imeli že več narejenega, če ne bi vsaj (petkrat moral na občino, ravno tolikokral na upravno enoto in skoraj desetkrat k notarju. Še dobro, da so bili na moravski občini toliko pametni, da m j kasneje spremenili l>esedilo sklopa o namembnosti zemljišča. Planinski dom ne bo prvi, ki ga boste postavili. Sodelovali ste tudi pri postavitvi lovskega doma pred slabimi tridesetimi leti. Ko sem bil gospodar Lovske družine Moravče, smo tudi ugolovili, da za sestanke, skladiščenje hrane za divjad in vadlxj potrebujemo dom. Od Fmone smo dobili zemljišče, stavbo pa našli na Ketfevskem, jo razstavili in postavili pri Moravčah. Lovec ste v moravski družini od leta 1961. V tem času ste opravljali najrazličnejše funkcije. 10 let sem bil starešina, 6 let tajnik, 4 leta gospodar, 2 leti kinološki referent; imam izpit za lovskega čuvaja, izpit za strelskega sodnika, izpit za preglednika divjačine. V zadnjem času se največ ukvarjam s šolanjem družinskega psa - krvosledec, ki ga mora imeti vsaka lovska družina. Pes je še mlad in je že us-fx_*šno našel zastreljeno srno. O lovcih gre včasih beseda, da so bratovščina pobijah ev živali, ki ustreli tudi kakšnega psa. Tako mnenje je dvakrat napačno, Pri lovcih je odstrel /adnja dejavnost in tudi najmanj časa nam vzame. Predvsem gre za gojitev div jadi, njeno opazovanje in določanje, ka| je za odstrel, /lasti pozimi je treba divjadi |x)maga-ti, da preživi, Zato so nekateri mladi, ki želijo postati lovci, razočarani in odnehajo, ker so eno leto kandidati /a pripravnika, dve leli pripravniki in šele potem po izpitu lovci, šele [xh tem lahko samostojno streljajo, prej pa postavljajo krimilnice, preže, hranijo Živali in podobno. Poleg tega se je treba vedno držati pravil in zakona, tako da streljamo predvsem na tarče in glinaste golobe. Dnigo je pa streljanje [Kitepuških psov. Če bi lastnik potepuškega psa videl, koliko škode lak pes naredi med divjadjo, bi malo dru-gaće razmišljal. Psi se največkrat spravijo na mladiče in jim drolx>vje Irgajo še pri živem telesu. Kakšno je pa sodelovanje s krneli, /lasti divji prašiči na njivah naredijo veliko škode. S kmeti smo se večinoma dobro p(govorili, čeprav razumem, kako jim je, ko jim divjad uniči celoletni trud. I)ogovorimo se za odškodnino, bodisi v denarju lx>disi v pridelku. V 17 letih se doslej le z enim kmetom nismo mogli dogovorili in se je priložil. Najemamo pa krmne njive, ki so blizu gozda in odmaknjene od drugih polj, kjer se divjad hrani in potlej ne sili h kmetom, Imamo tudi tri avtomatske krmilnice, ki tudi zadržijo živali v gozdu. Lelos je škode nekaj več, prejšnjih [x't let skoraj ni bilo problemov, pred leni pa je bilo škofle veliko. IGORLIPOVŠEK Radioamaterji v tem letu Člani PGD Peče s petimi osvojenimi pokali Tekmovanje Gasilske zveze Moravče Gasilska zveza Moravče je v skladu z letnim programom dela organizirala in uspešno izvedla tekmovanje obeh tekmovalnih skupin: članov in članic in vseh tekmovalnih kategorij: članov A, članov B, članic A, Članic B in veteranov. Poleg tega je izvedla tekmovanje pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, gasilske ekipe civilne zaščite pa so prvič tekmovale za memorial Lebar Staša. Tekmovalni odbor je vodil Franc Bizilj, poveljnik GZ Moravče. Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke in veterani so tekmovali 26.9.1998 popoldan. Lega tekmovanja, ki se je začelo ob 15. uri in je fX>tekaUj na športnem prostoru Osnovne šole lurija Vege, se je udeležilo 11 ekip: 3 ekipe pionirjev, 4 ekipe pionirk, 2 ekipi mladincev, 1 eki-ixi mladink in l ekipa veteranov. Vse teknxival-ne ekipe so izvedle po 2 tekmovalni disciplini. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z ve-drovko in štafeto s prenosom vode, mladinci in mladinkez ovirami in polaganjem cevovoda na 75 m, veterani v vaji raznoterosti in vaji s hidrantom. Pokale GZ Moravče, ki jih je fx>-delil predsednik zveze Ivan Vidic, so prejele zmagovalne ekipe: pionirji PGD Peče, pionirke PGD Moravče, mladinci PGD Peče, mladinke PGD Peče in veterani PGD Moravče. Člani A, članice A, člani B, članice B in gasilske ekipe civilne zaščite so tekmovale 3. 10. 1998 ob 14. uri na istem prostoru. K tekmovanju se je prijavilo 5 ekip članov A - iz vseh petih društev GZ Moravče, 4 ekipe članov B, 1 ekipa članic A, 1 ekipa članic B in 4 gasilske ekipe civilne zaščite. Člani so izvedli po i vaje: po 2 vaji z uporabo nx>torne brizgalne in vajo polaganja cevovoda na 75 m, članice in gasilske ekipe civilne zaščite pa po 1 vajo z uporabo motorne brizgalne in vajo polaganje cevovoda na 75 m. Postavitev tekmovalcev za drugo vajo pri članih je določil žreb (tekmovalec: v ekipi dobi nalogo, ki mu jo določi žreb), kar je velik napredek pri praktičnem izobraževanju članstva, saj je večina članov vsa leta opravljala isto funkcije; v tekmovalni enoti. Predsednik GZ Moravče Ivan Vidic je podelil pokale GZ Moravče naslednjim zmagovalnim ekipam: članom A PCZ) Moravče, članicam A PGD Peče, članom B PGD Peče in članicam B PGD Moravče. Povelnik Štaba ci-vilne zaščite občine Moravče Edo Kcyošec pa je v tekmovanju za memorial Lebar Staša podelil pokal zmagovalni gasilski ekipi civilne zaščite z Vrhpolj. Na obeh tekmovanjih je sodelovata preko 2XX) tekmovalcev. Rezultati tekmovanja so bili takoj računalniško obdelani, zato lahko organizacija in izvedba tekmovanja prejmeta visoko oceno. ANTON STENKO Kljub temu da radioamaterji nismo pogosti gosti v Slamniku, to ne pomeni, da sedimo križem rok. Vse aktivrtosti v tem letu so posvečene enemu največjih, Če ne kar največjemu radioamaterskemu tekmo-. vanju, to je CQ VVVV DX ( ontest. To tekmovanje poteka 48 ur in v njem sodelujejo radioamaterji vsega sveta. Nekaj sem o njem že pisal v prejšnjih člankih. V priprave smo pritegnili ludi-dva člana iz RK Radomlje?, katera sta več koLsamo dobrodošla |X)ino(\ saj bi brez njiju ne bilo narejeno vsaj |XJl tega, kar smo naredili. Predvsem smo se osredotu^rmTinsodo bitev antenskega sistema, s.>f-*mo"lTfteli na tem področju še največ rezerve. Vse dogajanje? teče na Zgornji SJivni na na sem bivaku. Obstoječi stolp smo dvignili za 7m, pri čemer je i/vedba sedaj takšna, da oniogoča neodvisno vrtenje dveh anten. Praktično.smo postavili dva stolpa, enega v drugem, kjer se vsak suše neodvisno od drugega. Višina stolpa sedaj znaša 23 m, kar je že kar prijetna višina za plezanje, Na nov stolp sodi ludi nova aniona. Ker en,i ni dovolj, smo postavili dve na stolp, poleg te- ga pa še celo šavje žičnih anten po okolici, lete deloma vplivajo ludi na izgled okolice, vendar je sem ter tja potrebna tudi manjša žrtev. V izgradnjo anten smo vložili kar nf^kaj truda in znanja, sij dobra antena |x>meni 50% uspeha. V tehniko nismo vložili prav veliko sredstev, saj nakup opreme precej presega naša proračunska sredslva, tako da se na tem področju zanašamo precJvsem na domačo opremo kolegov, ki so na tem podredju kar dobro opremljeni. Lotili smo se nekaj samogradenj oj.ic evah nikov in dodatne opreme. Vzporedno s temi pripravami leče tudi urejanje našega bivaka na /g. Slivni, čeprav je sedaj po|x>lnoma pripravljen za bivanje, problem pomeni voda, ki pa je na razpolago v bližnjem vodnjaku. Upam, da sem uspel vsaj deloma prikazati aktivnosti našega kluba, kogar pa /.uk^ zanima, ga vabim, da se oglasi v našem bivaku na /g. Slivni v četrtem vikendu v tem mesecu (21-24. oktobra) ter v četrtem polnem vikendu v novembru, ko potekata oba dela tekmovanja. Takral boste imeli možnosl videti ( elO ekipo v polnem pogonu. Tomaž Dostal Na nogometnem igrišču opazne številne spremembe Minula sezona 97/98 je bila za nogometaše NK Termit Moravče zelo uspešna. Ekipa starejših dečkov je požela vrsto dobrih rezultatov, zato so bili tudi s končnim rezultatom (drugo mesto v ljubljanski regiji) zelo zadovoljni. Ekipa članov se je uvrstila v tretjo slovensko ligo, v kateri tekmuje 14 ekip. Seveda smo tega rezultata vsi zelo veseli, za tekmovalce in vodstvo kluba pa pomeni poleg zadovoljstva tudi številne druge spremembe. Treningi potekajo dvakrat tedensko, sobota pa je običajno dan, ko se odvija tekma. Ob vstopu v tretjo ligo so morali izvesti številna gradbena dela na igrišču, ki so pogoj za igranje na tej stopnji. Potrebno je bilo urediti pomožno igrišče, kt sloji v Ozadju oh l cnlr.itncm igriŠCU, oi'T.i jo okrog igrišča in ob vstopu igralcev na igrišče. Med tekmo lahko opazimo tudi zabeležen rezultat n.i tabli. Garderobe so bile urejene že v preteklem letu. Poleg tega se moramo zavedati, da vse to . spremljajo tudi večji stroški. Finančna sredstva so velik problem. Priebbivajo jih od sponzorjev in vstopnin na tekmah. Tekmovalci svojega truda po finančni plati nimajo poptačane- ga, njihovo plačilo j'1 zadovoljstvo in veselje po uspešno zaključeni tekmi. Eden izmed pogojev za igranje v tretji ligi je ludi mlajša fX)pulaciia nogometnih igralcev, /a formacijo ekipe:1 mlajših dečkov sodelujejo letošnjo sezono z NK Vir. Seveda pa vod sivo lozi k lemu, da bo v naslednjih letih do vol| »oomačtti* igrak nv tudi v tej populaciji. Trenerji imajo opravljen obvezni tečaj: za Člane Silvo Smolnikar, si. dečke i rane i Vesei in mlajše i ranci Ravnikar lor Martin Bizilj, Vsi izhajajo iz domačega okolja, iz Moravč ali okolice. Ker pa, saj poznamo izrek, problemu se prulni/i sedrugproblem, je to »onzadeio« iu-di NK. Zemljišče, na katerem stoji lo EgrBČe, ni v njihovi lasti, vendar glede na trud, ki so ga s pomočjo predvsem Termita Moravče vložili v izgradnjo in vzdrževanje tega igrišča, bodo skušali poiskati skupno točko, da bo zadovolj-slvo obojestransko. Vsemu temu se lahko pridružimo tudi navijači NK Termit Moravče? ter s svojo prisotnostjo, z dobrim razpoloženjem pripomore-iTio k dobrim rezultatom in nadaljnjemu uspehu moravskih nogometašev R Gorjup Srečanje starejših krajanov V nedeljo, dne 11. 10. 98 je RK Vrhpolje organiziral srečanje starejših krajanov. Ob 8. uri je bila v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Vrhpoljah sveta maša. Domači /upnik Vinko Čampa je povabil k darovanju svete maše bolnišničnega /upnika Mira Šli-barja. Med sveto mašo je /upnik Miro ŠTibar podelil zakrament bolniškega maziljenja vsem tistim, ki so bili pripravljeni na ta zakrament. Po sveti maši je bil v prostorih KS Vrhpolje kulturni program, v katerem so sodelovali: cerkveni zbor Vrhpolje, reci-tatorji OŠ in tamburaški orkester Vrhpolje. Udele- žence je nagovorila upokojena višja medicinska sestra Slavka Pustotnik iz Moravč. ( fede na to, d,i nekaterih starejših ni bilo, objavljamo ganljive besede, ki jih je namenila tudi vsem tistim, ki so ostali doma. Za vse obiskovalce in nasiopajoče je organizac ija RK pripravila tudi manjšo pogostitev. Vse, ki niso uspeli priti na to srečanje, organizae ija RK prisrčno pozdravlja ter jim Zeli veliko zdravja in nasvide-nje do prihodnjega leta! RK Vrhpolje Prav prisrčno vas, vse navzoče, pozdravljam Presenečena sem bila in obenem počaščena, ko sta me povabila predsednik vaše krajevne skupnosti g. Lebar in predsednica Krajevne organizacije Rdečega kriza ga. Lebarjeva, na to srečanje. Na zeljo predsednika in iz spoštovanja do vas vseh, bi rada spregovorila nekaj besed. Kot kaže so niste pozabili name, čeprav teče že 8. leto, kar som upokojena, ("utiru, da nas še vedno povezuje neka sila. Gotovo jo bil to moj poklic, ki som ga / ljubeznijo opravljala celih j5 fel v ambulanti, kol medu inska sestra in kasneje na terenu kol patronažna sestra. Prav ta ljubezen in pomoč, ki sem jo smela nudili ljudem v stiski, nas je tako zbližala, da nismo postali samo znanci ampak tudi prijatelji. Nikoli mi niste bili odveč, ko ste ob vsakem času prišli, po kakršnokoli pomoč. I )anes sem prišla med vas / dni gačnim namenom, da se srečamo, si stisnemo roko in se poveselimo. seveda, je bil važnejši del lega srečanja prav gotovo sveta maša, darovana /a vas starejše krajane, bolnike, invalide in vse? trpeče v vaši Župniji, h kateri sem bila ludi povabljena, iu smo se združili kol velika družina. Našli smo duševno hrano in notranji mir, ki ga danes še kako potrebujemo. ( lovek je po naravi družabno bitje, zato potrebujemo, tudi družbo in prijatelje. Prav taksno srečanje, kot je danes, nas /bližnje in nam polepša dan. I fenašnji čas je naravnan lako, da si prizadevamo ustvariti Čim več materialnih dobrin, tehnologija in tržno gospodarstvo sta močno raz vrednotili človeka. Sosed soseda skoraj ne potrebuje več:. Delo mu opravijo stroji, soseskina brezplačna pomoč Še malo kje obstaja. Mlad človek velikokrat pozab Ija, da bo mogoče nekoč tudi sarti.bolnik, invalid ali starostno onemogel.Takral lx:>spoznal, kako nemočen je in kako pomembna je pomoč, bližnjega. Na terenu sem imela ve< kral priliko doživeti, da so bili nekateri starejši ljudje, pa tudi bolniki in invalidi osamljeni, zapuščeni. ()d kar sem odšla v pokoj, veliko varovancev, ki seru jih obiskovala in negovala, ni več meri nami. Za vedali pa se moramo, razumeti in nikoli pozabiti, da smo ljudje umrljivo bitje in zemeljsko življenje se nekoč konča, na lak ali drugačen način. S tem se mora trto sprijazniti in biti na to tudi pripravljeni. Za zaključek vam bom povedala se slavek, ki sem ga že pred leti prebrala v reviji ()gnjišče in mi je osial globoko v spominu: (lovek, ki misli, da lahki i živi brez sočloveka, |e v veliki zmoti. ()rganižaforji tega prijetnega srečanja ste v pripravo vložili precej 'ruda, zato je moja dol/ nosi, da se vam v imenu starejših krajanov in v svojem imenu iskreno zahvalim. SLAVKA PUSTOTNIK, patronažna sestra v pokoju prev Še moji pogledi k tako imenovanim »Nekaterim pogledom Združene liste socialnih demokratov Moravče« g. Janeza Cerarja. Moj namen ni polemiziranje ter predstavljanje strankarskega volilnega programa, ampak bi rad kot sodelujoči svetnik v Občinskem svetu opozoril le na nekatera dejstva, ki ste jih omenili v svojem strankarskem pogledu. V sestavku omenjale, da bi se i no ralo odločanje o proračunu v vec ji meri prenesti iz ramen svetnikov na ramena krajevnih skupnosti, kar naj bi bilo po vašem enako in normalno kot pred 30 leti. Ta trditev ne drži povsem, saj pozabljate, da je bila v tistih časih KS Moravče res pravna oseba, vendar se je s tem praktično končalo. Vsi plani Občine Domžale so res bili predstavljeni krajevnim skupnostim v občini, vendar so bila to že bolj izvršena dejstva kot pa predlogi, o katerih bi se razpravljala Danes, po 30-1 ih letih, so vabljeni in obveščeni vsi predsedniki ali pooblaščeni predstavniki krajevnih skupnosti na vsako sejo občinskega sveta, na kateri se razpravlja ali o sprejemu proračuna ali katerikoli pomembnejši odločitvi občine. Omenjeni |x> sla tutu nimajo možnosti glasovanja, imajo pa možnost zaprositve za besedo, ugovor ter možne)sl dajanja pripomb, kalere upošteva občinski svet. Občinski svet je sestavljen iz svetnikov, ki so bili voljeni iz strani volilcev vseh krajevnih skupnosti skladno 2 velikostjo krajevne skupnosti. Če iz teh navedb zaključimo, lahko ugotovimo, da so svetniki pravzaprav predstavniki krajevnih skupnosti, zato imajo možnost vpliva na katerikoli predlog, ki ga Občina sprejema. Verjetno pa ni težko ugotoviti, da je proračun občine majhen, zato je potrebno razvrstiti aktivnosti v prioritetno vrsto ter jih po tem vrstnem redu tudi izvajali. (ilede poznavanja stanja ter dalj-noročnih ciljev podjetij »Rašica« ter »Mizarstvo« zaradi strokovnih ozadij ne morem odgovarjati, saj so to podjetja, ki so se olastninila, odgovornost pa prenašajo ter so zanjo ocigovorni lastniki sami, ne pa Občina Moravče. Kljub temu smo svetniki razpravljali o omenjeni problematiki in dopise s prošnjo za reševanje nastalih problemov poslali na ustrezna ministrstva. Zaradi svoje angažiranosti glede urejanja statusa podjetja Termit, predvsem trenutno aktualne,!;,! odprtja peskokopa I ludej-Ples, bi rad pojasnil nekaj stvari, o katerih se sicer v ozadju veliko govori. Bil sem sklicatelj izredne seje na temo »Termit«. Namen ni zapreti obrata ter postaviti ljudi na cesto, kot je bilo predstavljeno v vodstvu, am| kak začeti dialog za ekološki razvoj Moravske doline. Tu teče pogovor o sanacijah opuščenih peskokopov, ki bi jih moralo podjetje že zdavnaj zaključiti, vendar rx> dosedanji hitrosli izvajanja del še ni moč predvideti zaključka sanacije. Dejstvo je, da se je z izkoriščanjem peskokopa močno spremenila vegetacija v okoliških krajih, v mislih imam predvsem Zg. I )obravo. V vegetacijsko ogroženih krajih, kjer bi bila sanacija n,ijix)lj f x;-Irebna, se zelo malo dogaja. Vse lo je možno videti z zelo kratkim obiskom opuščenih peskokopov. Naslednja problematična odloči tev ob odprtju novega peskokopa je nahajanje največjega vira pitne vode v neposredni bližini, saj je ra/dalja med obema le slabih 5TO m. Glede na to, da je izvir pitne vode blizu struge potoka Drtijščica, ki je skupen tudi peskokopu, se poraja upravičen Strah o možnosti vpliva peskokopa na uničenje tega i/vira. Rezultat tega bi bilo pomanjkanje pitne vode v Moravski dolini. Neglede na dolgo ročni plan podjetja »Ta mit« bo potrebno v Moravski dolini predvideti še druge alternativne vire zaposlitve obe a nov. Prostorski plan Moravske doline čaka na sprejem na Ministrstvu za okolje in prostor, pri čemer ne more C )bc ina Moravče pospešiti sa-mega izvajanja, /amu da i tri sprejemu je v glavnem nastala zaradi oddaje vlog obe anov po dogovorjenem roku ler problematike odprtja novih peskokopov s strani podjetja »Termit«. Ob koncu razumem, da imamo vsi veliko Zelja ter skupnih interesov za razvoj moravske občine. Verjamem, da noben svetnik in noben predsednik krajevne skupnosti ne deluje proti svojemu kraju oz. proli svoji olx"ini. Vendar roko na srce finančna sredstva občine so pač omejena, zato se izvajajo naloge |x) v naprej dotočenem vrstnem redu, pomembnosti ter upravičenosti investicije na podlagi odločitev svetnikov. Žal rte moremo in ne smemo | m >i n i siti več, kot vsi skupaj imamo. FRANC ROTAR, PLES svetnik v OS Občine Moravče Krajani svetnikov SKD in LDS ne bodo pozabili Začetek svetniškega dela 1994 sem sprejel z majhno dozo strahu. Po prvi seji me je strah, da bo ta občinski svet spolitiziran, minil, saj na sejah Občinskega sveta Moravče nikoli ni bilo tega. Občinski svet Moravče je bil sestavljen iz petih strank. Svet je obravnaval lucli točke, ki bi jih lahko rešil svet krajevne skupnosti. Vsa leta sem zastopal potrabe kraja iz katerega izhajam, saj je za razvoj I imbarske gore in I Irastnika bilo v Štirih letih i/ proračuna namenjeno skoraj 60. milijonov SIT. Ne morem pa mimo 44. izredne seje, katero je predlagal Zupan Matjaž Ko (,n tudi n.i mojo pobudo, naj bi v občini asfaltirati ceste, ki so bile pripravljene do asfaltiranja, tudi i esta na I imbarskp goro. Dela bi se ptai ala leta I999 po ceni kot leta I997 s čimer je ( estno pod jetje i jubljana tudi soglašalo. Po več kot dveh urah pogajanj predlagatelj nI iis|h-I s predlogom, saj so proli predlogu glasovali svetnika SKD in LDS. Na lej seji je prevladala polilika nad go spodarstvom oziroma potrebami kraja nov. Zato te seje ne bom nikoli pozabil. Po moji oceni na Limbarsko goro še vsaj eno leto ne bo asfalta. MAKS KOSMAČ Svetnik SLS Novo pri nas V soboto, IZ oktobra, smo dobili no vo trgovinico Manufaktura Vanda. Trgo vina |c- v prostorih nove hiše Klavdije Markuš, na lokaciji, kjer je /e dolga lela c vetličarna. V njej lahko kupile raznovrstno modno in se/onsko nic-trsko bl,i go, volno, gobeline, po/ametarijo, posteljnino in druge artikle po interesu si i -n ik. Poleg prodaji ■ v,im lx> prijazna in ustrežljiva laslnic a Vanda ()rehek ponudila tudi prijazen nasvol, če boste lehtali med kvalilelo, barvo in vrsto blaga, saj ima dvajsetletne izkušnje rta področju pn >daje blaga. ( c sle se odloČili obogatiti svojo zimsko garderobo / novimi oblačili in jih znale i/delali sami ali ima le dobro šiviljo, vaša pot ne sme peljati mimo Manufakture Vanda. lucli vsi Iju« bilc-lji ročnih del boste našli kaj zase. M«-d ponujenimi artikli se najde marši kaj, s čimer lahko obdarile svoje znance. Razlogov za vašo odloi ilev o obisku nove trgovine je veliko, lorej ne oklevaj te. < OSpa V,ux\,i vas pričakuje vse dni v ledno po naslednjem urniku: poni-rte Ijek, torek, četrtek in petek od 8.-12. ure in od 14.-19. ure. < )h sredah lahko naku-pujelemed 16. in 19. uro. V soboto je ti govrn.i odprla med li. in Ii. uro, v nedeljo pa med fl. in 17.. uro. Mal PABREZZMERE Sredi Moravč farma stoji, ki čisto pO prašičih smrdi. Za skoraj vsak kraj vbbi ini Moravče Znak / imenom kraja sloji le za Katarijo ga še ni. Skrivnostno se olvorilev godbenega doba zgodi. Je v tančico skrivnostno /aviia tudi menjava kapelnika? Domžale /lamnik OKTOBER *| 1J VINOTOK I I Tako, naši malčki novinci so prebrodili uvajalno obdobje v vrtcu. Zdaj so ža »domači« in uživajo v vsakodnevnih dogodivščinah. Naj bo njihova igra vedno brezskrbna in sproščena. MARTA OB TEDNU OTROKA Ne le en teden, temveč celo leto (nadaljevanje s prve strani) Hkrali so se vključili tudi v akcijo spuščanja balonov, na katere so otrexi napisali svoja sporočila za odrasle, v kateri so sodelovali učenci osnovnih šol Domžale in Vene Ija Perka Domžale, vrtci in osnovne šole so na široko odprli vrata. Na posameznih šolah pa so se otroci na okroglih mizah pogovarjali o temi OTROCI IN MI-.OIJI, ki bo tudi osrednja tema letošnojga otroškega parlamenta v novembru. Bralna značka, letovanja, torte ob začetku leta, predstave... Zveza prijateljev mladine v občini Domžale, organizira se tudi v občini Lukovica, si prizadeva, da bi bili po zornosti otroc i deležni vse leto, ne le v tednu, ki jim je namenjen. Naštejmo le nekatere ak< i je, ki jih otrexi in njihovi starši dobro poznajo: družabne prireditve (poslovanje), bralna znai ka, 500 peicmi, z.i katere je poskrbel sponzor Zavari ivalnii a friglav I jublja-na, gled.iliske predstave, tort k e z.i vse prve razrede, ki jih ob začetku šolskega leta zagotavlja Napredek Domžale, počitnikovanje in letovanje. V sled nji so letos vključili 380 otrok, čeprav so jim republiški normativi, po katerih dobijo sredstva, dovoljevali le vključitev 288 otrok. Pri izbiri otrok so upoštevali socialna in zdravstvena stanja otrok ter jim omogočili letovanja na Krku (več kot 200), na Debelem rtiču in drugod. Prizadevajo si, da bi bilo življenje vseh otrok veselo, da bi čim lepše izkoristili svoj prosti čas, hkrati pa je njihova skrb namenjena tudi programom na področju socialne dejavnosti in humanitarnim programom. Jesenske krompirjeve počitnice Te počitnice so novost v letošnjem letu, zato je Zveza prijateljev mladine Domžale pripravila programe, ki naj bi zapolnili dneve od 26. do 30. oktobra, ki lx>do prve letošnje počitnice. Pripravili so dve delavni« i: likovno in dramsko, v kateri bi xk> vključili po 20 otrok, veliko udeleženi ev p,i pričakujejo v športnih delavnostih, v katere so vključili: obisk Vidike planine, bazena, sleze za plezanje, litnesa, pope-Ijali se bodo s kolesi, pris|X'vki staršev \h lx>do minimalni. V letošnjem letu jih čaka še organizacija prijetnega martinovanja, te- čejo pa že priprave tudi za novoletna praznovanja, v katera bodo skušali zajeti čimveč otrok, ki vse priložnosti sprejemajo z velikim veseljem. Iskrena hvala ()b koncu razgovora se je županja vsem iz Zveze prijateljev mladine Domžale, zlasti pa predsednic i ge. M.uiki I laller, za opravljanje »nehvaležno hvaležnega dela« iskreno zahvalil,] in jim zaželela tudi v prihodnje veliko različnih aktivnosti. Otrcx i imajo namreč vse, kar je organizirano za njih, zelo radi in znajo ceniti delo tistih, ki zanje pripravljajo različne programe in jih imajo radi. Ob tem je omenila, da je tudi Občina Domžale skušala sodelovali pri osvesi'anju ot lok in njihovih staršev, saj so jim bile biezplai no i.izdeljene knjige 0 otro kovih pravicah, posebna skrb pa je bi la šolskim otrokom namenjena tudi na podrex ju promelne varnosli. /veza prijateljev mladim-1 tomžale vabi vse otroke in njihove- starše-, da z njimi sodelujejo in |X) svojih mex"eh polepšalo otroštvo vseh naših otrok. Pokli-čete jih lahko na tel. 719-180 (Maja). V. V. Ob 50-Ietnici smrti Franca Bernika Dne 5. novembra 1948 je v Domžalah umrl prvi domžalski župnik Franc Bernik, ki je bil ustanovitelj domžalske župnije in jo jo vodil 40 let. Če so si beneficiati pred Bernikom skoraj celo stoletje prizadevali za večjo samostojnost beneficija na (joričici, je Bernik v tem pogledu odrinil na široko in lakoj po prihodu v l tomžale začel s pripravami za ustanovitev župnije Kakopotrei mo je bilo v l tomžalah ustanoviti župnijo, so se zavedali že tudi benefii iati pred njim. Ker so se i tomžale spričo slamnikarske tndustri je in ohrlnišlva hitro vri ale, so se že dolgo pred Bernikovim prihodom kazale po trebe (x> ustanovitve župnije in povečanju cerkve Matere Božje na Goričici. Tako je beneficiat Jakob Strupi izpeljal gradnjo no-- ve cerkve, ki je bila končana in povečana ravno pred 100 leti. V septembru leta 1903 je službo bene-I« lata na (ioričk i nastopil 1 rani Bernik, ki je že nekaj lednov pozneje v pridigi nakazal |x)treho in zahtevo po ustanovitvi župnije. i )anes',i težko predstavljamo, da so takrat vse mrliče iz domžalskega območje nosili pokopaval k Itiatlčnl župniji v Mengeš, tam so bile tudi vse poroke, krsti, skratka vse je bilo treba urejati v Mengšu. Beneficiat na Cioričici je smel le maševati in poučevati otroke. Povsem razumljivo je, da je tako kot beneficiati pred njim, tudi Bernik kmalu prišel navzkriž z mengeškim župnikom. l'o ve-čletnih prizadevanjih je končno beneficiat na (.mu li i 28, aprila 1904 od glavarstva v Kamniku prejel dovoljenje;, da se pri cerkvi sme naplaviti pokopališče, 1'rošnjo je Bernik vložil 2 i. februarja 1904. Do lakrat so bile- vse pobude za gradnjo pokopališča zavrnjene, češ da med cerk-vi|o in železniško progo ni prostora. Z delom za pokopališče pri cerkvi, ki ga je vodil Franc Bernik, so pričeli 4. maja 1904. Najprej so morali zemljišče prekopati in kan«-n |ioni-k(id razširi-lili. Navozili je bik) poliehno kamenje in drugi gradbeni mali -iial za postavitev ponekod« ebosem do deset metrov visokega obzidja. Kako veliko je bilo In delo, pove nekaj številk. Domačini so pripeljali 1066 vozov kamenja, 3738 vozov zemlje, 1012 vozov peska, vse to velike) delo je bilo opravlje*-no v šestih mesecih, prostovoljno in brezplačno. Beneficiat Bernik je poskrbel, da je vsak dobil kozarec vina in kos kruha za malico. Beneficiat Franc Bernik je vodil natanče»n pregled dohodkov in stroškov gradnje pokopališč a, o tem je poročal v knjigi Zgodovina fare l tomžale Pokopališče je bilo povsem dokoni a no 4. novembra 1904, ko je bilo tudi od pristojne oblasti pregledano in brez pri pomb oebbreno, ter prvo nedeljo, 6. novembra 1904 pe>|x>ldno blagoslovljeno. Že istega dne pa so na novem ^kopališču pokopali 9-letnega fantiča Osovnika iz Domžal. S tem je bilo za Domžale opravljeno |niiiiembno delo. V okvir priprav za ustanovitev župnije I tomžale sodi lucli gradnja nove k,i|>e I u c - Stara je bila namreč slaba, vendai je I rani Bernik potrebo za gradnjo nove vi deti drugiiil. ( e se je do takral bencin lal na (Ioričk i imenoval le kol iioričk a, seje Berniku tO ime za Župnijo zdelo nepn merno. Zaradi tega se je odloi il za grad njo nove kapelice. V spomin na nekdanjo Cioričk o, sedaj že skoraj pozabljeno, pa je dal vklesati napis: Sveta Mirija na Goričici, prosi za nas. Leta 1905 je bilo temeljito popravljeno župnišče. Krstni kamen je cerkev dobila na zahvalno nedeljo I'107, ki ga je izdelal domači kipar Karel I lrov.it. V letu 1908 je bila v neposredni bliži ni < crkve kupljena hiša, primerna za ka-planijsko poslopje, Kei u-rkev ni imela potrebnega denarja, si ga je izposodila pri hranilnk i in posojilnici v Domžalah. V tem le-tu je bila tudi ustanovljena župnija, kar je bilo vezano z velikimi stroški. Vsa sredstva so bila na predlog ekimžal-skega župnika Franca Bernika zbrana s prostovoljnimi prispevki, s tem je prevzel veliko odgovori n isl za vračanje dolga, ki je bil povsem popku an šele leta 1922. Poleg Že Omenjenih denarnih težav pa FRANC BERNIK zadnji beneficiat na Goričici 1903-1908 prvi župnik v Domžalah 1908-1948 so bile še večje težave pri uslanovitvi župnije. POSVOJe je razumljivo, da so ustanovitvi župnije nasprotovali župniki mahi rte mengeške župnije, medtem ko je višja duhovščina ustanovitev podpirala. Ko so stekle priprave za ustanovitev župnije, se je tem prizadevanjem pridružila tudi občina Depala vas. Bernikova zasluga je, da se je župnija ze od vsega začetka imenovala župnija Domžale. ((menili smo le dve pornembni pridobitvi Za Domžale ane in Domžale, gradnjo pokopališča in ustanovitev župnije, to pa je povsem dovoli, da Bernika Upravičeno štejemo med najbolj zaslužne osebnosti našega mosta. Zgradil je tudi eno sedaj naj-le-|)ših zgradb v Domžalah. To je kulturni ek>m, ki upravičeno nosi njegovo ime Kulturni ek>m Franc Bernik. O Berniku kot duhovniku, organizaciji prve stavke slamnikarskih delavcev proti izkoriščanju tujih slamnikarskih tovarnarjev v Domžalah, o prosvetni dejavnosti, soci-alnih ustanovah, ki jih je ustanovil, pa kdaj dingu Stane Stražar Šola v naravi za otroke OŠ Rodica OS Rodica je od 9. do 16. septembra organizirala letno šolo v naravi v Pacugu, zalivu med Strunjanom in Fi-eso. Udeležilo se je je 73 otrok, 4 učiteljice, 1 učitelj in 3 vaditelji plavanja. Prijetno okolje je nudilo obilo možnosti za zabavo, rekreacijo in raziskovalno delo. Poudarek šole v naravi je bil na učenju in izpopolnjevanju tehnike plavanja, vendar nam vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene. Kljub temu so se otroci vrnili zadovoljni, saj so preživeli prijeten teden ob slovenski obali. ANICA ČRNE IVKOVIČ Srečanje delavcev LIP Radomlje d.d. V septembru je Sindikat podjetja LIP Radomlje d.d. organiziral srečanje delavcev podjetja. Po prvem srečanju v mesecu maju lanskega leta; je bilo to že drugo tovrstno srečanje, naš namen pa je, da postane tradicionalno. Odlex"itev, da organiziramo sreCanje, se je oblikovala že nekaj časa. Ugotavljali smo, da so bile v zadnjih k?tih obli-ke druženja, ki so nas v preteklosti zbliževale, skoraj povsem opuščene. Verjetno je bil eden glavnih razlogov v predsodku, da se je Sindikat v preteklosti preveč ukvarjal s tovrstnimi dejavnostmi na račun svojega osnovneaga poslanstva. Spoznali smo, da temu ni povsem tako in da je krepitev medsebojnih odnosov nujna in koristna tako za sindikalno organizacijo kot tudi za odnose v pexijetju. Po obilnem deževju se nam je 19. septembra nasmejal sončen dan. Bila je sobota in zbrali smo se na Športnem igrišču v Radejmljah. f )č:itno nas exganizacijske izkušnje niso povsem za-pustik', zato je vse potekalo po načrtu. Začelo se je ob 11. uri, ko je udeležence pozdravil predsednik uprave podjetja, g. As-lo Dvornik, kot predsedniku Sindikata pa mi je pripadla čast, da srečanje »uradno« opdrem. »Ekipa« kuhinje nam je pripravila prijetno dobrodošlico z odličnim golažem. Srečanje, katerega slogan je bil »DRUŽENJE NAS VODI K USPEHU«, je imelo poleg zabavnega tudi rekreativni namen. Organizatorji izvedbe družabno-športnih iger so zbrali prijave za mali nogomet, vtečenje vrvi, sestavljanje stola ter še nekatere zabavne igre. Tekmovanja so se oo prijetnem razpoloženju, katerega so v zg«xlnjem popoldanskem času popestrili tudi glasbeniki, končala do 17 ure. Ob zaključku so bile najboljšim ekipam in posameznikom podeljene tudi priložnostne nagrade, katere so prispevali poslovni prijatelji. Ob dobri hrani z žara in pijači je prijetno, cekxlnevno druženje ob glasbi in tekmovanjih potekalo dej večernih ur. Vsi udeleženci smo se razšli dobre volje in z željo, da srečanje postane tradicionalno. Nasvidenje v letu 1999. Sindikat LIP Radomlje JANEZ BRECELJNIK PRVA KASETA ANSAMBLA VRHOVEC Pozdrav z gora Grega Vrbovec: je mladi harmonikar, ek)ma z Vira, ki je glasbi predan že od svojega devetega leta, ko se je v Glasbeni šoli Domžale učil igrati klavirsko harmoniko. Že tedaj je dokazoval glasbeni talent, s pridnostjo pa je tudi izboljšal igranje. To se je pokazalo tudi kasneje, ko se je odločil tudi za igranje diatonične harmonike. Pri tem so ga vseskozi podpirali stari starši, predvsem pa ati in mamica, nanj pa je vplivala tudi tradicija igranja harmonike v družini. Z glasbo se ukvarja tudi sestra Sabina, ki igra citre. Skupaj sta večkrat razveselila udeležence tradicionalne slovesnosti ob Svetovnem dnevu invalidov, ki ga v hali Komunalnega centra v Domžalah že vrsto let organizira društvo invalidov Domžale. Ansambel Vrhovec pa tudi kot glasbena skupina ni nikoli odrekel prošnji invalidov, da igra na njihovi prireditvi. Vodja ansambla Oega Vrhovec o tem pravi: »Lepo je igrali veselim ljudem, čeprav so invalidi.« Pa to niso bili njihovi edini nastopi. Zaploskali so jim udeleženci Glasbe treh dežel na Studer« u, bili so dobro došli gostje na revijah narodno zabavne glasbe, srečali pa smo jih lahko tudi na različnih družabnih srečanjih in veselicah. Ansambel je na pobuek) Grega Vrhovca, ki je njegov vodja in v njem igra harmoniko ter tudi poje, nastal v sedanji zasedbi pred štirimi leti. V njem poleg Grege Vrhovca igajo Se: Franc Ftolinšek, bas, bariton, vokal, Franc Per, kitara ter pevca Gašper Šare in Bernarda Serša. Po štirih letih prizadevnega dela so pred kratkim pod naslovom POZDRAV Z GORA izdali prvo kaseto, s svojimi glasbenimi prijatelji so jo predstavili v gostilni Soklič. Na kaseti so vesele skladbe avtorjev: Grege Vrhovca, Francija Dolinska, Bernarda Mi-klavca in prof. Ivana Sivca. Tako boste lahko prisluhnili skladbam: Pozdrav z gora, Letni časi, Ples metuljev, Mamici v zahvalo, Mladost, Spomini, Kdor vince rad ima, V jutranji zarji, Nočne urice in Ljubezen je bolezen. Mladi glasbeniki vedo, da samo igranje in temeljito deta prinašata uspeh in zadovoljujeta poslušalce, zato se radi odzovejo različnim povabilom. Igrajo na različnih prireditvah, zabavah, srečanjih, ohcetih, dobroeJelriih prireditvah, povsod, kamor jih pejva-bijo. Kaseto POZDRAV Z GORA mladega narodno zabavnega Ansambla Vrhovec lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah, vodjo ansambla Grego Vrhovca pa dobite na Viru, Bu-kovčeva cesta 17 lahko pa ga pokličete tudi po tlefonu 712-983 ter 722-556. VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cepljenje lisic proti steklini Veterinarska uprava Republike Slovenije bo v dneh od 15. oktobra pa do predvidoma 15. novembra 1998 opravila polaganje vab za oralno imunizacijo -lisic proti steklini. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev z višine 300 m. steklina je neozdravljiva, brez iz-jeme smrtna, virusna bolezen, za katero lahko obolijo živali in ljudje, Steklina, ki je prisotna pri lisicah, predstavlja nenehno grožnjo za prenos bolezni, preko domačih živali, na ljudi. Ker človeško življenje nima cene, je za njegovo ohranitev potrebno narediti vse, kar je v danem trenutku možno. Cepljenje je edina oblika boja POMEMBNO! proti steklini, zato se je Slovenija pSOm v času polaganja vab NI vkljui lla v I vropsko komisijjo za za- DOVOLJENO prosto gibanje, tiranje stekline pri divjih živalih. Izvzeti so službeni psi. Po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije (VVHO) je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati z vodo in umiti z milom, ter nemudoma obiskati najbližjo antira-bično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le zaščita. Vse informacije <» poteku cepljenja lahko dobite na Veterinarski upravi RS. Po zakonu morajo biti psi v naši državi obvezno vsako leto cepljeni proti steklini dež 1. junija v tekočem letu, oziroma po dopolnjenem 4. mesecu starosti. Pse cepimo v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV X) skozi vse leto, vsak delavnik od 700 - 11.00 in exl 1700 - 18.00. 1<) OKTOBER L VINOTOK /lamnik Domžale DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Obisk muzeja izgnancev v Brestanici Letošnji jesenski izlet Društva izgnancev Domžale je njegove člane popeljal v Obsote-Ije, v kraje, od koder je doma kar precej članov domžalskega društva, ki so se po vojni priselili v našo občino. Zanimanje za jesenski izlet je bilo veliko, zato sta na pot odpeljala kar dva avtobusa, s katerima je na enodnevni izlet potovalo skoraj 100 izgnancev. Po kratkem postanku na Trojanah smo se okrepčali z najboj znanimi slovenskimi krofi. Iskrena hvala Gostinskemu podjetju Trojane in njegovemu direktorju, g. Bojanu Casiorju za odličen zajtrk. Potem smo se odpeljali do Podčetrtka, kjer smo si ogledali zdravilišče Atomske toplice. Prvi daljši postanek je bil v Olim-ju, kjer smo si ogledali znamenito cerkev, posebej zanimiv pa je bil ogled tretje najstarejše lekarne v Evropi, po kateri nas je popeljal eden izmed menihov. Zlasti pozorno so obiskovalci prisluhnili zanimivi razlagi vsebine fresk, na katerih so predstavljena zdravilna zelišča, ki smo si jih og- KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE Skupaj z vami poskrbijo za boljše zdravstveno počutje Društvo izgnancev Domžale se iskreno zahvaljuje Gostinskemu podjetju Trojane in g. Bojanu Casiorju, direktorju, za krofe ter prijazni domačiji pri Korenovih v Stari vasi za gostoljubje. Del udeležencev obiska Obsotelja na skupinski fotografiji. ledali tudi v naravi in lahko izdelke iz njih tudi kupili v bližnji samostanski trgovini. Nekateri so obiskali tudi bližnji čokoladni butik. Po krajši vožnji in postanku na carini je bil na vrsti obisk Kumrovca iz enega izmed največjih etnoloških muzejev na prostem Staro selo. Seznanili smo se z življenjem v hrvaškem Zagorju ob prelomu stoletja, zelo zanimive pa so bile tudi razstave: od pšenice do kruha; od konoplje do platna, pa razstava o zagorski ohceti, lectu in njegovih izdelkih. Večina obiskovalcev je v lepo urejenih domačijah obujala spomine na nekdanje kmečke domove, na črne kuhinje in na dni, ko so v krušnih pečeh pekli dober domač kruh. Ogledovali smo staro kmečko orodje, kovačnico, kolarnico in druge stare obrti, ki bodo kmalu le še spomin. Po vožnji skozi naravni park Trebče nas je pot pripeljala do gradu Brestanica, ta se prvič orne nja že v letu 895. Prijazna vodič-ka nas je popeljala po razstavah, ki si jih je mogoče ogledati v prostorih lepo urejenega gradu. To je razstava o zgodovini gradu Brestanica in okolice, razstava o življenju in delu menihov na tem območju, posebno skrbno pa smo si ogledali razstavi o izgnanstvu. Grad Brestanica je bil na- IDI) letnim POSVETITVE CERKVE N IM llli.l USTANOVITVE ŽUPNIJE ;n IHnim POSTAVITVE ORGEL i,n ll'llllld POVEČAVE IN POSLIKAVE CERKVE in POSVETITEV ŽUPNIJE KRISTUSU KRALJU Si IH nica SMRTI PRVEGA ŽUPNIKA g. BERNIKA m Iri im .1 PRVEGA MISIJONA PO VOJNI Irliin.i POSVETITVE DARITVENECA OLTARJA mreč v drugi svetovni vojni prese-litveno taborišče, skozi katerega so Nemci v različne države izgnali več deset tisoč ljudi. Tako je grad Brestanica postal kar dvojni muzej: Muzej slovenskih izgnancev ter Muzej slovenskih vojnih ujetnikov, zapornikov in interni-rancev. Še posebej pozorno smo si ogledovali fotografije, ki prikazujejo izgnance iz zlatopoljskih vasi in Hrastnika ter drugih krajev iz naših občin. Še posebne pozornosti pa je bila deležna fotografija, na kateri je gospa Lojzka spoznala svojo mater ter sebe in brata, ki so jih Nemci izgnali ob požigu zlatopoljskih vasi. Ob gledanju fotografij iz zbirnih taborišč: Goričane, škofijskih zavodov v Šentvidu in tudi Brestanice se je v spominih na trpljenje, še zlasti pa na sorodnike, ki jih ni več, osolzi-lo marsikatero oko. Mimo Krškega in Brežic smo se vrnili na Bizeljsko in se najprej ustavili pri »Korenovih« v Stari vasi, sorodnikih gospe Pepce Peterka v vasi. Ti so nas prijazno pogostili z domačim »štrudljem«, tako da je bilo slovo ob zvokih domačih godcev kar težko, vendar smo morali pot nadaljevati do gostišča Balon, kjer nas je čakala večerja. Na poti proti domu smo prijetno utrujeni urejali spomine na lepo preživet dan, ki je v večini udeležencev obudil spomine na dneve izgnanstva in vedno znova pritrjeval skupni želji, da se dnevi lx)lečine, trpljenja in solza ne bi nikoli več vrnili. SLOVESNOSTI ob obletnicah nase župnije Domžale l'onrali'ljck. IS. 10.1«t...................................... Ob 19. uri mašuje gospod Janez Celar. Pri maši bo igrala prof. Marija Holcar in njena hči Ada, peli bosta gospa Jožica Kališnik in gospa Brigita Vrhovnik. Po maši bodo izvedle šc polurni koncert. Torek, 20. in. 1998 Maševal bo domžalski rojak gospod Štefan Pavli. Pri maši bo sodeloval orkester in zbor APZ Alojzij Mav, orgle: Gregor Voje, solista bosta Marta Močnik in Vladimir Čadež, dirigirala bo gospa Marička Perko. Orkestracija: prof. Andrej Goričar. Po maši bosta ob 20.00 uri v Kulturnem domu Franca Bernika govorila dr. Ivan Štuhec in mag. Peter Kvaternik o sinodi. Sreda, 21.10.1998............................................... Maševal bo gospod Ludvik Žagar. Pel bo zbor APZ Alojzij Mav, ki bo po maši imel še koncert Mavovih pesmi. (elitek.22.10.199S......................................... Maševal bo domžalski rojak gospod Franc luvan. Po maši ho zapel nekaj svojih skladb. IHek. 2:1.10.1998 ................................•........... Maševal bo prejšnji župnik gospod Franc Baloh. Pri maši pa bo pel naš župnijski zbor. Sobota, 2110.1998 ................... Maševal bo domžalski rojak dr. Anton Štrukelj. Pri maši bo prepeval mladinski pevski zbor. Po maši bo še kratek koncert. Orgle: Janez Kozjek, zborovodja: Ksenija Kozjek. ViMleljji. 25.10.1998 Ob 15.00 uri bo maševal naš nadškof dr. Franc Rode. Pri maši bodo peli pevci obeh zborov, sodelovali bodo godbeniki. Dirigira g. Tone Juvan, orgle: prof. Marija Holcar. Klub upokojencev Domžale, ki odpira svoja vrata v Domžalah na Ljubljanski 36 vsak dan (razen ponedeljka) od 16. do 20. ure, skuša z različnimi aktivnostmi privabiti v Klub upokojencev čimveč starejših občanov. Ti naj bi v klubu našli prijetno zatočišče, družbo in prijatelje, pa tudi nasvete in predloge za svoje boljše zdravje. Prav zdravju namenjajo v zadnjem času največ skrbi in zato so se odločili, da poleg predavanj za svoje člane organizirajo redno merjenje krvnega tlaka in pregled ožilja. Vse člane obveščajo in vabijo, d.i se za omenjeni storitvi, ki jih bodo izvajali zdravniki, prijavijo v Klubu ali pa pokličejo telefonsko številko Društva upokojencev Domžale 721 - 904 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. Glede na število prijavljenih bodo oblikovali skupine in vse zainteresirane obvestili o terminu, v katerem bork) lahko deležni omenjenih zdravstvenih storitev. V Klubu upokojencev Domžale bodo tudi jeseni nadaljevali z različnimi srečanji, predavanji, športnimi aktivnostmi, zato vas vabijo, da se jim pridružite. Še zlasti zato, ker so jesenski večeri dolgi, v družbi pa lahko zelo pri jetni. Dobrodošli! JESENSKE AKTIVNOSTI KOMUNALNEGA PODJETJA DOMŽALE Ločeno zbiranje železa, bele tehnike, nevarnih odpadkov, odvoz kosovnih odpadkov občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. S tem je dana možnost vsem, da lahko odložijo tiste gospodinjske odpadke, ki jih ni mogoče spraviti v zabojnike. To so največkrat kosovni odpadki (|X)hištvo, peči, gospodinjski stroji, kolesa, ipd.), gradbeni odpadki, ki se pojavljajo ob manjših vzdrževalnih delih na stanovanjskih objektih, pri vzdrževanju okolice, vejo obrezanih dreves, gr-movnic in živih meja. Vsi, ki kdaj obiščete sanitarno deponijo v Dobu, ste najbrž že opazili, da je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale na njej poslavilo kontejnerje (20 m1) za ločeno zbiranje /o leza, bele tehnike (hladilniki, zamrzovalne skrinje, štedilniki, pralni stroji, ipd.), stekla in avtomobilskih gum. Prav bi bilo, da bi ločeno zbiranje odpadkov na deponiji s|x>štovali vsi ol> čani, ki sami vozijo odpadke nanjo. Z današnjo kratko predstavitvijo jesenskih dejavnosti našega komunalnega podjetja bi vas radi tako seznanili, kot povabili, da bi skupaj z njimi poskrbeli za urejeno stanje na tem področju. Tako bo v občini Domžale v času od 23. do 30. oktobra 1998 potekalo organizirano zbiranje in odvoz posebnih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Obvestilo p poteku akcije - način zbiranja in odvoz nevarnih odpadkov bo posredovano vsem gospodinjstvom. Sanitarna deponija v Dobu lio v zimskem času (od 1. novembra do 1. aprila) odprta ob delavnikih od 14. eta 18. ure in ob sobotah od 8. do 18. ure - za vse uporabnike njihovih storitev (odvoza komunalnih odpadkov) iz Upamo, da niste zamudili akcije odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jo je Komunalno podjetje opravljalo v času od 21. do 25. septembra 1998. Skupaj je bilo odpeljanih skoraj tisoč kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Podjetje Surovina iz Ljubljane je z deponije brezplačno odpeljalo zbrane kosovne odpadke iz gospodinjstev - belo tehniko, ki je po predhodno opravljenem stiskanju povsem spremenila prvotno podobo, v Surovini pa so končali tudi zbrani odpadki iz železa, ki so jih komunalci sami odpeljali v Ljubljano. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Invalidi uspešni športniki Društvo invalidov Domžale posebno skrb namenja tudi športu in rekreaciji, saj se zavedajo, da sta zelo pomembna za počutje njihovih članov. Ti se lahko vključujejo v balinanje, kegljanje, šah in streljanje z zračno puško ter pištolo. Ob redni vadbi, ki poteka kar dvakrat tedensko, se športniki redno udeležujejo tudi različnih področnih tekmovanj in prijateljskih srečanj, ki jih najpogosteje pripravljajo skupaj s pobratenim društvom iz Izole, Kopra in vsemi gorenjskimi društvi. Pred kratkim so bili tudi organizatorji področnega tekmovanja v balinanju in šahu, lep uspeh pa so dosegli tudi na področnem prvenstvu v kegljanju v Škofji Loki, ko je bila domžalska ekipa peta. Še posebej ponosni so na oba strelca z zračno puško in pištolo g. Andreja Perneta in g. Francija Mušiča, ki se uvrščata v sam slovenski vrh. Društvo invalidov Domžale vabi športnike invalide, da se jim pridružijo. V. V. Udeleženci področnega prvenstva v balinanju, ki ga je na balinišču na Količevem uspešno organiziralo Društvo invalidov Domžale. RAZPORED ZBIRANJA IN ODVOZA POSEBNIH -NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE, ki bo potekalo od 23. do 30. oktobra 1998 po naslednjem razporedu: 23.10. 1998: KS RADOMLJE plato pred Kulturnim domom 14.30 - 16.00 KS ROVA • plato pred GaSHSkim ckiniom 16.30- 10.00 24.10.1998: KS PRESERJE odcep i/ Pelec hove ceste na Igriško ulico 10.30 - 12.00 KS HOMEC -NUŽU: plato pred Gasilskim domom 12.30- 14.00 KS JARŠE - RODICA plato pred Gasilskim domom 14.30- 16.00 KS VIR uvoz k avtoodpadu na Bukovčevi cesti 1630 - 18.00 26.10.1998 KS SIMON JENKO DOMŽALE parkirišče Ten-Ten 14.30 - 16.00 KS VENCEL) PERKO plato Avto servis ob Ljubljanski cesti 16.30- 18.00 27.10.1998: KS SLAVKO ŠLANDER DOMŽALE parkirišče ob Ljubljanski cesti nasproti gostišča Juvan 14.30 - 16.00 KS SIMON JENKO parkirišče Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, Savska 34 16.30- 18.00 28.10.1998: KS TR/IN parkirišče pred trgovino Mercator 14.30 16.00 na dvorišču Krajevne skupnosti 16.30- 18.00 29.10.1998 KS DRAGOMELJ - PŠATA dvorišče OŠ v Dragomlju 14.30 16.00 KS IHAN šjx>rtni park 16.30 18.00 30.10.1998 KS KRTINA plato pri zbiralniku mleka v Brezjah 14.30 16.00 KS DOB plato pred trgovino Napredek 16..'(0 18.00 • Organizator akcije je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, izvajalec pa KEMIS d.o.o. Ob akciji bo na voljo tudi poseben kontejner za zbiranje gum. Izkoristite priložnost in posebne - nevarne odpadke pripeljite na zbirna mesta! (V) Kulturni dom /lamnik (0 >N E o o 5 0) m o C 2 3 3 Spoštovani in cenjeni! Kulturni dom Franca Bernika Domžale siopa / letošnjo jesenjo v svojo prvo sezono! Z ustanovitvijo našega zavoda so bili dani pogoji, da tddi naše mesto obogatimo z načrtno kulturno ponudlx> listih dogodkov, ki jim v Domžalah doslej nismo mogli slediti. Oblikovali bomo karseda pestro ponudbo različnih kulturnih dogodkov in tako vam danes pošiljamo koledar kulturnih prireditev za mesec oktober. I etos bomo prvič oblikovali ludi abonmajsko ponudbo gledaliških predstav in koncertov. Abonmajska oblika je še vedno tista ponudba, ki najbolj privlači, saj smo tako lahko prepričani, da nas kulturne prireditve ne bodo obšle. Vabim vas, da postanete abonent našega kulturnega doma! Tako boste redno spremljali gledališke predstave aiikoncerte, ob tempa imeli tudi popust pri nakupu vstopnic za ostale prireditve, ki jih bomo organizirali v našem in vašem kulturnem domu. O abonmajskih predstavah boste redno obveščeni s V * injschnhn pismom. V tem mesecu torej vabimo otroke k ogledu prvih dveh predstav v okvim sobotnih matinej, ki hodu redno na sporedu vsako drugo soboto dopoldne, odrasle pa vabimt) k ogledu dveh resnično odličnih prireditev. Prisluhnili boste lahko odličnim intetpretacijam glavnih delov Mozartove operet atobna piščal, kar bo zagotovo nepozaben dogodek za vse ljubitelje operne glasbe. Za ljubitelje gledališke umetnosti pa bo poskrbel izvrstni sarajevski dramski igrala Zijah A.Sokolovič, ki ima v Sloveniji stalno razprodane svoje j)redstave. To bo resnično pravi užitek. Dobrodošli! MILAN MARINIČ v. d. direktorja Kulturni dom Franca Bernika Domžale ZA OTROKE sobota, 10. oktober 1998 ob 9.30 D. Kette - B. Gašperšič: ŠIVILJA IN ŠKARJICE Teater za vse Jesenice lutkovna predstava za otroke od tretjega leta dalje Škarjice brusalke, po rumeni mizi bežite jopico mi urežite... cena vstopnic: 400,00 SIT sobota, 24. oktober 1998 ob 9.30 KLJUKEC IN PAVLIHA Gledališče Unikat Ljubljana igrica je primerna za otroke od četrtega leta dalje Kljukec, ki ne slovi po svoji bi-strosti, se odpravi na pot, da bi kupil konja za gospodarja. Pri tem je tako zelo naiven, da mu razbojnik ukrade mošnjiček z denarjem. Iz zagate ga reši Pavlina, pa tudi on ostane brez denarja. Pavliha pa se domisli novih potegavščin... cena vstopnic: 400,00 SIT GLASBA sreda, 28. oktober 1998 ob 19.30 VVolfgang Amadeus Mozart: ČAROBNA PIŠČAL Po zelo uspeli in medijsko odmevni prvi izvedbi »Čarobne pišča-li«, ki je nastala kot rezultat glasbene delavnice najobetavnejših mladih udeležencev Glasbenega julija na obali, bomo s čarobnimi zvoki pričeli glasbeno sezono Kulturnega doma Franca Bernika. Opero je z mladimi pevci pripravila sopranist-ka prof. Irena Baar. Z najpomembnejšimi odlomki iz prekrasne opere, s katerimi je zajeto celotno dramsko in glasbeno dogajanje, se bodo predstavili naslednji izvajalci: Mateja Arnež, Barbara Tišler, Marta Močnik, Aleksandra Brdar, Marta Star-bek, Edo Strah, Primož Krt, Janko Volčanšek, Teja Saksida, Vikica Školč in Meta Prelovšek. Pri klavirju bo Alenka Šček Lorenz. cena vstopnic: 1.00X3,00 SIT (za člane društev in skupin ZKD Domžale: 800,00 SET) GLEDALIŠČE petek, 30. oktober 1998 ob 19.30 Zijah A. Sokolović: CABAres, CABArei Monodramski nastop igralca Zijaha Sokolovića Izvrstni sarajevski igralec, ki živi in umetniško deluje v tujini in je bolj ali manj stalen gost slovenske gledališke scene, s svojimi monodram-skimi nastopi te in tudi prejšnje monodrame polni gledališke dvorane. «... Njegova komedijantska umetnost, ki ji po šekspirjansko nič ni tuje, zmore med občinstvom spodbuditi glasen krohot, trenutek za tem pa zadrgniti slino v grlu in orositi oko. V gledalčevi zavesti pa sprostiti brezštevilne spomine, asociacije na utrinke iz njegovega lastnega življenja ter iz knjig in množičnih medijev znane zgodovine.« (Slavko Pe-zdir, Delo) »V zakon stopiš, v državi živiš, v gledališče pa greš - prostovoljno« (Zijah A. Sokolović) cena vstopnic: 1.500,00 SIT VPIS ABONMAJEV razpisujemo gledališki in koncertni abonma za sezono 1998/1999 V gledališkem abonmaju bo šest predstav slovenskih poklicnih gledališč. Sledili bomo tekoči gledališki produkciji in izbirali med najboljšimi predstavami pretekle in letošnje sezone ter tako poskrbeli, da bo visoka raven slovenske gledališke umetnosti v našem kulturnem domu prisotna z najbolj aktualnimi uprizoritvami. V koncertnem abonmaju bo sedem koncertov - Zoran Poto-čan - bas, Mateja Arnež - sopran, Nataša Valant - klavir / Godalni kvartet Tartini, Branimir Slokar -pozavna / Godalni kvartet Slovenske filharmonije, Nicoletta Sanzin - harfa, Melina Todorovska - angleški rog / Pihalni kvintet Slovenske filharmonije/ Ciril Škerja-nec - violončelo, Mojca Pucelj -klavir / Godalni orkester Slovenske filharmonije s solisti / Simfonični orkester Domžale - Kamnik s solisti Abonmaje bomo vpisovali od 15. do 23. oktobra od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18. ure (v soboto samo dopoldne) v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča) ZA NOVEMBER \\POWDI IIVIO: 4. in 5. november - Moje gledališče Ljubljana Ray Coonev: DENAR Z NEBA (komedija) za abonmaja RUMENI in ZELENI ter za IZVEN 6. november - Mateja Arnež -sopran, Zoran Potočan - bas, Nataša Valant - klavir (recital koncertnih in opernih arij) za abonma MODRI in za IZVEN 7. november in 14. november SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE 13. november - Zijah Sokolović: GLUMAC JE... ' GLUMAC JE... GLUMAC / za IZVEN 24. november - Godalni kvartet Tartini in Branimir Slokar - pozavna / za abonma MODRI in za IZVEN BA KARTICA BANKE DOMŽALE Banka Domžale s l. 11. 1998 izdaja novo čekovno kartico imenovano »BA kartica« in nove čeke. Nova kartica omogoča: • plačilo blaga in storitev na vseh prodajnih mestih v Sloveniji, označenih z nalepko BA; • dvig gotovine na bančnih okencih in bančnih avtomatih; • identifikacijo pri poslovanju z novimi čeki. Imetniki, ki že poslujejo s karticami na bankomatih, bodo nove kartice prejeli po pošti, ostali pa jih lahko osebno dvignejo v enoti, ki vodi njihov tekoči račun. Banka Domžale vabi tudi imetnike drugih računov, da začnejo poslovati s tekočim računom in s tem izkoristijo ugodnosti, kijih nudi BA kartica. (/0^) banka domžale hodex PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodajo (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 2,5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOT 348.000,00 SIT P-106 1. 330.000,00 SIT P-306 2.031.000,00 SIT P-406 2.946.00(),(X) SIT NOVO ŽE ZA 1.546.000 SITJ P-406 COUPE P-PARTNER BOXER • 5.286.000,00 SIT 1.648.500,00 SrT (5% p.d.) 2.402.000,00 SIT (5% p.d.) SPREJEMAMO VPLAČILA ZA PEUGEOT 206 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE 1\ OKTOBER t VINOTOK /lamnik Domžale Pogovor z medijsko osebnostjo Nataša Pire je ena izmed zelo uspešnih žensk, ki se je znašla v medijskem prostoru. Znana je kot novinarka na POP TV in prav tako jo poslušamo na radiu HIT. Rojena si v Kamniku, nekaj časa si bila na praksi v matični knjižnici Kamnik. Kakšni spomini te vežejo na Kamnik in na knjižnico? Kamnik je in vedno bo moje najljubše in najlepše mesto. Vsakdo je na svoj rojstni kraj bolj navezan kot na katerega koli drugega. Veliko potujem in Slovenija je zopet tista, ki bo moja najljubša in najlepša država. To si upam trditi, ker sem bila Ze v 35 državah. Kamnik bo tudi mesto, v katerega se bom vedno vračala, saj tam živita moja starša, ki bosta vedno pomemben del mojega življenja. Sprašuješ me še za knjižnico! Med mojim srednješolskim izobraževanjem, hodila sem na Srednjo družboslovno šolo v Ljubljani, je bilo potrebno vsako leto opraviti 14 dni prakse. In ker rada berem in imam rada knjige, sem si izbrala knjižnico. Po poklicu si dipl. pravnica, vendar delaš na POP - TV v Ljubljani in na radiu HIT Domžale. Mi lahko pojasniš, kako si se znašla v medijih? Na televizijo in na radio sem prišla po naključju. Na kabelsko televizijo Kamnik me je povabil JANEZ PIRŠ, ki je bil takrat »star televizijski maček«. Prvi dan, ko sem začela z delom, sem se v medije »zaljubila«. Delo v medijih postane zasvojenost, prav tako kot delo stevvardese. Ko sem nehala leteti na Adria Airvvavs, je bilo zelo, zelo težko, toda imela sem srečo, da sem zopet našla delo, ki me privlači. Dostikrat me kdo vpraša, kaj mi to delo pomeni. Odgovorim mu, da je moje delo moj bobi, zato ga ne jemljem kot nujno zlo. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi zjutraj z odporom odšla v službo. In zakaj delaš še na radiu HIT Domžale? Na radiu delam zato, ker je bil radio moje prvo srečanje z resnim medijskim profesionalnim delom, in sicer na Radiu Slovenija. In radio je medij, kjer veljajo drugačne zakonitosti kot na televiziji. Na radiu HIT sem bistveno bolj sproščena, malo bolj lahko pokažem svoj »pravi jaz«, ki ni resen, kot je videti na televiziji, je malce bolj pavlihov-ski, bolj šaljiv. Rada imam humor, tega v resnem informativnem programu, kot je oddaja 24 ur, ne morem pokazati. Vsa ta moja medijska aktivnost pa ne pomeni, da sem pozabila na svoj prvotni poklic, to je pravniški. Zavedam se, da svojega obraza ne morem »prodajat« neskončno dolgo, saj televizija zahteva vedno sveže in mlade obraze. Moj poklic je moja zlata rezerva, zato sem pred dvema letoma naredila še pravosodni izpit. Ali imaš v pravu rada kakšno posebno področje? Ja, mogoče bom enkrat stroga sodnica ali pa generalna javna tožilka, vsaj tako mi je nekoč rekel nek moj gledalec, da imam »dolg jezik« in z njim zelo dobro opletam. To je največje priznanje za novinarje, saj je v našem poklicu še kako dobro imeti (pre)dolg jezik. Ker si mi izdala nekaj svojih lastnosti, si upam kar uganiti, kaj si po horoskopu. Bik si, kajneda? Ja, tako in drugače velikokrat grem z »glavo skozi zid«. Ker pa me je velikokrat bolela glava (aspirini pa so dragi), sem se odločila, da bom to počela čimmanjkrat. Ampak bik iz svoje kože ne more. Z Natašo se je pogovarjala SAŠA KOS CB ACADEMY LONDON & BEAUTY HAIR MIHAELA Intenzivni seminar Salon BEAUTY HAIR MIHAELA iz Domžal je v zadnjih septembrskih dneh že tretjič zapored gostil ugledna člana SANRIZZOVE CB ACADEMY iz Londona. Gosta Ric-cardo Rizzo in Tomoko Kavvaguchi sta iz svetovne frizerske prestolnice prinesla veliko novih zamisli in idej, ki bodo v prihodnosti krojile frizersko modo. Udeležencem seminarja sta predstavila osnovno, trikotno tehniko striženja, jih poučila o pomembnosti osveščanja strank in jih nekoliko igrivo, predvsem pa zabavno, popeljala v filozofijo njihovega dela. Kdo sta Riccardo Rizzo in Tomoko Kavvaguchi? Riccardo Rizzo je eden izmed vrhunskih frizerskih mojstrov. Začel je pri Vidalu Sassoonu, danes pa vodi CB Academv in salon v Londonu. Tomoko Kavvaguchi, ki je že kot majhna deklica barbikam rada urejala frizure, je prišla na Akademijo kot prva študentka. Na Cambridgeu je že šest let in med drugim pomaga Riccardu tudi pri izobraževanju tečajnikov po celem svetu. INTENZIVNI SEMINAR CB ACADEMY & BEAUTY HAIR MIHAELA Eno izmed takih izobraževanj frizerjev je tudi 4-dnevni intenzivni seminar, ki ga v sodelovanju s CB Academv organizira frizerska mojstrica Mihaela Žavbi. 20 tečajnikov ima enkratno priložnost, da za ugodno ceno spozna svetovno frizersko modo in se seznani z aktualnimi modnimi smernicami. Sanrizzova ekipa udeležencem seminarja predstavlja kombinacijo demonstracij tehnik striženja. Tečajniki sami vadijo na modelih. Vsak ima zagotovljene po tri modele dnevno, pri delu pa jih ves čas vodita Riccardo in Tomako. Kaj lahko London ponudi udeležencem seminarja? Veliko, odgovarja Riccardo. Gre za intenzivno izobraževanje, kjer učinek dosežeš po bližnjici, vendar zaradi tega ne delaš napak. Ta seminar je odlična priložnost, da se tečajniki naučijo nekaj, kar bodo že jutri lahko uporabili v svojem salonu. Tudi Mihaela Žavbi se strinja, da je omenjeni seminar v vseh pogledih koristen. Spodbudno je že to, da bi se vsak, ki ga zanima tako izobraževanje, rad naučil več. Vsi tečajniki so željni znanja, informacij in idej. Zato so taka Novo gasilsko vozilo v Studi GASILSKIjOflJ™ Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1932 in vse od tedaj se je ukvarjalo z organizacijskimi, delovnimi in drugimi zadevami. Vse večjo potrebo po usposobljenosti in opremljenosti nam narekuje današnji čas. In tako smo tudi mi letos prišli do novega orodnega vozila peugeot boxer, ki smo ga prevzeli na naši veliki vrtni veselici s programom in parado. Za finančno pomoč se najlepše zahvaljujemo: Gasilski zvezi Domžale, KS Simona lenka Domžale, različnim sponzorjem in pokroviteljem in seveda vaščanom Štude ter okolice, za dodelavo na vozilu AS Bus Domžale, gospodu kaplanu, ker je »krstil« avtomobil. Posebna zahvala pa gre tudi botru avtomobila CČN Domžale za vsestransko pomoč našemu društvu. Hvala. PRIMOŽ RAHNE V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznlkova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h izobraževanja vedno odskočna deska, dajo ti več spodbude, saj vidiš in slišiš veliko novega. Prednosti seminarja Kamor koli greš, kjer koli že si, od vsega vzameš del zanimivosti. Povsod najdeš nekaj, kar te pritegne. Mihaela Žavbi v zadnjem času na seminarjih opaža, da se tečajniki trudijo posnemati mojstra in narediti isto. A nikoli ne more biti isto, saj ima vsak drugačno roko in dela to, kar mu je všeč. Bistvo je, da stranki narediš tako frizuro, kakršno bi imel sam. Filozofija dela ali »vse je v zaupanju« Vsak tečajnik nekaj »odnese« v štirih dneh intenzivnega dela. Seveda pa ne gre pričakovati, da ga v tem kratkem času naučijo striči. Riccardo Rizzo pravi: »NE BOM TE UČIL DRŽATI ŠKARIj 3Bk 'i V ROKI, NAUČIL TE BOM FILOZOFIJO DELA.« Njegova filozofija dela temelji na zaupanju v sebi. Riccardo sebi zaupa, da bo ustvaril nekaj za stranko. Bistvo njegove filozofije je prav v tem, da tega ne delaš zaradi sebe, zaradi svojega ega, ampak v dobro svoje stranke. Vse stranke so pomembne in vse imajo nekaj skupnega Kdor koli sede na frizerski stol, je pomemben. In vse stranke, ki pridejo, imajo nekaj skupnega - vse si želijo spremembe. Pomembno je, da stranko izobraziš, da ji kaj tudi pokažeš... Iz pogovora lahko zveš, kakšna oseba je, kako Živi, kako se oblači, kakšna frizura ji pristoji. Tako si pridobiš njeno zaupanje in stranka se bo vedno vračala. Trikotna tehnika striženja Izhodišče tehnik striženja in barvanja las je oblika trikotnika. Tehnika, ki temelji na trikotnikih, je matematična in edina pravilna. Bistvo tehnike je, da ne delamo napak in sledimo nečemu, kar nas pripelje do zaključka brez bolečin. Striženje je kot sestavljanka: vedno moramo en del končati, da lahko nadaljujemo z drugim. Ogledalo je frizerjev najboljši prijatelj Ko je Riccardo začel delati pri Sas-sonu, se tam ni naučil tehnik, ampak nečesa bolj pomembnega - občutka. Ko vidi stranko, razmišlja o glavi, ki jo ima pred sabo, o obliki, o tem, kateri del obraza bolj izstopa... Nikoli ne spreminjaj tistega, kar ti je všeč, amp.ik samo dodajaj, dokler ti v glavi ne zazvoni »STOP«! Prav zato je ogledalo frizerjev najboljši prijatelj, saj nikoli ne laže. Edina priložnost [3elo, ki ga frizerji opravljamo danes, je zelo komercialno. Ko slranka zapusti salon, je to moja edina priložnost, da ljudem pokažem, v čem je moje delo drugačno, poudarja naš gost. Zato je pomembno, da stranka zapusti salon / nasmehom na ustih, saj njen nasmeh pomeni, da je zadovoljna in se bo vedno vračala. Za konec pa še kratek intervju z Ric-cardom Rizzom Gospod Rizzo, kako bi komentirali seminarje, na katerih sodelujete? Taka izobraževanja postajajo vse pomembnejša in udeleženci prav tu dobijo oporne točke, ki jim pomagajo pri nadaljnjem razvoju. Mislim, da Slovenci sicer še vedno radi potujejo v tujino, kjer dobijo navdih. Vendar se bo izobraževanje sčasoma začelo dogajati tu, doma, kjer ima, vsaj ekonomsko gledano, to večji smisel. Kje vidite slovensko frizersko modo glede na svetovno? Mislim, da vaša moda ni daleč za svetovno, saj je današnja komunikacija zelo hitra. Tudi kreatorji svetovne mode so isti. S tega vidika torej ni razlike, pač pa je v miselnosti. Tu mislim na osveščenost stranke. To je vaša in naša prihodnost. Piše: Nada Nekrep 5. del S poti po čudoviti Škotski Oban je eno najbolj priljubljenih škotskih letovišč, za področje zahodnega Višavja in Hebridov pa je strateško pomembno tudi njegovo pristanišče. V izredno enotnem mestecu z množico v terasah razporejenih hiš viktorijanskega sloga in pastelnih barv izstopa samo rimskemu Koloseju podobna zgradba prav na najvišji točki mesta. Gre za Mc Caigov stolp, ki ga je konec 19. stoletja zgradil premožni bankir Mc Caig, ki je trdil, da bo njegova gradnja zagotovila delo številnim brezposelnim v mestu. Govori se, da je bil dejanski namen tega arhitekturnega posebneža predvsem predstavljati spomenik bankirju in njegovi družini. Prispela sva v poznih popoldanskih urah, se pozanimala o odhodih na lono za naslednji dan in se nato peš podala do precej oddaljenega kampa, ki sva ga dosegla že popolnoma odetega v rdečo barvo večernega sonca. To je bil res eden tistih kampov, kjer se nekoliko »spraviš k sebi« - umiješ, opereš, pošteno naješ, zraven pa uživaš ob čudovitem razgledu na mirno morje in na labode, ki drsijo pO vodni gladini. Bil je to pravzaprav kamp na posestvu neke družine, kjer so te sprejele gosi in race, spremljale skakljajoče kozice, naslednje jutro pa pospremili na pot prijazni oslički. Da o psih in mačkah ne govorim. Izbrala sva eno od turističnih agencij, ki jih je v ČDbanu vse polno, ponujajo pa bolj ali manj enake usluge. Popeljejo te s trajektom do otoka Muli, nato z avtobusom preko njega, kjer te čaka še kratek trajekt do otočka Ione. V ceno je vključen tudi vodič, ki je na Škotskem vedno v isti osebi tudi voznik avtobusa in mora izpolnjevati en sam pogoj - biti mora nadvse zabaven. Tako nam je med drugim pokazal najmanjšo pošto na Škotskem, ki je bila škatlica, velika dvakrat dva me-Ir.i s povsem verodostojnim napisom »Royal Mail« (Kraljeva pošta), in najmanjši puh, ki sprejme štiri ljudi (z natakarjem vred!). Zabavna vožnja hitro mine in kar naenkrat sva stopila na lono, ki jo imenujejo tudi »ziix;lka škotskega krščanstva«. Otoček je le 5 kilometrov dolg in le pol toliko širok, zato večina obiskovalcev pride le za en dan. Leta 5h.i je iz Irske na lono prišel sv. Kolumb z 12 spremljevalci in ustanovil samostan, ki se do danes ni ohranil. Od tu se je nato postopoma širila krščanska vera po celi deželi. Misijonar je umrl leta 597 in bil pokopan na Ioni, vendar je ob koncu 8. stoletja prišlo do normanskega napada. Normani so pobili 68 menihov in po tem dogodku so bili ostanki sv. Kolumlx~ preneseni nazaj v rodno Irsko. ()tok je bil romarski cilj zgodnjih kristjanov in je kmalu postal tradicionalni kraj, kjer so pokopavali škotske kralje vse do 11. stoletja, ko je to funkcijo prevzel Dun-fermline. Pokopališče st. Oran je najstarejše krščansko pokopališče na Škotskem, kjer je po nekaterih podatkih pokopanih 48 škotskih kraljev. Zadnji med njimi je bil Duncan, ki ga je leta 1040 umoril Macbeth. Prvotni samostan, ki so ga uničili Normani, je v 15. stolel ju zamenjal novi, benediktinski, nekaj let kasneje pa se mu je pridružil še ženski samostan, katerega razvaline so na Ioni vidne še danes. V vsej svoji veličini pa danes n.i Ioni sloji kale drala iz 16. stoletja, pred njo pa sloji jo znameniti keltski križi, od katerih je najznamenitejši Macleanov kriz, visok kar 3 metre. Čas do odhoda zadnjega trajekta je prijetno izkoristiti s sprehodom v no tranjosl otoka, ki pa kaj hitro pripelje do nasprotne obale. Zares lep enodnevni izlet, ki je bil tudi zadnji pravi škotski izlet. Prihod v Oban in srečanje z znamenitim orkestrom igralcev na dude je samo še zaokrožil zares prelep dan. In ko sva se po vijugasti cesti v soju sončnega zahoda vračala v kamp, sva bila z mislimi že drugje. Naslednje jutro sva v topotu vlaka po tirnicah že drvela proti jugu, kjer sva se končno odlepila od škotske obale in zajadrala na zahod, kjer je bila še ena obljubljena dežela - Irska. Je bila lepša in bolj zanimiva? O tem p,i kdaj drugič. KONEC Domžale /lamnik Lista za mir in pravičnost i vas Domžale - prijazno mesto skd^ Pešcem pločnike, kolesarjem steze, avtomobilistom ceste! jro Mesto brez omam!w&Z eno vozovnico v Ljubljano. ms^Ločiti ali ne ločiti! DA, smeti! Francija Herleta za župana ■W-."JV-1. :-m SLS Slovenska ljudska stranka Krajevna skupnost naj bo mala občina. SLS - Slovenska ljudska stranka podružnica Domžale Nekdanja Občina Domžale je bila ob uvedbi nove lokalne samouprave močno okleščena. Tudi novejši dogodki vplivajo na to, da je občina vse manjša. Smo se že morda vprašali, zakaj? Smo si iskreno odgovorili, zakaj? Nekateri med nami bi napravili vse, da bi ohranili oblast, ker je ta kot radi rečemo sladka. Kje so danes Krajevne skupnosti in kaj lahko sploh počnejo. Kam se lahko obrnejo občani za reševanje drobnih vsakodnevnih težav? Kakšen je vpliv lastnikov na zazid-Ijivost lastnih zemljišč? Kje je glas krajanov, da bi želeli nov vrtec, itd.? Ob obilici lepih us(x'hov, ki sm<) jih dosegli v ()lx":ini Dom-zale, se nai 11 j< • /; ; ii i se < lo|', ija, < la o veliki vec'ini (lenai ja, ki ga vsi skupaj zberemo z dohodnino in drugimi prihodki, odloča le peščica ljudi. ()bčinski proračun oca. 30 milije >ik>v nemških mark razdelijo štirje pomembni uslužbenci občinske uprave in županja. Občinski svetniki v obliki sprememb in do|k)lnilev premaknejo predlog | iioiai ima le za slaba 2%. Pa je sistem takšnega < enlralnega vodenja res dober? Trdimo, da ni. Povejte, ste srečne in zadovoljne krajanke in krajani te občine? So vaši oIkx i veseli in ponosni? Vas mika delov kraju? Morda je tako v Dobu, kjer krajevna skupnost prejema lepo rento od občinskega smetišča, tako lahko marsikaj razdelijo za lokalna društva in |x>lrclx>oix"anov. Kaj pa naj stori največja krajevna skupi« stpo številu prebivalcev-KS Slavka Slandra? Ali lahko kaj stori za,ostarele ga invalitla v šestem nadstropju bloka, ali primakne tolal za ekipo nadobudnih košarkarjev? Žal ne, lahko pa plača ko-šenje zelenil, ker je to vgrajeno v proračun. S(x^l pa ne more vplivati na mirujoči promet nx>žnosl in urejenost parki i.nij.i, zimski problemi pluženja. Vse lo dela velika tnali obi ina. ( >lx'ino 21. slolelja ra/u men to kol občino aktivnih krajevnih skupnosti, od katerih ho vsaka imela svoj svet in svi tjega »Župana« in to ne slamnatega, temveč takšnega, ki bo imel zagotovljene vire prt1 ko občinskega odbka npr. turistično takso in glavarino. /i ifvin velike olx"ine bo usklajeval Življenje le lam, kjer so zar leve za eno krajevno skupi losi prevelike, primer central ne deponije, glavnih energetskih in komunalnih zadev, pli-nifikac ije, vrhunskega športa in kullure. Pomembna je |x>vo /av.i in vpliv Zupana na republiške vrhove, tako, da se kaj cesarjevega vrne tja od koder je prišlo, k vam, v vaše KRAJEVNE SKUPNOSTI, med vas krajani in občani. Danes dobijo Krajevne skupnosti okrog 800,00 SIT na prebivalca za svoje delovanje. Inveslii ije v Krajevne skupnosti znašajc > Zr>(X),(XX) SIT na prebivalca, Posledice velike izgube pristojnosti in sredstev čutijo prebivala predvsem v: 1. slabšem reševanju drobnih problemov v komunalni infrastrukturi 2. nezmožnosti spodbujanja listih dejavnosti, ki so po mnenju ljudi potrebne v njihovi sredini npr. otroška igrišč a, parkiriSča, pomcx* pri športnih, tehničnih, kulturnih aktivnostih. I Vlovanje in |X)membnos! Krajevnih skupnosti za lx)lj še življenje in razvoj bi veljalo stx idbuditi tako, da se Krajevnim skupnostim nameni pavšalni znesek, ki se ga izračuna iz 70% števila prebivalcev in 30% površine KS. Sredstva, ki bi bila v pristojnosti delitve KS se lahko upo-rabijo za vse nameni1, ki jih dovoljujeta Stalni občine in Krajevne skupnosti. Jarš in Rodice, Krtine, Preserij, Radomelj, Rov in Vira, sem, krajan I )omž,il in želim, (lil l)i vsi bolj »|x>lno« živeli. Vedno sem si želel oblast, ki bi mi bila simpatična. a oblasti nisem nikoli maral. Ne za sebe, ne za druge. Pravijo, da bo Evropa regij. /AKA| ()lx":ina Domžale ne I« bila ponovno Občina krajani >y ponosnih na svoje mesto in vasi? Moje vodita občini na poli v 21. stoleljc je: Malo oblasti in veliko sodelovanja! Krajan KS - Slavko šlandei Občan Občine Domžale Član SLS - Slovenske ljudske stranke I x «Iružnice Domžale Le vsemogočni so NEODVISNI! Vsem olx'anom želiva v imenu Upravnega odbora in svetniške skupine, da izbirajo smelo in preudarno. Predsednica SLS - Vodja svetniške skupine podružnice Domžale: SLS in avtor teksta: EMILIJANA SREBOTNJAK JURIJ BERLOT Krajani Domžal, Dragomlja in Pšate, Doba, Homca in Nožic, Ihana, Franc Herle m V I skupina volilcev Ne čakajrm več - začnimo iz naših pogovorov odstranjevati vse, kar ljudi med seboj oddaljuje, kar jih napravita tuje in sovražne. (LEON JOSEPH SUENENS) Mir in vse dobro! Pozdravljeni vsi dobri ljudje naše občine Štiri leta so minila in zopet se bomo odločali, komu zaupati vodstvo naše občine Domžale. Kot letošnji kandidat za župana se želim še enkrat zahvaliti vsem tistim volilkam in volilcem, ki ste glasovali zame na zadnjih lokalnih volitvah in vas naprošam, da tudi letos volite enako. Želim pa si pridobiti zaupanje prav vseh Vas, ki boste letos odločali! Resnično želim delati za dobro prav vseh Vas, ki živite skupaj z menoj v naši občini Domžale. Zupanovanje namreč razumem kot služenje za skupno dobro in zato se bom zavzemal za uresničenje vseh vaših koristnih predlogov in pobud. Z veseljem pa želim dalati na izboljšanju vseh področij, kijih pokriva občina in za katere menim, da do sedaj še niso dovolj dobro urejene. Tu mislim predvsem na čistejše in prijaznejše okolje, v katerem živimo, rešitev stanovanjskih problemov mladih družin in socialno šibkih, na večje spodbujanje obrti in podjetništva in s tem tudi reševanje brezposelnosti, na ureditev prometnih in parkirnih problemov v celotni občini in na boljše pogoje za delovanje zdravstva, športa, kulture, varstva otrok in starejših, šolstva in dela z mladimi. Mir in vse dobro Vam želim! FRANC HERLE Mojo kandidaturo za župana podpirajo SKD, SDS, KSU in mnogo uspešnih podjetnikov, obrtnikov, športnikov, kulturnikov ter članov raznih zvez in društev. SDS SDS DOMŽALE V preteklih štirih letih smo imeli v občinskem svetu samo štiri predstavnike, a smo kljub temu naredili mnogo za dobrobit vseh vas. Svoje delo želimo nadaljevati, saj ste nas vseskozi podpirali in bodrili. Vaše ZAUPANJE nas je ponovno prepričalo, da smo bili na pravi poti, da smo sposobni delovati v vaše dobro. Zato nam vaše ZAUPANJE dokažite tudi s tem, da boste na volitvah 22. novembra glasovali za nas. Strinjamo se z vami, da mi ne obljubljamo veliko, a tisto, kar obljubimo, tudi izpolnimo. Zato nam zaupajte vaš glas, saj bomo ravno z njegovo pomočjo pomagali vsem nam k lepšemu in prijetnejšemu življenju v naši občini Domžale. Z našimi kandidati, od katerih je vsakdo strokovnjak na svojem področju ter z vašim glasom za našo listo nam to ne bo težko doseči. Da so naši kandidati res dobri, si oglejte sami. dr. Miha BREJC Roman KURMANŠEK Martina URBANIJA Janez GRMEK Janez STIBRIČ mag. Romana JORDAN-CIZELJ Aleksander KABAJ Veronika SLADIC Martin GRAŠIČ Majda PUČNIK-RUDL Slavko CIGLAR krajine po naši skupni meri. Demokrati Slovenije (DS) smo sredinska in ideološko neobremenjena stranka, ki se načrtno izogiblje medstrankarskim zdraham in neplodnim prepirom, ki tako nepotrebno bremenijo razvoj Slovenije v celoti in tudi razvoj marsikatere slovenske občine. Zato o-Demokratih Slovenije ni mo-grtfe ničesar zaslediti ob kakršnihkoli aferah in škandalih, ki obvladujejo slovensko politiko. In tudi v prihodnje bo tako. Demokrati Slovenije razumemo politiko kot nadvse pomembno in odgovorno javno službo, ki upravlja z občino ali z državo na podlagi interesov in potreb občanov oziroma državljanov. To bo naše vodilo tudi poslej! Zato pravimo: Demokrati Slovenije za občanke in občane, za razvoj! Županja, s katero bo občina še naprej cvetela C%)eta Zalokar-Oražem Neodvisna kandidatka za županjo občine Domžale s podpisi volivk in volivcev ter prvopodpisanim g. Jernejem Leničem, st. ...ker je to prava županja za novo tisočletje, ...ker je močna in odločna, ...ker je že veliko naredila in se dokazala, ...ker je strpna in razumevajoča. Kandidaturo so podprli: LDS - Občinski odbor Domžale, ZLSD - Občinski odbor Domžale, Demokrati Slovenije - Občinski odbor Domžale, Zeleni Slovenije - Občinski odbor Domžale, DESUS - Demokratična stranka upokojencev Domžale in častna občana prof. Stane Habe in prof. Milan Flerin Lista obrtnikov - podjetnikov Marjan Smolnikar in skupina volivcev ki smo kandidati za člane Občinskega sveta Občine Domžale, na volitvah, dne 22.11. 1998 se bo zavzemala: • za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva • za odpiranje novih delovnih mest • za razvoj in prijaznejšo prihodnost, ter kvalitetnejše življenje občanov • za boljše pogoje delovanja kulture, športa, varstva otrok, zdravstva, šolstva in dela z mladimi • za čisto in prijaznejše okolje, v katerem živimo Obrtniki in podjetniki, ki kandidiramo za mesta svetnikov v Občinskem svetu menimo, da je za nacJaljevanje že desetletja zastavljene« in uspešno uresničevane domžalske gospodarske prorJornosti, potrebno storiti nove korake, ko moramo doseženo stopnjo razvitosti ohranjati in razvijati še naprej. Obrt in podjetništvo sta bili in sta eden orl dolgoletnih temeljev domžalskega gospodarstva in sta v mnrjgočem vzorčni primer za to, kako naj bo tako področje organizirano, razvito in dinamično vodeno. Kandidati za občinski svet: Andrej Počivavšek, rojen 21.10.1947, Domžale, ljubljanska 1T9a, 1230 Domžale, ing. elektrotehnike Zoran Poljšak, rojen 3. 4. 1956, Dob, Vegova 12, 1233 Dob, dipl. ing. kemije Viljem Majhenič, rojen 6. 7. 1950, Domžale, Bernikova 6a, 1230 Domžale, fotograf Stane Kovač, rojen 2.4.1962, Domžale, Ljubljanska 112,12.30 Domžale, gostilničar Stane Kokalj, rojen 2. 4. 1950, Domžale, Sav- sk.i 31a, 1230 Domžale, avtoličar Peter Korošec, rojen 15. 5.1962, Vir, Ipavčeva 18, 12.30 Domžale, gradbeni tehnik Vinko Capuder, rojen 9.10.1959, Aškerčeva 35, 1230 Domžale, strojni lehnik Maksimiljan Resnik, rojen 30. 12. 1947! Domžale, Prešernova 36, 1230 Domžale, ekonomist Miha Lenček, rojen 24. 4. 1950, Domžale, zVlo/niška 4, I230 Domžale, živilski tehnik Aleš ("uhani, rojen 15. 1. 1963, Vir, Zoisova 6, 1230 Domžale, direktor podjetja Vida Retelj, rojena 13. 5. 194>J Domžale, Česminova 10,1230 Domžale, strojna pletilja Dušan Veit, rojen 22. 2. 1952, Vir, Zoisova 8, 1230 Domžale, avtomehanik Anton Komatar, rojen 6. 10. 19.58, Vir, Koliška 1,1230 Domžale, frizer Aleš Tekavc, rojen 7. 7. 1963, Vir, Aljaževa 10, I230 Domžale, gradln-ni lehnik Milan Skočaj, rojen 2.6.1948, Vir, Rožna ulica 7a, 1230 Domžale, elektromonter Domžale /lamnik 17 /'"'"""■» s\ 1 ; tli "41 K i ir i 1 ''llHIllll' i......■ Ne zapravlja denarja za volilno propagando! Vidimo se na volitvah 22. novembra 1998! KRATKA PREDSTAVITEV KRŠČANSKO-SOCIALNE UNIJE KSU Na lokalnih volilvah v ()lx"inski svet v I >>m-žalah bo sodelovala ludi Krščansko so< ialna unija. Prvotno smo so pogajali za skupen nastop na volitvah s Peršakovimi demokrati in Slovenskim forumom, ki pa v domžalski t>lxr'-ni nima članstva. Ker z I )emokrati kljub začetnim dobrim izgletktm nismo našli skupnega je zika, kandidatno listo v Domžalah sestavljamo sami in tudi drugje jx) Sloveniji brez Demokra- tov. Nosilci kandidatne liste je IVAN KEPIC, med drugim znan po dopisovanju v slamnik in tudi druge časopise. Glavni |xxidarek v naši stranki je socialna usmerjenost, socialno vprašanje pa je eden najbolj perečih problemov. Krščanstvo razumemo kol kulturno civilizacijsko opredelitev v Širšem, evropskem |x>me-nu besede, ne zanemarjujoč osebne vere oziroma prepričanja ali nazora posameznikov -članov, le da sprejmejo naš program, o katerem se j«? pohvalno izrazil tudi upokojeni ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, kar sem kot takratni glavni tajnik stranke ludi objavil v časopisih. Zaupajte nam Vaš glas. za Krščansko-socialno unijo Ivan Kepic SDS TRZIN V skadu z zakonom je R. avgusta 1998 Trzin postal samostojna občina, da pa bo do 1. januarja 1999 resnično zaživela, je potrebno še marsikaj narediti. Občinski svet bo sestavljalo 11 svetnikov in člani SDS bi radi imeli skupaj s strankami slovenske pomladi večino. Zavezuje nas etični kodeks SDS. lako bomo: vedno delovaii v skladu z us-tavo in zakoni ter drugimi veljavnimi predpisi; - lojalni slovenskemu narodu, državi, svojim volilcem in SDS; - zavračali vse zaradi funk< ije ponujene usluge, privilegije in da rila /ase, svoje družinske člane, sorodstvo ali kogai koli drugega; - opravljali svoje obveznosti pošteno, gospodarno, učinkovito in prizadevno; - uporabljali informat ije, pridobljene v /ve/i / opravljanjem funkcije, le za uradne namene, nikakor pa ne za osebne korisli ali koristi nepooblaščenih osel) ali ustanov; - odkrivali ali pomagali skrivati korupcijo in druge nepravilnosti v ustanovah, v katerih homo delovali. Pri i/!x)ru kandidatov za člane občinskega svela nam dokažite Vaše ZAUPANIE s tem, da boste na volitvah 22. novembra glasovali za nas. Občinski svet se v Občini Trzin, ki ima manj kol 4000 prebivalcev voli po večinskem načelu. Naši kandidati /a člane ( )lx in skega svela so naslednji: VII K() V( X ,1 AR GOKA/D/AVRŠNIK MOČNIK FRANC ml. MATEJ POVŠE MILKA ERČULJ MILAN ITsEŠEREN IRENA JEVSENAK » S( )N|A MA|I R Pričakujemo VASE ZAUPANIF! Z našimi kandidati, ki jih odlikuje POŠTENOST, ISKRENOST, POKONČNOST, STROKOVNČ)ST ter z vašim glasom za našo listo nam ne bo le/ko postorili vse potrebno v naši < >l k' ini fr/in /a lepše in prija znejše življenje občanov. Jože LENIČ, POSLANEC LDS v DRŽAVNEM ZBORU RS mag.Milan PIRMAN PREDSEDNIK LDS DOMŽALE nosilca kandidatne liste LDS Domžale OBČINSKI SVET OBČI IS E DOMŽALE PODJETNOST JE NAŠ CILJ t Nove obrtne cone (Ž.clodnik J iirie); *• Prijazni vstopni pogoji zn nove investitorje. L / IGRAMO ZA OBČINO DOMŽALE XeJe hi,° obdobje od l Izvdha vstopnega Rondoja v Domžalah; ': Izgradnja kanalizacipKrtina, Depalu vas. Kova, Dragomelj, Ihan % Uvedba ločenega zbiranja odpadkov ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE VSEH GENERACIJ h gradnja nove športne dvorane v Domžalah; Nova otroška igrišča; Skrajšanje čakalne dobe v boldravstvu; dom upokojencev na liru. PRIJAZNO IN ČISTO OKOLJE -POGOJ ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Ureditev centru (Kolodvorska ulica, makadamska ploščad ob blagovnici Vele, SI'H); Kvalitetna zaščita vodnih virov; Ureditev parkov in bregov Kamniške Histrire ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Občina Domžale Lista kandidatov ZLSD za Občinski svet v Domžalah: Igor Kuzrnič, lanko Kralj, Kristina Brodnik, Stane Oražem, Nuša Šink, Pavel Pevec, Andreja Pr>gačnik )arc, Franci Gerbec (so na sliki) ter Breda Pod-bevšek, Mojca Senk, Marjan Piskar, Marija Pukl, lože Zalokar in Edo luhanl. Smo Združena lista socialnih demokratov, Združeni smo odločeni v naši občini doseči cilje, ki omogočajo kvalitetneje živeti: * Zagotoviti pogoje z.i odprl je najmanj 100 novih delovnih mest z odpiranjem obrtnih < on in kreditiranjem podjetništva in obrti. * Za kritična podjetja v občini izdelati programe preusmeritve zaposlenih. * Zagotoviti nove lokacije za izgradnjo hiš in obrtno-storitvenih dejavnosti v vseh krajih občine. Vsako leto zgraditi najmanj 20 neprofitnih in socialnih stanovanj ter stanovanj za mlade družine. Kamniški Bistrici in pritokom vrnili življenje od izvira do izliva. * Skrajšali čakalne dobe in zagotoviti brezplačne preventivne preglede otrok, žensk in starostnikov. * Z dograditvijo in modernizacijo vseh šol Zagotoviti pbgOJe za prehod na devetletno šolanje. Ustanoviti fondacijo za |x>d|x>ro kulturnim društvom in kulturnim dejavnostim. Ustanoviti lokalni muzej. * Vsem otrokom zagotoviti materialne pogoje za šolanje. * Podvojili sredstva za delovanje športnih društev in izgradnjo pokritih športnih površin. Čisto vodo in kanalizacijo pripeljati v vsa naselja občine. Zgraditi 30 km kolesarskih stez. Z večjim številom komunalnih nadzornikov in organiziranim varovanjem javnih objektov ter večjih stanovanjskih kompleksov preprečiti pojave vandalizma in nasilja. * Na zborih občanov najmanj enkrat letno obravnavali predlog občinskega proračuna in program dela.v krajevni skupnosti. * Glasilo slamnik spremeniti v glasilo vseh občanov občine I N mižale. Lista predlaganih kandidatov ZLSD /a Občinski svet v Trzinu: Marija Hojnik, Silvo Harlner, Lilijana Smrekar, Mitja Prinčič, Olga Nared. Drage občanke in občani Trzina! Odločili smo se za svojo občino. Zato homč) sami odkK^li 0 tem, kako se bo razvijal naš Trzin danes in v prihodnje. Čaka nas najtežja naloga: ustvariti olxt'no prijetne za bivanje in delo. Kako bo ta nak>-ga zastavljena in izpeljana, tx> odvisno od našega Zupana in svetnike »v v občinskem svetu. Le-te volimo mi sami. Svetniki ZDRUŽLNF LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV bomo delovali tako, da bo rx>va občinska uprava sposobna zagotoviti: - nemoteno komunalno oskrlx> - nemoteno prednjo ceste M-10 - prevzem vseh skupnih zadev, ki preidejo v pristojnost občine Trzin. Svetniki /I SI) si i »za skupno referendumsko odločitev, ki l«> mo sprejemali dolgoročni plan razvoja in za takojšnje reševanje perečih problemov. Z izgradnjo novega naselja lx> nujno fx>trebno razrešiti naslednje: - plinifikacijo in lastništvo dosedanjega plitxivt Kineza sistema - oskrixj z vtxk> - kanalizanjo in (estno omrflttje ter - povečati kapac itete vrtcev. Na s(x talnem jx>drrX|u lx>mo svetniki Zl SI) zahtevali, da olx"ina - zaRotovi zdravstveno, otroško in zoUizdr.ivstveno ambulanto - zagotovi vsa| s šli|wndi| letno za nadarene di|ake m študente - uvede brezplačno informativno pisarno za pomoč občanom pri urejanju sra ZLSt) Trzin Ustanovitev občinskega odbora LDS - Liberalne demokracije Slovenije v Trzinu V ponedeljek, 12. oktobra so se v tr/inu na ustanovni seji /bora član-stvj zbr.ih člani in t'l.ilm e 11 >š I iIkt.iIik' (k-rnokrar ije Skivenijc s stalnim prej»i valisčem na območju novoustanovljene občine Ir/m V skl.irtu s statutixri stranke [OS so soglasno skknili. Ha ustanovijo svoj občinski odbor IOS, saj so do teti datuma formalno dekivali v okviru Občinskega odbora LDS DomZak'. Z rxi-ločitvijo o ustanovitvi svojega ritxinskega txltxxa so se pridružili ItlHobfinskim in mestnim odborom tTtS. Na ustanovni seji 3xxa članstva so pole« sprejema »Pravil o delovanji in organiziranosti OO IOS Trzin«, i/vnlili tudi vodstvo občrnskej^a odbora Tako so bili V IZVRŠNI ODBOR IDS TRZIN izvoljini GRETA RADANOVIČ, IVAN OREl, SMAIO TETAH in IURII ČERČEK. za SEKRETARJA OO LOS Trzin jp bil izvoljen IVAN NOVAK, /a PODPREOSFDNIKA BRANE LAP , za PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA LDS Trzin pa r bil i/volien FRANCI MUSlČ. Po opravljenih formalnostih za ustanovitev f X) IOS Trzin m izvolitvi vodstva, so (irisotni spregovorili o jxijxavah na kjkalne volrtve za rjbčinski svet občine Trzin in volitve v l 11 j. i r 1.1 obšn Ir/in Sklenili so, da bo I.DS Trzin svoje kandidate za občinski svet predlagala v vseh štirih volilnih enotah na katere jp razdeljena občina Trzin, dokončno odkičrtev o kandidatu LDS Trzin /a Zupana Trzina pa so preložili na naslednjo se|o, ki na| bi bila Ze v tednu po ustanovnem zboru članstva. Ustanovne seje zbora članstva OO LDS lrzin so se kot gostje udele/ili ludi loze Lenič - poslanec LDS v Državnem /boru RS, mac. Milan Pirman -predsednik tjhčinskega ..*!#>*.... I DS DomZale ter Uros Gruden regijski ko ordinator LDS. k'Ze tenk in Milan Pirman sta ob pozdravnih nagovorih rlanstva novega od bora LDS Trzin zagotovila vso jxxfjxxo in jximuc pri dek,vanju tako s strani č tO LDS IXxnžak', kot ss strani rejxibliske "centrale. I.TJS. KiZe LeriK" je se posebej poudaril, da bo kol poslanci izvoljen v volilnem okraju, v katerega spada tudi Tr zin, vedno na voljo |>n v/jjostavljanju iKrposrerlnih stikov med vodstvom LDS Trzin in republiškim vodstvom LDS, tei seveda tudi med rxxkyimi občinskimi svetniki in Zti|ianom 8, ob 20. uri, v prostorih KS Trzin. Program SLS v Trzinu bo temeljil na odnosu do zemlje, odnosu do dela, odnosu do kulture in odnosu do Slovenstva. MBA inženiring PVC okna - vrata - senčila ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA UGODNI KREDITI T*0% 061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 mobitel: 0609/621-085 TRDIITBM A I ICTA socialnih demokratov 1Q OKTOBER O VINOTOK /lamnik Domžale •ZADNJA TOČKA • ZADNJA TOČKA • Svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so tudi na zadnji seji občinskega sveta predstavnikom občinske uprave zastavili nekaj vprašanj oz. pobud. Prejeli so nekaj odgovorov na vprašanja (ne vseh) in zaradi prostorske stiske so tokrat objavljeni samo trije. Premajhni kontejnerji za odvoz smeti Franci Herle, svetnik Liste obrtnikov - podjetnikov opozarja, da so veliki kontejnerji za odvoz smeti premajhni, saj so vedno polni, poleg njih pa je tudi vedno polno smeti. Zato je dal pobudo, naj se kontejnerji s smetmi odvažajo pogosteje. Prejel je naslednji odgovor; Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale (KSP Domžale), ki izvaja odvoz komunalnih in industrijo nevarnih odpadkov, uporablja med ostalimi za zbiranje odpadkov tudi 5 m' velike kontejnerje, ki so nameščeni predvsem pri večjih uporabnikih (stanovanjski bloki, industrija itd.). Ciklusi pobiranja so različni, enkrat ali dvakrat tedensko, kar narekuje količina zbiranja podatkov. Menimo, da s takim načinom odvažanja komunalnih odpadkov zadovoljimo potrebam, kot veliko oviro pa pri svojem delu naletimo na nepravilno parkirana osebna vozila (predvsem pri stanovanjskih soseskah), katera nam onemogočajo pravočasni in s tem redni odvoz komunalnih odpadkov. Kako je z ozvočenjem pri pogrebih? Franci Herle, svetnik Liste obrtnikov in podjetnikov je zastavil vprašanje glede ozvočenja pri pogrebih. Zanima ga, ali je potrebno ozvočenje pri pogrebih naročiti in plačati posebej. Meni, da bi morajo ozvočenje avtomatično zagotoviti pri vsakem pogrebu. JUS-SECURITY d.o.o. => AVTOŠOLA => VARNOSTNA SLUŽBA ljubljanska c, 102, DOMŽALE Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 RADIOKLUB DOMŽALE - S53CAB, SLAMNIKARSKA 14, 1230 DOMŽALE RADIOAMATERSKI TEČAJ PRIJATELJI PO CELEM SVETU, TEKMOVANJA, PRIJETNA DRUŽBA, ELEKTROTEHNIKA, TELEKOMUNIKACIJE, RAČUNALNIŠTVO, ANTENE, TELEGRAFIJA, RADIJSKE POSTAJE, LOV NA LISICO, SATELITSKE ZVEZE IN ŠE KAJ... TO JE HOBI, KI SE IMENUJE RADIOAMATERSTVO. RADIOKLUB DOMŽALE VPISUJE V TEČAJ ZA RADIOAMATERJE OPERATORJE 2. RAZREDA. INFORMACIJE IN VPIS SO 27 IN 28. OKTOBRA TER 3. IN 4. NOVEMBRA 1998 OD 18. DO 20. URE V PROSTORIH RADIOKLUBA. Na svoje vprašanje je g. Herle prejel odgovor, da Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale (KSP Domžale) preko svojega kooperanta g. Vrbančiča Konrada vrši pogrebno dejavnost in nudi tudi brezplačno storitev ozvočenja ob času trajanja pogreba. Občani, ki koristijo pogrebne storitve, naj ozvočenje naročijo pri g. Vrbančiču, ki jim ga bo ponudil in izvedel brezplačno. Poostriti nadzor nad nedovoljenimi izpusti odplak v vodotoke Jože Nemec, svetnik Zelenih Slovenije predlaga, naj občinska uprava poostri nadzor nad nedovoljenimi izpusti odplak v vodotoke in v skladu z zakonodajo ustrezno ukrepa. Ugotavlja, da je v občini kar nekaj primerov, ko neočiščene fekalne odplake direktno iztekajo v potoke, med drugim tudi v gojitvene potoke »Ribiške družine Bistrica«: prelivne fekalne odplake po odprtem jarku iz Gradu Čemelo, fekalne odplake iz nastanitvenih objektov med (ablami in Trzinom in tehnološke odplake iz Oljarne He-lios v Mlinščico. Zadnji primer je onesnaževanje potoka Blatnica v Obrtno industrijski coni Trzin (OIC Trzin), kjer je izvajalec gradbenih del kljub prepovedi v soglasjih k gradbenem dovoljenju fekalno kanalizacijo preusmeril v potok. Na svoj predlog še ni prejel odgovora, upajmo, da bo občinska uprava čimprej pripravila ustrezen odgovor. JANEZ STIBRIČ Moški pevski zbor Janez Cerar Domžale, Ljubljanska 36 vabi vse pevce k sodelovanju. Pridružite se nam lahko vsak torek ob 18. uri v prostorih Kluba upokojencev Domžale. Pridite, z nami je vedno veselo! prcv Versko vzgojo v šole - zakaj pa ne? Ob zadnjih dogodkih v zvezi s sumom nezakonitih dejanj v Ministrstvu za šolstvo in šport ter še posebno z delom samega LDS-ovskega ministra Gabra in zahtevi za njegovo interpelacijo, se je v javnosti zopet postavilo vprašanje verouka v našem šolstvu. Svoje pa je k temu doprineslo tudi pastirsko pismo slovenskih škofov. Z njim so med drugim javno opozorili tudi na nevzarž-nost in neskladnost naše šolske zakonodaje z evropsko. Da smo si takoj na jasnem, cerkev v naši državi ne želi, da bi se v naših šolah poučeval verouk. Pa čeprav se verouk v šolah odvija praktično v vseh evropskih državah, le mi smo pri tem izjema. Katehezo naj bi pri nas še vedno poučevali duhovniki v župniščih. Gre za neko povsem drugo zadevo. Gre preprosto za pravico staršev (več kot 70% ljudi se je pri nas opredelilo kot katoliki), da so njihovi otroci deležni šole, ki skrbi ne samo za znanje, ampak otroke tudi vzgaja. Če si sposodim misel škofa Antona Martina Slomška, boste verjetno takoj ugotovili, na kaj mislim. A. M. Slomšek o šoli namreč pravi: »Prva skrb mora biti, da izobraževanje razuma in srca enakomerno napreduje. Samo razum preoblagati z znanostmi na škodo srca, to oblikuje mrzle razumnike in vodi v suhi racionalizem. Zanemarjati razum in gojiti čustvo srca, to pa prinaša prazne cvetove brez sadu, golo čustvenost in vodi v pietizem ter zanesenjaštvo. Ali nimamo žalostne izkušnje, da postaja učeča mladina z vsakim letom svojega napredovanja čedalje bolj nevarna in versko prepričanje ter pobožno življenje tem bolj gineta, kolikor bolj se množijo znanost uma?« Kljub temu, da so te misli nastale že pred časom, so danes še kako aktualne. Zaradi prevladujočega liberalizma našega šolskega sistema so tudi otroci čedalje bolj »liberalni«. Tuje jim je pozdravljanje in spoštovanje starejših, njihovo obnašanje je dostikrat povsem »prostaško«, njihova govorica polna psovk in kletvic. To kar kliče po spremembi šolskega sistema, po tem, da se da več pozor- Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre Iti.: 061/735-408 od 8.-17.ure nosti, kot pravi Slomšek, tudi izobraževanju srca, ne samo razuma. In ravno to pozitivno spremembo bi prinesel pouk verske vzgoje v šolah. V medijih lahko zasledimo informacije, da je vedenje šolarjev čedalje slabše in nasilnejše, pojavljajo se izsiljevanja, cveti posel z mamili, v nekaterih šolah so bili prisiljeni najeti celo profesionalne varnostnike. To je seveda posledica liberalizacije (oz. nadaljevanje komunistične miselnosti) ne samo šolskega sistema, temveč tudi vseh ostalih področij. Očitno bomo še dolga leta »čutili«, da nam vlada LDS. In samo za razmislek, zakaj npr. v šolah, ki so naslonjene na krščanstvo (npr. škofovi zavodi v Ljubljani), ni potrebnih nobenih varnostnikov, zakaj tam ni nobenega nasilja, mamil? Mar ne bi bilo čudovito, če bi bik) tako na vseh šolah v Sloveniji? Kako izgleda hranitev liberalnih pozicij v šolskem ministrstvu, smo si lahko ogledali na TV prenosu izrednega zasedanja Državnega zbora. Pri tem sem imel občutek, da bi LDS raje žrtvovala Drnovška, raje bi videla, da Državni zbor razreši sedanjega predsednika vlade, kot pa, da bi poslanci razrešili sedanjega šolskega ministra Gabra in da bi LDS izgubila ta vladni resor. Pri tem se lahko vprašamo, zakaj in čemu si LDS tako prizadeva imeti šolski resor v vladi? Zakaj si ga toliko želi, da bi verjetno tudi razdrla vladno koalicijo, če bi SLS glasovala za razrešitev ministra Gabra. Kajti v LDS se očitno dobro zavedajo, da je sedanji šolski sistem idealen za uničenje tistih pozitivnih vrednot, ki nas delajo človeške. S tem seveda proizvajajo »liberalno misleče« ljudi, svoje morebitne nove volilce. Tu je očitno srž problema, zakaj LDS mora za vsako ceno obdržati šolsko ministrstvo. Pa se izplača? Prepričan sem, da ne in da si LDS s tem dela medvedjo uslugo. Vse evropske države imajo v šolah tudi verouk (nekatere tako, druge drugače), le pri nas je to, mnogi pravijo, da kar protiustavno, če bi ga imeli. Smo res samo mi pametni v Evropi, ostale države, ki imajo verski pouk v šolah, pa so vse po vrsti neumne? Očitno se moramo resno vprašati, kdo se bo sploh kam pridružil; ali mi v Evropo oz. Evropsko skupnost ali oni k nam? Za zaključek si bom še enkrat sposodil misel g. Antona Martina Slomška, ki pravi: »Po boljši mladini skrbimo za boljše čase in kriva vzgoja je mati slabih časov.« Dostikrat slišim med ljudmi, da so sedaj časi bolj slabi. Recept je torej jasen, saj če sledimo Slomškovi misli, da je kriva vzgoja mati slabih ča sov, potem moramo popraviti vzgojo. Torej verska vzgoja vsekakor mora najti prostor v naših šolah. Če seveda želimo, da bo vsaj našim vnukom bolje, saj smo mi primorani nosil i težko breme liberalnega vladanja. Do kdaj le? JANEZ STIBRIČ Neznosna lahkost igranja Zadnja številka glasila Slamnik je bila na odkrit, a vendarle globoko prikrit način kar krepko Va S s, >i *"—« i—1 ATV Signal Litij«, 22. to 53. bul UHF podrt*}* "S. PO KRIV ANJE KRAJEV ODDAJNIKA J0CVNICA L t Območje, kjer lahko sprejemamo TV program, ki ga oddaja ATV SIGNAL iz Litije. Sprejemamo lahko nov lokalni TV program Pred časom sem se malo igral s kanalnikom na TV aparatu in glej ga zlomka - ujel sem zanimiv TV program, ki ga v eter pošilja ATV SIGNAL iz Litije. Ker mi (tudi novinarska) radovednost ni dala miru, sem se skupaj s prijateljem Matjažem odpravil po siedi nama še neznane in nove lokalne TV. ATV SIGNAL ima sedež v Litiji, na Valvazorjevem trgu št..!, začetek poskusnega oddajanja pa je bil že daljnega 24. decembra leta 1991, sta nama razložila lastnika družinskega podjetja ATV BAB-NIK & Go., zakonca Babnik. Oba sta radioamaterja in iz te radioamaterske prakse se je rodila ideja o nekomercialni, lokalni TV postaji. Seveda je preteklo precej vode, predno jima je uspelo nabaviti ustrezno infrastrukturo za opremo studia in dela na terenu (poročanja) ter zbrati ustrezna soglasja in dovoljenja, vendar ste se trud in potrpežljivost izpia čala. Z Matjažem naju je predvsem zanimalo, do kod seže TV signal ter koliko ur in kdaj oddajajo spored. Najini rado- vednosti je bilo kmalu zadoščeno, saj sva v roke dobila skico zemljevida [x>-kritosti s signalom. Iz skice je razvidno, da signal pokriva tudi občine Moravče, Domžale, Mengeš, po novem tudi občino Trzin ter določene predele občin lukovica, Kamnik in Ljubljane. Signal oddajajo s štirih oddajnikov, sprejema pa ga lahko vsakdo iz omenjenih občin, ki TV anteno obrne v smeri odajnika Gr-mača (to je nad Moravčami) in IV sprejemnik nastavi na 22. ali 53. kanal na I JI II področju (oddajnik levnica I. ter pretvornika levnica II. in Sitarjevec). Kol zanimivost - signal se da v določenih pri merih uloviti celo na Jesenicah. Sama programska shema APV Signala je lokalno obarvana. Vsak dan (orl ponedeljka do petka) pripravijo najmanj štiri ure programa in ga posreduje med 19. do23. uro. Morebiti se komu zdi lo ma lo, vendar dajejo prednost kvaliteti pred kvantiteto (o čemer se lahko preprk ale tudi sami). Pripravljajo lokalne novice, športne oddaje te gredo V eter večinoma v Živo, glasbene oddaje, v jesen: skem terminu bo sklop oddaj 0 proble- matiki mladih in narkomanije, redni pogovori z znanimi gosti v studiu (v živo), seveda pa bo možno videti tudi kakšno tv nadaljevako in risane filme, nad katerimi so navdušeni predvsem mlajši gledalci. Ker je to nekomercialna lokalna TV je seveda največ novic iz lokalnega področja, zaenkrat predvsem iz Litije in Moravč: (z omenjenima občinama imajo podpisano posebno pogodbo o spremljanju in poročanju o dogodkih), pripravili pa so tudi že nekaj prispevkov iz občine Domžale. Glede na to, da je signal dobro viden tako v I )omžalah, kot tudi v Mengšu in Trzinu, so na ATV Signalu pripravljeni redno poročati tudi o dogofikih iz teh krajev. Ugotavljajo namreč, rla ljudje / vedno večjim zanima njem gledajo njihove odrlaje (opravljena je bila telefonska anketa in rezultati so bili izredno ugodni). Svojo priložnost za promocijo pa ob tem lahko vidijo tudi podjetja iz Domžal in okolice, saj imajo možnost oglaševati svoje izdelke in storitve na videostraneh ATV Signala, ki jih oddajajo med 7 in 18. uro ali pa v reklamnih sporočilih med oddajami. Na ATV SIGNAL-U so prepričani, da bodp tudi i tomžalcanl in okoličani z zanima njem spremljali njihov spored, Seposeb no, če se bodo uspeli dogovorili z odgo vornimi 0 rednem pokrivanju lokalnih novic in infortn.k ij ludi s področja oh čin Domžal, Mengša in Trzina. JANEZ STIBRIČ, MATJAŽ KONOLJA predvolilno našpičena. V stari in že znani maniri se je lagalo, poudarjalo in skrivalo, sprenevedalo in manipuliralo. Saj človek veliko prenese in je vsega hudega že navajen, a kar je preveč, je pa preveč. Pa po vrsti: - v LJrednikovih prebliskih g. Bogdan ()solin deli nasvete volivcem z desne, ki so kot lahkoverneži na prejšnjih volitvah dajali glasove tudi neki županji, ki je kasneje zmagala. Med drugim omenja, naj bi ta ista na letošnjih volitvah kandidirala kol neodvisna, vendarle pa naj to ne bi bila. Res je, kandidirala bom kot neodvisna kandidatka, s podpisi podpore volivk in volivcev, tako kot še številni drugi kandidati v naši dragi Sloveniji (menda bosta neodvisna kandidata tudi g. Primož Rode in Anton Jeglič v Ljubljani, ki sta tudi jasno strankarsko opredeljena, ter številni drugi: Anka Rakun v Lučah, Lojze Poseda v Žalcu, janež jazbec v SI. Konjicah, Branko Kodrič v Rogaški Slatini), vendar z jasno izraženo podporo političnih strank, ki me podpirajo. Res je tudi, da ostajam in sem še vedno članica ZLSD, česar se ne sramujem in nikakor in pred nikomer ne prikrivam, kot mi podtika in menda celo zameri g. Osolin. Svoje politične in nazorske pripadnosti nisem nikoli tajila, nisem se selila od stranke do stranke in jih menjavala kot mnogi drugi, ki so iskali samo koristi. Ostala sem to, kar sem in takšna kot sem, takšno pa me poznajo tudi občani in občanke Domžal. - na drugi strani časopisa Slamnik g. Janez Stibrič poroča in komentira dogajanje na izredni seji občinskega sveta v zvezi s problematiko deponije komunalnih odpadkov. V njerri trdi, da sem brez ustreznega opravi čila za slabo pripravljeno gradivo osramočena zapustila sejo. O slabo pripravljenem gradivu le to, da je to ocena le manjšega dela svetnikov, in to tistega, za katerega je dobro gradivo le tisto, ki je napisano tako in s takšnimi zaključki, ki so po njihovi meri in njim v prid. Gradivo smo ustrezno pojasnili in obrazložili, zakaj bi se komurkoli opravičevali pa sploh ne vem. Opozarjali smo, da nismo uspeli zbrati vsega potrebnega strokovnega gradiva, ki bi bil podlaga za kvalitetno odločanje. Prav tako je res, da v zvezi z omenjeno tematiko sosednje občine v času pred volitvami ne želijo sprejemali dolgoročnih odločitev in nas pozivajo, da se o tem dogovarjamo po volitvah, [oda kljub temu smo kasneje pripravili takšno gradivo, kot smo se zanj dogovorili na kolegiju, v obliki poročila o dosedanjih aktivnostih. Poleg tega pa imajo svetniki rudi pravit o, da sami pripravijo boljše sklepe in jih ponudijo v odločanje. Sejo sem res pred koncem zapustila, a ne zato, ker bi bila osramočena, pač pa, ker se je razprava sprevrgla v politično ocenjevanje. To je bil običajen od hod, ki upam, da mi je dopuščen in dovoljen kadarkoli, če pa bi sejo res zapustila, potem bi to tudi javno povedala in obrazložila. - g. Janez Stibrič je predstavil v pogovoru tudi kanidata za župana v občini Domžale g. Herleta in na koncu v komentarju zapisal, da je g. I lerle na zadnjih volitvah pred Štirimi leti v prvem krogu zbral daleč največ glasov, v drugem krogu pa bil z minimalno večino poražen. Uradni |xxJatki, ki naj jih presodijo bralci sami, so takšni: v prvem krogu je g. Herle dobil 31,22"/» glasov, ga. Cveta Zalokar-Oražem pa 30,58% - razlika je bila torej velikanskih 0,f>4%. V drugem krogu pa sem zbrala po uradnih podatkih 54,04% glasov, g. Herle pa je prejel 45,%% glasov volivk in volivcev, kar je res minimalna razlika 8,08%. Naj vas ob tem spomnim na zanimivo primerjavo, kaj je relativno. Na primer dva lasa: dva v juhi - to je relativne; veliko, dva kisa na glavi - to pa je relativno malo. - g. Osolina moram pohvaliti tudi za izreden občutek za pomembne in manj pomembne dogodke. Tako je podpis pogodb za izgradnjo avtocest med Blagovico in Vranskim uvrstil med najpomembnejše, saj so se znašli kar na naslovnici, enak |x>dpis l k j; ;< k II) za odsek med S< ntjak< >l »m in Blagovico, ki se je zgodil v Domžalah, pa je uvrstil na 26. stran glasila. Ne bom razmišljala o vzrokih, ohranila in živela bom v iluziji, da je to le nenamerna napaka CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Domžale /lamnik 19 Odsevi l/gleda, da aferam še zlepa ne bo konec, vendar, verjemite mi, da Slamnik nima nič pri tem. In zakaj sem to zapisala: Zaradi čudne in težko razložljive navade prenekaterih Slovenk in Slovencev, da se zelo radi jezijo na tiste, ki o zlorabah in kriminalu pišejo in govorijo, kar nekam spravljivi, da ne rečem velikodušni pa so do ljudi na oblasti, pa čeprav ti ravnajo nezakonito, nemoralno, nedemokratično. Včasih se mi zdi, da ljudje sploh ne razmišljajo o vsem kar se dogaja okrog nas, ampak da slepo verjamejo medijem, češ, bo najbrž že res, saj je to in to pisalo v časopisu. Do ljudi na oblasti so sicer manj prizanesljivi, vendar samo, če se njihov glas lahko skrije v množici. Ko pa bi morali proti oblastnikom kaj povedati ali napisati in se pod to podpisati, pa se navadno umaknejo. Prepričana sem, da zaradi strahu. Zadnjič mi je s|x?t neka bralka očitala, da v našem časopisu samo kritiziramo in ne znamo nič dobrega povedati, nek drug brala: pa je dejal, da ne bere več niti Demokracije niti Magn, ker samo kritizirata. Dostikrat ob različnih srečanjih / Običajnimi ljudmi slišim kritike na račun Janševe SDS, češ, samo kritizirate in se prepirate, storite vendar kaj, da bo bolje. Še in še bi lahko naštevala, vendar že teh nekaj stavkov pove, kako ljudje ne razumejo, kakšna je vloga političnih strank v opoziciji in se ved.) medijev v demokratični državi. Opozicija nima moči, da bi ukrepala n.i gospodar skem, socialnem, zunanjepolitičnem in dru gih področjih, kajti, če bi imela takšno moč, ne bi bila opozicija, ampak pozicija, torej oblast. V vsaki demokratični državi gledajo opo zicijske stranke pod prste pozie iji in pri vsaki najmanjši napaki ostro nastopijo v parlamentu, da o medijih ne govorim. Ti o vsem tem porot ajo, pri čeme) so kar po pravilu neizprosni, da ne rečem kruti do ljudi na oblasti. (Je si torej ljudje na oblasti privoščijo kaj nezakonitega, jih brž doleti unii ujoča kritika opozie i-je, mediji in javnost pa se praviloma postavijo na stran opozicije. Lako je v parlamentih razvitih demokratičnih držav vedno zelo živahno, pa rte satrto zalo, ker bi se tam afere vrstile druga za drugo, ampak predvsem zaradi različnih političnih stališč do posameznih predlogov vlade. Nikomut se ne zdi nič nenavadnega, če zdaj zavre kii enemu poslancu, drugič drugemu, saj gre za spopad različnih mišljenj, jasno pa poteka vse v okviru demo kratičnih postopkov, običajnih za demokratične države. Ne smem pozabiti še na eno fx> mombno razliko, in sicer, da ministri ved), kaj pomeni objektivna odgovornost, zato takoj odstopijo, če je bila v njihovem ministrstvu narejena napaka, Se zlasti pa, če so si sami privoščili kaj nezakonitega. Da je pri nas vse skupaj obrnjeno ha glavo, dokazujejo dogodki, ki smo jim že lep Čas priča. Kritika ljudi na oblasti, kritika zlorab, korupcije, nezakonitega ravnanja ministrov in podobno, se brž oceni kol nerganje, kot afe-raštvo. Doslej se Še ni zgodilo, da bi se predsednik vlade ali ministri čutili odgovorne za storjene' nepravilnosti, nasprotno, takoj najdejo kup razlogov v opravičilo in se tako obdržijo na oblasti. V stanovanjski aferi obrambnega ministra Krapeža je Drnovšek celo dejal, da se mu ne zdi dobro menjali ministra vsakih šest mesecev. Človek bi dejal, noro, norejše. Drnovška torej ne zanima toliko, kaj je minister zagrešil, temveč se mu je predveni mutno ukvarjali s to zadevo. Kdo pa je potem v parlamentu predlagal Krapeža za ministra? Narobe svet! Pričakovali bi, cla za imenovanje ministrov veljajo strogi kriteriji znanja, sposobnosti, moralnosti, pa očitno pri nas še dolgo ne bo tako. Medlem ko je v razvitih državah za odstop ministra in konee njegove politične kariere dovolj že sum, da je storil nekaj nezakonitega, je pri nas lahko nezakonito ravnanje ministra jasno kol lxii dan, pa se vedno nekaj mencajo. Ko prihajajo na dan nove in nove finančne akrobae ije SLS in S( I lako ne vemo več kaj bi si sploh mislili. ( e je vse to res, potem je SI S res v budili težavah. Toda (ne pride mi na misel, da bi zagovarjala SIS) Bog ve, kaj bi vse prišlo na dan, če bi se kdo resno lotil poslovanja vladajoče LDS, zalo, počakaj-nto. pa bomo videli. Včeraj je bil objavljen tudi sklep ustavnega sodišč.i, da zavtze pobudo (aneza lanše in drugih poslancev Državnega zbora za začetek postopka za oceno ustavnosti tajnega Sporazuma med Ministrstvom za obrambo RS in izraelskim obrambnim ministrstvom. Radio Slovenija je o tem poročal na tak na čin, da je lahko dobil poslušalec: vtis, kot da je SDS izgubila pravdo. Prav zato sem prebrala celotno besedilo sklepa ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je pobudo SDS zavrglo, ker tajni sporazum, ki torej ni bil objavljen, ne more biti del pravnega reda Republike Slovenije, vendar pa je Ustavno sodišče v obrazložitvi nedvoumno zapisalo, da ima tajni sporazum 7 Izraelom siaius mednarodne pogodbe in bi ga zato moral ratificirati državni z!>or, ki pa ga seveda ni. Pa smo ponovno pn grobi kršitvi ustave in zakonov s strani vlade, in prepričana sem, da borno v primeru vložitve interpelacije proti predsedniku vlade ponovno poslušali o zdraharski opoziciji, ki nerga, nerga... Ker se v časopisnih hišah zavedajo posledic: stalnega padanja naklade, si poskušajo pridobiti večjo verodostojnost s sicer dozirano kritiko oblast i, istočasno pa ljudem vcepljajo tezo, češ vsi poliliki so enaki, poslane;) skrbijo le za svoje rili in podobno. Pred volitvami je prešlo že k.n v navado, da kar mrgoli takšnih in podobnih zapisov, in, glej ga šrrtenta, še oe lo ljudje, ki se res ne ukvarjajo s politiko, začnejo govorili, da so vsi politiki enaki, da gre vsem le za to, da si kaj prigrabijo, zato imajo »vsega dost« in ne bodo šli na volitve. Slika našega političnega prostora zato izgleda nekako takole: oni zgoraj so tako in tako lum-pi, listi spodaj pa samo kritizirajo. Kaj si naj človek misli drugega kot to, da je porazno stanje duha na Slovenskem, da je porazno razumevanje deniiikiai ije. DADA BREJC VARSTVO PRAVIC DELAVCEV Delavci se svojih pravic premalo zavedamo S spremembo političnega sistema in družbene ureditve, uvedbo tržnega gospodarstva in zasebne lastnine je poznavanje lastnih pravic vse pomembnejše. Če delavci ne poznamo in se ne zavedamo svojih pravic, jih tudi uveljavljati ne moremo. In če jih ne uveljavljamo, lahko drugi posegajo vanje in jih zlorabljajo. ZATO SI MORAMO POMOČ POISKATI SAMI: pri sindikatu, pri svojem delodajalcu, pri inšpekciji dela ali na delovnem sodišču. Pot do pravice je dolga in težka. Največkrat zalo, ker smo delavci slabše obveščeni, ker si manj upamo in smo premalo vztrajni, ker neradi gnjavimo, ker... se bojimo! Vendar: pravice so zato, da jih uporabimo! Neobveščenost ali pomanjkanje kančka »sitnosti« nas največkrat spravi v še slab- ši položaj. Zato je nujno, da pravočasno poiščemo informacije o svojih pravicah in zahtevamo, da jih delodajalci spoštujejo. Sindikat lahko pomaga delavcu V skladu z zakonom p reprezentativnosti Sindikatov lahko sindikal izvaja zastopanje kolektivnih in individualnih pravic delavcev. Pomen in vloga sindikata in njegove ga zaupnika pa se izražata v po-stopkih, ki jih opredeljujejo zakoni in kolektivne pogodbe, in sicer: - sindikat mora biti obveščen o vsakem disciplinskem postopku, - sindikat lahko zahteva strokovno presojo razvrstitve delovnega mesta v posamezni tarifni razred, na podlagi kolektivne pogodbe, če se delavec s tako razvrstitvijo ne strinja. - sindikalni zaupnik lahko zastopa delavca v vsakem postopku, če se delavec s tem strinja oziroma če delavec, kol član sindikata, to za-hteva ter v ta namen pooblasti sin dlkalnega zaupnika, - sindikal mora biti obveščen o ugovoru, ki ga je vložil delavec član sindikata. - sindikal mora imeti ustrezen rok za pripravo mnenja o vtože nem ugovoru, ki ga lahko pisno ali ustno posrednic pristojnemu oi ga nu, da bo odločal o delavčevem ugovoru, - sindikat ima pravico obravnavati predlog programa presežnih delavcev ter podati predloge, mnenja in stališča k predlaganim rešitvam, - sindikat ima pravico sprožiti arbitražni postopek, če program obsega večje število delavcev, organ upravljanja pa ni upošteval predla- POHIŠTVO salon ffcta* VELIKO ZNIŽANJE KUHINJ V OKTOBRU - Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! - Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene! - Dnevne sobe iz masivnega lesa (novi modeli) - Otroške sobe in spalnice POHIŠTVO PO MERI! KUHINJA i TRENTA Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130 -77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. ganih sprememb oz. stališč in mnenj sindikata. Da bi sindikat lahko zastopal interese delavcev v posameznem postopku, mora biti o postopku obveščen. Zato mora delodajalec vselej ugotovili, ali je delavci < lan sindikata in tudi katerega, če je v organizaciji oblikovanih več sindikatov, Nespoštovanje udeležbe v postopku pomeni narnret bistveno kršitev postopka, kar ima za posle dk o morebitno razveljavitev odločitev pri delovnem sodišču. Delavci - člani sindikata lahko podrobnejše informacije o zastopanju in uveljavljanju pravice poiščemo pri sindikalnih zaupnikih v podjetjih in zavodih ali pa na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1. J. ARNUŠ Za šahovske sladokusce Takrat objavljamo zanimivo partijo FIDF mojstra Primoža Solna, našega najmlajšega olimpijc a, / G. Gel-devevim, ki sta jo odigrala na nedavni olimpiadi v Flisti. Šoln P. (2470): Geldvev G. (2355) 1.d4Sf6 2.<4 g(, i.S< I Ig7 4.e4d6 Sld !()■() (..Sge.-Scf. 70 -Oe5 8.d5Se7 O.fbl a', Kl.a! Sh5 III I 15 I.'.e:f5g:f5 I S.Ig', lid 14lhb Tf7 15.DcL' Kh8 16.Sg3 S:g3 17h:g3 Sg8 18.Le3 Tg7 19.Se2f420.g:Mlh:.M.g4l:ll22.K:i1 e it .'i.si-t ier, 24Se6 dk. 2S.Ke2 Tf7 261e4 Dh4 27Kd3 Sf6 28.Lf5 Sd7 29.f4 Ti5 V3.gJ5 Df6 31.Ke4 Tg8 iZDh2 Tg4 S3.Dhr) Šahovske novice Piše: Bogdan Osolin Domžale V sredo, 30. septembra 1998, je bil v šahovski sobi pri Balinarskem klubu Domžale šahovski turnir Srednje šole Domžale. Na njem je sodelovalo 17srednješolcev, ki so se v 7 krogih švicarskega sistema (pospešeni šah, 2x15 min.) pomerili med seboj za prvaka njihove šole. Prvo mesto je osvojil 18-let-ni Sandi Spruk, sicer šahist ŠK Komenda, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Dobro se je odrezal tudi 15-letni Klmemen Za-bret, ŠD Napredek Domžale Po vprečen lokalni rating vseh šahi-stov na šahovskem prvenstvu Srednje šole Domžale je bil 1543. Turnir je vzorno vodil Franc Poglajen, šahovski sodnik. Najboljših šest je prejelo diplome, zmagovalec Spruk, igralec z najvišjim lokalnim ratinom (1837) pa še šahovsko knjigo. Končni vrstni red: 1. Sandi Spruk 3. f (II. kat.) 7, 2. Tomaž Štefanič 2. h (II. kat.) 5,5, 3. Uroš Benetek 3. u (IV. kat.), 4. Klemen Zabret 1. i (III. kat.) 5, 5. Dragan Jokič 3. d (IV. kat.), 6. Dragan Stojmenovič 2. j (III. kat.) 4 itn. Domžale-)arše Na letošnjem pokalnem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki se je začelo 18. aprila 1998, je sodelovalo 28 slovenskih ekip. Velik uspeh v tem tekmovanju so dosegli šahisti ŠD Napredek Domžale. Ekipa, v postavi mojster Ivo Ba-jec, mojster Vladimir Ivačič, mojstrski kandidat Marjan Kar-nar, mojstrski kandidat Boštjan Rebernik, mojstrski kandidat Vid Vavpetič, mojstrski kandidat Janez Hribar in prvokategot nik Bojan Osolin, se je z zmagami nad šahovskimi klubi Slovenec Poljčane, Loška dolina in Tomo Zupan iz Kranja prebila v polfinale, to je med štiri najboljše slovenske ekipe. V 4. krogu so se v soboto, 15. oktobra 1998, v Jaršah šahisti ŠD Napredek Domžale pomerili z ekipo ŠK Triglav iz Krškega, naj-resnejšim kandidatom za pokalnega prvaka Slovenije, in izgubili vse partije. Rezultati: L:f4 341d4 Se5 3r,.D:g4 1:0 V. Ivačič : D. Sermek 1:0 G. Dizdar : M. Karnar 1:0 V. Vavpetič : Z. Meštrovič 0:1 B. Osolin : I. Šitnik 0:1 Šahistom ŠD Napredek Dom žale iskreno čestitamo za velik uspeh v tem tekmovanju. Griže V ciklusu odprtega prvenstva Šahovskega kluba Griže »Ciklus 98« se je v soboto, 10. oktobra 1998, na 7. šahovskem turnirju v pospešenem šahu (2x15 min.) v gOSti$ČU Pn zibki zbralo rekordno število šahistov, prišla sta kar 102. Na vrhu turnirske lest v k e je po 9. krogih nastala precejšna gneča, saj je kar sedem šahistov na koncu turnirja zbralo 7 točk. Če bi štajerski RDE mojster Darko Supan-čič uspel v zadnjem krogu ugnati hrvaškega velemojstra Mladena Palca, bi se zagotovo prebil sam na 1. mesto, ker pa je z njim celo izgut)il, se je na vrh povzpel slovenski mednarodni mojster Janez Barle, ki ni izgubil niti ene partije. Izmed šahistov ŠD Napredek Domžale je na turnirju igral le mojstrski kandidat Boris Skok, ki se je uvrstil na dokaj solidno 40, mesto. Končni vrstni red: 1. Janez Barle (MM), 2. Mladen Palec (VK) 7,5t, 3. Darko Supančič (FM) 4. Krunoslav Hulak (VM), 5. Boris Kovač (FM) 6. Mišo Cebalo (VM), 7 Darko Devičič 7, 8. Robert Lončar (MM) 6,5, ... 28. Jože Skok (MK) 5,5,... 50. Boris Skok (MK) 5,... 54. Alojz Cerar (1. kat.) 4,5„... 73. Janez Grčar (III. kat.) 4,... 88. Janez Bizjak (IV) 3, itn. Radovljica Na letošnjem državnem sen irskem prvenstvu - spomnimo se, da je bilo lansko v Majčevem dvoru v Jaršah - je na dvodnevnem turnirju (10. in 11. oktobra 1998) po 9. krogih nekoliko presenetljivo, vendar brez poraza povsem zasluženo zmagal 64-letni mojstrski kandidat Cveto Tram-puž. Med 31 udeleženci se je na 4. mesto uvrstil mojster Vladimir Ivačič, »prvi« član ŠD Napredek Domžale. Končni vrstni red: 1. Cveto Trampuž (MK) 7,5, 2. Anton Jakopič (MK), 3. Slavko Mali (MK) 7 4. Vladimir Ivačič (M), 5. Edo Roblek (MK), 6. Rado Tavčar (MK) 6, 7. Štefan Režonja (MK), 8. Janez Blas (II. kat.) 5,5 ...27. Vinko Piber (MK) 3,5 itn. Ravne na Koroškem V Ravnah se je 3. oktobra na šahovskem turnirju Ravne 750 (Jpen zbralo 85 šahistov. Po 9. krogih se je na prvo mesto zavihtel hrvaški velemojster Mladen Palac, šahist z najvišjim ELO ratingom (2560). Samo za pol točke je za njim zaostal slovenski mednarodni mojster Janez Barle; odločilna partija za prvo mesto je bila seveda njuna, in sicer v 7 krogu, ko je naš šahist pretrpel svoj edini poraz. Slabše jo je (xlnesel mojster Vlado Ivačič, edini šahist ŠD Napredek Domžale, ki je zasedel šele 20. me sto, čeprav je izgubil le dve padiji. Na zelo solidno 18. mesto se je uvrstil Domžale ari Riže Skok, sicer član Šl) dr. Milan Vidmar I jublj.i na in radijski znanec. Končni vrstni red: 1. Mladen Palac (VM) 8, 2. Janez Barle (MM) 7,5, i. Dean Zečevič (MK), 4. Miha Furlan (FM), i. Branko Špalir (MK) 7 6. Miran Zupe (MM), 7 Danilo Peruš (FM), 8. Branko Rogulj (MM) 6,5, ... 38. Janez Grčar (III. kat.) 5, ... 62. Alojz Cerar (I. kat.) 3,5, ... 75. Janez Bizjak (IV. kat.) 3, itn. Elisla, Kalmikiia Na 33. šahovski olimpiadi (26.9. -13. 10. 1998) je med 110 šahovskimi olimpijskimi ekipami že petič zapored prvo mesto osvojila Rusija. Dobro so se odrezali tudi šahisti slovenske reprezentance (velemojstra Aleksander Beljavski in Georg Mohr mednarodni mojstri Marko Tratar, Duško Pavasovič in Aljoša Grosar Ier III )f mojster Primož šoln saj O zasedli zelo dolxo 23. mesto in za seboj pustili kar nekaj močnih šahovskih držav, na primer Hrvaško, Francijo, Uzbekistan, Argentine;, BIH, Estonijo, itn. Manj zadovoljne so bikj prav gotovo naše ženske reprezen-tantke (mednarodni mojstric i Milka Ankerst in Kiti Grosar ter FilDF mojstrk i Narcisa Mihevc - Mohr in Jana Krivec), ki so se med 71 ekipami uvrstile skoraj na sredino turnirske olimpijske lestvice, na .35. mesto. Med ženskami so bile najmočnejše Kitajke, saj so kar za dve celi točki pustile za selx)j žensko ekipe; Rusije. /lamnik Domžale Domžalčanka Lucija Živec v Formuli 3; ob njej manager Dejan Majkič in direktor te-ama, ki je Luciji omogočil testiranje formule, g. Franz VVoss. LUCIJA ŽIVEC Dekle, zaljubljeno v avtomobilistični šport Lucija Živec je Domžalčanka, sedemnajstletna dijakinja gimnazije Ljubljana Šiška, predvsem pa dekle, zaljubljeno v avtomobilistični šport. Ljubi hitre avtomobile. Ko smo že mislili, da se je vsa predala kartingu, nas je prijetno presenetila, saj so bili odlični uspehi v kartingu le izhodišče za prestop v višje tekmovalne razrede in njene velike ambicije. Ker smo jo v našem časopisu že predstavili, omenimo le največje uspehe mlade tekmovalke: slovenska prvakinja v kartingu v tekmovalnem razredu N-60, viceprvakinja ter tretje-uvrsčena v avstrijskem karting prvenstvu. V letu 19% je sledil prestop v višji tekmovalni razred 100-ICA, kjer je Se v istem letu osvojila naslov avstrijske državne prvakinje in bila leto kasneje tretja. Že prej pa ji je njen team omogočil treninge s formulo ford 1600. V tem tekmovalnem razredu se je preizkusila že v lanski tekmovalni sezoni in dosegala zelo visoka mesta. V letoSnji sezoni Lucija tekmuje s formulo ford 1600 v Pepsi formuli ford cupu, kjer je dosegla dve odlični tretji mesti, tri četrta in dve peti mesti. Pred zadnjo tekmo v Brnu je bila v skupni razvrstitvi na četrtem mestu, potem pa se je zgodilo. Ko je lovila vodilne, je enega od tekmovalcev pred njo, ki je zaostajal za cel krog, na stezi zavrtelo in vrglo v zaščitno og- Lucija Živec, prva Slovenka v formuli rajo, odtod pa ga je odbilo naravnost pred njeno vozilo. Lucija se je skušala trku izogniti, vendar ni imela veliko možnosti in je z veliko hitrostjo priletela v nesrečnika. Pri tem je močno razbila svoje vozilo in dobila tudi nekaj hudih udarcev. Po kratkem okrevanju, ki ji ni pustilo nobenih posledic, vzelo pa niti močne volje, da svojo »sanjsko« kariero nadaljuje, je konec julija sprejela povabilo Franz VVoessra-cing teama in uspešno opravila testiranje Formule 3. To pomeni za Lucijo stopnico navzgor, saj je Formula 3 precej hitrejša in zahtevnejša, hkrati pa je Lucija prva Slovenka, ki je testirala Formulo 3. »V nekaj krogih sem občutila veliko razliko med tema dvema disciplinama formule. Razlike so v aerodinamiki, legi na cesti, prestavah, hitrosti, ki v Formuli 3, ki ima tudi zakrilca, dosega kar 270 km na uro,« pravi Lucija in upa, da bo ob močni podpori sponzorjev in tudi ob sodelovanju managerja g. Dejana Majkiča lahko vozila celotno prvenstvo Formule 3 v okviru centralnega evropskega prvenstva. To pa je že uresničitev enega izmed njenih ciljev, saj je drugi tekmovanje v cestno hitrostnih dirkah, največji pa sodelovati kot sovoznica v te-amu na Rallvju Granada-Dakar. Tisti, ki Lucijo bolje poznamo, vemo, da je močna osebnost in da ji bo to zanesljivo uspelo. Lucija pa ni le odlična voznica, je tudi uspešna in vestna dijakinja, ki kljub velikim športnim obremenitvam PLESNA SOLA MIKI Od puuk kmakm da čudmulik (titea VPISUJE V CELOLETNO PLESNO ŠOLO - predšolske otroke v MIKIJEVE PLESNE URICE IN PRIPRAVNICO torek v Fitness centru Panter - osnovnošolce in mladino kjazz baletu in shovvu, standardnim in latinsko-ameriškim plesom, hip-hopu, folklori in klasičnemu baletu klasični balet - torek od 16.15 do 17.15 v Fitness centru Panter - odrasle v TEČAJE DRUŽABNIH PLESOV začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalnev Fitness centru Pante r Informacije in prijave na tel.: 0609/635-783 IN VABI V FITNESS CENTER PANTER V JARŠE - na vadbo na napravah za mladino in odrasle - aerobiko za ženske in moške body crunch, body sculp, TNZ, povver step fat burner, aerobika za starejše PUMP - torek in četrtek ob 19. uri - organizirano vadbo za ženske - telovadbo za nosečnice - telovadbo za otroke - v protein bar Mlinček Informacije in prijave na tel.: 061/722-782 ali 0609/635-783 in obveznostim doma in v tujini vedno najde čas za šolo. je zelo samostojna, aktivna, kreativna oseba, ki poleg rednega šolanja in zelo uspešne športne kariere deluje v skupini za športni marketing, kar je tudi njena poklicna želja. Ima status mladega raziskovalca in je izbrana kot ena najboljših dijakinj za šolanje športnega managementa na Gea collegu. Srečno, dirkačica Lucija Živec, edina slovenska voznica formule, za katero je eden od novinarjev zapisal: »Na kot vrtnica nežni Luciji rastejo tudi trni bojevitosti in vztrajnosti!« V. V. ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE Jesenski kros v mesecu rekreacije MESEC REKREACIJE, za katerega je Športna zveza Domžale pripravila številne programe športa in rekreacije za vse kategorije tekmovalcev in rekreativcev, je bil tudi priložnost za vse tekače krosa. Športna zveza Domžale je namreč skupaj z Atletskim klubom Domžale in Športnim društvom Vir v Športnem parku na Viru pripravila jesenski kros domžalske regije, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance za tradicionalni kros DELA, ki bo sredi meseca v Mariboru. Slabo vreme je zahtevalo prestavitev krosa za teden dni, deževen pa je bil tudi četrtek, 8. oktobra 1998, ko so se na razmočenih travnatih progah v Športnem parku na Viru pomerili predvsem osnovnošolci, saj srednješolcev in članov ter članic ni bilo. Najboljši na regijskem jesenskem krosu, ki so se ga udeležili učenci vseh petih občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, so bili: predšolski dečki: 1. Luka Cerar, OŠ V. Perka, 2. Matic Zalokar (Vrtec Ostr-žek); predšolski deklice: 1. Tina Šuštar, OS Domžale; dečki 1.91 in mlajši: 1. Anže Povirk, OŠ Domžale, 2. Denis Sušnik, OS Mengeš, 3. Aleš Žnidar, OŠ Moravče; deklice I. 91 in mlajše: 1. Viktorija Capuder, 2. Urška Svetek, obe OŠ Vencelj Perko, 3. Nataša Pire, OŠ Mengeš; dečki I. 90 in mlajši: 1. Tim Grintal, OŠ Domžale, 2. Sašo Kovljenič, OŠ V. Perka, 3. Dejan Lazarevič, OŠ Dob; deklice I. 90 in mlajše: 1. Katja llo-var, OŠ Mengeš, Natalija Potarič, OŠ Domžale, 3. Urška Testen, OŠ Mengeš; dečki I. 1989 in mlajši: 1. Blaž Sve-tic, 2. Anže Tekavc, oba Č)Š Domžale, 3. Matic: Mihelčič, OŠ Moravče; deklice I. 1989 in mlajše: 1. Živa Novak, OŠ Trzin, 2. Kaja Kosmafin, OŠ Mengeš, 3. Nina Fučko, OŠ Dob; dečki 1.1988 in mlajši: 1. Gregor Pogačnik, OŠ Domžale, 2. Primož Vilic, OŠ J. Kersnik Brdo, 3. Matic Vrščaj, OŠ Domžale; deklice I. 1988 in mlajše: 1. Mani:,) Velkavrh, OŠ Rodica, 2. Maruša Novak, OŠ Preserje pri Radomljah, 3. Manuela Brkič, OŠ Mengeš; Tradicionalnega krosa DELA v Ma riboru pa se bodo poleg članov Atletskega kluba Domžale, ki bodo nasto pili predvsem v starejših kategorijah, udeležili še naslednji najboljši tekači krosa: mlajši dečki A: 1. Andrej Obarlič, OŠ Mengeš, 2. CJoce Na jelenov, S. jer-nej Girandon, oba OŠ Domžale; mlajše deklice A: 1. Suzana Mlade-novič, OŠ Domžale, 2. Vesna Slovša, OŠ Venclja Perka, 3. Petra Babnik, OS Mengeš; mlajši dečki B: 1. Andraž Gregorič, Domžale, 2. David Orešnik, 05 Pre serje pri Radomljah, 3. Evzal Dželadi-ni, OŠ Moravče; mlajše deklice B: 1. Natalija Lužar, 2. Biljana Bartulac, obe OŠ Mengeš, i. Maja Hromeč:, OŠ Domžale; starejši dečki A: 1. Gregor Avbelj, OŠ Domžale, 2. Matej Rovtar, (» Venclja Perka, 3. Amir Lulič, OŠ Domžale; starejše deklice A: 1. Špela Burgar, 2. Monika Čučič, obe OŠ Mengeš, .3. Špela Kveder, OŠ )anko Kersnik Brdo; starejši dečki B: 1. DomenJarc, OŠ Domžale, 2. Matej Vojska, OS Dob, 3. |ure Novak, OŠ Trzin; starejše deklice B: 1. Repnik Prešeren Vida, OŠ Rodica, 2. Diana Kralj, 3. Urška Ivanuša, obe OŠ Mengeš, čestitamo! V Uspešen mednarodni nastop _v Matuljah_ Balinarski športni klub EIS Budničar s Količevega, ki se kot eden redkih v Sloveniji lahko pohvali z lepo urejenim pokritim štiristeznim igriščem, uspešno nastopa v državni ligi, hkrati pa se redno udeležuje tudi različnih prijateljskih in tekmovalnih turnirjev. Ob pomoči številnih sponzorjev, med katerim je glavni sponzor ELEKTROINSTALA-CIJE Skočaj Milan, Vir, klub iz leta v leto dosega večje uspehe. Tako so se sredi oktobra udeležili tudi mednarodnega turnirja za memo-rial Mirka Mandiča, ki ga je organiziral Balinarski klub Matulje. Turnir je bil zelo na visoki ravni, saj je nastopilo 12 ekip z Italije, Hrvatske in Slovenije, vse tekmovale« pa je pozdravil tudi župan in drugi visoki predstavniki občine. Balinarji s Količevega so v močni konkurenci osvojili tretje mesto in znova dokazali, da spadajo med najboljše balinarske klube v Sloveniji. V ekipi BŠK Budničar so nastopili: Stane Žavbi, mL, Cveto Lanišek, Andrej Vo-dončnik, Bogdan Ježovnik, Ivan Pavli in lanez Trček. ■.■■■■■■■i Ekipa BŠK Budničar, ki je nastopila na mednarodnem turnirju za memorial Mirka Mandiča v Matuljah, na fotografiji sta tudi g. Stane Žavbi, (t., predsednik kluba, in ga. Mihaela Trček, tajnica kluba. V. ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA 13. tek in 5. pohod za krof Med številnimi športnimi društvi je Športno društvo Krašnja nekaj posebnega, s čimer se ne srečujemo prav pogosto. ŠD Krašnja je namreč društvo, ki živi za območje, ki ga pokriva, in z njim. To ni le športno društvo, temveč v njem najdemo še celo vrsto drugih vsebin, ki jih ponekod pokrivajo tri, štiri ali še več društev, v ŠD Krašnja pa so znali v 25 letih združiti vse: interese, želje, pobude in predloge krajanov in jih tudi uresničiti. Organizirajo vrsto tradicionalnih športnih, rekreativnih, pa tudi čisto kulturnih prireditev, po katerih so poznani daleč naokoli in vedno znova pritegnejo obiskovalce od blizu in daleč. Še posebej so znani po različnih oblikah rekreacije, kjer ni razlike med mladimi in starimi, pa po družabnih prireditvah, ki ostajajo v lepem spominu vsem udeležencem. Ena izmed najuspešnejših prireditev, ki ima še posebej dolgoletno tradicijo, je TEK ZA KROF, ki se mu je v zadnjih letih pridružil tudi PO- HOD ZA KROF, obe manifestaciji pa imata po mnenju dolgoletnega prizadevnega predsednika g. Marjana Štruklja naslednji pomen: prireditev je namenjena druženju in pomembni rekreativni aktivnosti v naravi. V društvu se zavedamo, da ta udeležencem omogoča predstavitev našega kraja in bližnje okolice, iz leta v leto pa nam tudi daje možnosti, da spoznavamo nove prijatelje. Na tej organizacijski poti želimo vztrajati tudi v bodoče, kajti že davno smo spoznali, da gre dejstvu, da če je kaj lepo in prijetno, še kako verjeti. Še toliko bolj, ko gre za naš skupni prispevek za lepši, bogatejši in zdrav način življenja. To pa je povsem dovolj, da je organizacijski trud poplačan in da vedno, ko se raziđemo, že mislimo na novo prvookto-brsko nedeljo, ko bo nova prireditev in možnost za naše ponovno srečanje.« Prijetna jesenska nedelja je 4. oktobra 1998 v Krašnjo privabila več: kot 100 udeležencev, med njimi številne pohodnike, ki so prehodili skoraj 10 kilometrov, in tekače, ki so se pomerili na 2 in 8,5 km dolgih progah v 7 kategorijah. Pri organizaciji so jim pomagali sodniki AK Domžale ter številni sponzorji, med katerimi je zlasti treba pohvaliti Gostinsko podjetje Trojane, ki je za vse udeležene« zagotovi lo krofe. Vsi pohodniki in tekači, ki so bili prijetno presenečeni nad gosto ljubnostjo domačinov ob progi sOob krofu dobili tudi spominski obesek, najboljši tudi medalje in pokale. Kol najstarejša udeleženca sta poseben pokal dobila Helena Žigon med dekleti in Slavko Šalamon med tekmovalci. Atletski klub Domžale pa je dobil pokal za najmnožičnejšo ekipo. In čeprav rezultati niso najpomembnejši, napišimo imena zmagovalcev: dečki: letnik 1985 in mlajši: Bernard |ar< (AK Domžale); letnik 1963 in mlajši: Domen lan (AK Domžale) člani: do 25 let: Kohert Komik (I ll< I'revo je); od 25 do iS let: Itfor Mernik (Celje - ZŠAM) oci 35 do 45 let: Slavko Kumek (SZ Gornja Radgona); od 45 (k, 55 let: Štefan Lešnik (ljub. Ijana); nad 55 let I Kine lenarslf (SK Itrdo) Dekli* e: 1985 m mlajše: Suzana Mladeno viC (AK Domžale); 1981 in mlajše: Vida Prešeren (ŽAK Ljubljana) Članice: do 25 let: Mela Pungorčar (AK Domžale); od 25 do .15 let: Meta Vaši (IPA I jubljana); od 15 do 45 let: Ida Šurbek (Sladka gora); nad 55 let: Rožica lamtx' (Gorenje). Srečno in nasvidenje v Krašnji tudi prihodnje tetol V. V. mm m NSK-RI NOGOMETNI KLUB BST DOMŽALE Iz enega naredili tri tolarje Ob uspešnem nastopanju se je Nogometnemu klubu BST Domžale po letošnjem spomladanskem zaključku uspelo prebiti v prvo slovensko ligo, kjer so pogoji za igranje bistveno zahtevnejši. Prav zaradi tega pa je bilo potrebno nogometno igrišče v Športnem parku Domžale obnoviti in dopolniti z vrsto novih objektov, ki jih zahteva igranje v prvi slovenski ligi, saj je v naše mesto pripeljala najuspešnejše slovenske nogometaše. Nogometna zveza Slovenije zaradi varnosti zahteva izpolnitev vseh najosnovnejših pogojev, ki bodo zagotavljali tako varnost vseh nogometnih ekip kot tudi varnost gledalcev, hkrati pa je bilo potrebno na nogometnem igrišču v Domžalah uredili tudi pogoje za novinarje in druge, pomembnejše obiskovalce. Potrebam Nogometnega kluba BST Domžale so na predlog županje Občine Domžale prisluhnili tudi svetniki občinskega sveta in v posebni postavki zagotovi li finančna sredstva v višini 75 mio SIT, kar naj bi bilo dovolj za zagotovitev najosnovnejših sredstev za igranje no gometa. Pred začetkom jesenskega dela 1. slovenske lige je Nogometni stadion v okviru Športnega parka Domžale dobil povsem drugačno poclolx), ki je zahtevala skoraj 19 mio SIT, kar |x >n i prve slovenske nogometne lige v Domžalah. Zelo pohvalno je tudi veliko število navijačev, ki radi prihajajo na obnovljeno nogometno igrišče in priča kujejo, da se bo število t Nogometni klub BST Domžale osvojil do konca jesenskega dela, novci a lo, in da bo pomladanski del slovenskega nogometnega prvenstva prinesel v naše mesto še več veselja. V. KAKŠNA IZBIRA! ASTRA že za 2.216.644 SIT CORSA že za 1.432.229 SIT VF.CTRA že ti 2.610.304 SIT Sedaj je pravi čas, da se odločite za nakup vozila Opel. Ponujamo vam izredno ugodne cene in kreditne pogoje T+4% ter prodajo vozil staro za novo. V mesecu OKTOBRU vam pri nakupu Opel CORSE podarimo .štiri zimske gume, pri nakupu Opel VECTRE pa prtljažnik s kovčkom za smuči THU1E' avtotehna \ in KOSEC d.o.o. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333 OPEL^ Domžale /lamnik OKTOBER O-l VINOTOK L I Haikuji Da iskra vzklije Igra svetlobe zadošča pogled oČ v ja: VIR pri Domžalah: v petek, 30. 10. 98 ob 11. uri, pri spomeniku na Viru IARŠE-RODICA: v petek, 30.10. 98 ob 17 uri, pri spomeniku pred Induplati RADOMLJE: v soboto, 31. 10. 98 ob 17 uri, pri spomeniku v Radomljah; MENGEŠ: v soboto, 31. 10. 98 ob 10. uri, pri spomeniku v Loki in ob 11. uri, na grobišču talcev na Zaloki in DOMŽALE: v soboto, 31.10. 98 ob 18. uri, na pokopališču v Domžalah. ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE V SPOMIN Mineva leto dni, odkar je za vedno ostal v daljni Himalaji (Nuptse, 31. oktober 1997) dragi mož in oče, vrhunski alpinist JANEZ JEGLIČ - JOHAN Vem, Janez, da pri Bogu prosiš /a nas, ki smo to ljul>ili. Nekoč so bomo srečali in hikr.it ne bom več spraševala, zakaj, kajti tistega rine bom v vsej polnosti doumela »veliki načrt Vsemogočnega«. I Iv.il.i vsem, ki ga nosile v srcu in se ga spominjate v molitvi. Hvala vsem posameznikom in skupnostim, ki ste nam na vse mogoče načine pomagali v najtežjem obdobju življenja. Preveč vas je, da bi so v.im mogli osebno zahvaliti. Sprejmite te vrstice kot iskreno zahvalo vsakemu posebej. S svojimi čucbvitimi deli ljubezeni ste nam pomagali ohraniti nasmeh in veselje do življenja. Hvala. Žena Irena in otroci Mirjam, Ana ter Filip Jeglič. Fl 9 JI lil ■ HI ZAHVALA V |X'tinrievetdesetem letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama in prababica Jožefa Jerman rojena Bremšak s Hudega pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš za skrbno nego. Zahvala tudi g. župniku Janezu Jarcu iz Radomelj za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem iz Tržiča za lepo petje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN Štirinajstega novembra bo minilo leto dni, odkar smo te izgubili, dragi mož in ata Franc Petek lako tiho skromno si živel in boleče kruto roko prebolel, a zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Žena Jožefa in vsi njegovi Ne mine in.i, din ne noč, med nami vodno si nav/t >< , v nđšth srcih ti živiš, /ato i>t)t nas vodi t/,1, kjt 't tihi dom le rože zd,ij krasijt > in dnbnt lučke ti v spomin fjorijo. Solza, Žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je (?razninar ki hudo boli. ZAHVALA Petindvajsetega avgusta 1998 nas je nenadoma zapustil nas" dragi mož, oče, brat in dedek Jože Erzar, st. sPšate Iskreno se zahvaljujemo sor(xlnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje ter ga v velikem številu liho |xspremili na njegovi /adnji |X)ti. Prisrčna hvala kaplanu g. Petru iz Šentjakoba za le|x> opravljen poslovilni obred. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žena Hilda, sinova Marko z družino in Jože z Urško llolei ina da se skriti, tudi solze zatajiti, a Laku src e lx>li, ko le več med nami ni. ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta Frančiška Šeruga roj. Opaškar z Gorjuše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za prijazne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se ge. Dragici Koleno za poslovilni govor v imenu Zveze lx>rt ev in ge. Mileni Srebotnjak za poslovilne besede v imenu organizacije Rdečega križa, Oktetu Tosama za lepo zapete pesmi in hvala lroJx'iita< u za zaigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej Se enkrat najlepša hvala Vsi njeni Solze polzijo, besede ohnemijo, za trenutek se je ustavil čas. tako lepo je sprejeti čivljt i i/c ■ .) tako leZ.ko doumeli konci. ZAHVALA C )b smrti naše drage mame, stare mame prababic e Katarine Cerar iz Kokošenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, posebno pa vaščanom iz Kokošenj za vsa ustna in pisna sožalja, za cvetje, sveče, sv. maše in pa seveda spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Domžale. Hvala tudi g. Antonu Peterki za besede slovesa, Oktetu bratov Pirnat, piaporšc akoin, gospodu župniku za Opravljeni pogrebni obleci Vsem Se enkrat iskrena hvala! Hči Ani, vnukinja Marta z možem, pravnuki Nika, Domen in Manca ZAHVALA V enainpetdesetem letu nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi moč, ati, tast in dedi Mijo Hrženjak Od njega smo se poslovili osemnajstega julija. Vsem ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala dr. Matiji Goršku, Komunalno stanovanjskemu prx1jetju Domžale za podarjen venec in pomoč. Zahvaljujem se tudi sodelavkam in sodelavcem Napredka, posebno pa sindikatu ter vsem sostanovakem Zupančičeve 6, za izrečena sožalja in sveče. Žena Cvetka, sin Tomaž z družino ter hčerka Mihaela z Alešem ■P m 1 i'ihil s/ življenje, Ijultil si svoj doni, v naSih srdh ti nafjrpj živiš*, zato nas pot vodi tja, kjer v litini spis. Tam ti lučka Ijutn-zni vedno Hori in tvoj smeti med nami živi. V SPOMIN Minib bo peto leto, odkar smo ostali brez dobrega in skrnnega moža, očeta in starega očeta Jakoba Smolnikarja z Gorjuše Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, za postanek ob njegovem grobu ali prižgano svečo. Vsi njegovi domaČi in prijatelji ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi dragega moža in očeta Staneta Gabriča se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gasilcem PGD Jarše-Rodica in ostalim gasilskim društvom za prapore in spremstvo na zadnji poti ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujeva se tudi Oktetu bratov Pirnal za zapete poslovilne pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Marija in sin Stane Vsix>menik vklesali tvoje so ime, ki lx>lj trdilo kot v kamen vkk-sano je v srce. V SPOMIN Dvaindvajsetega oktobra je minib eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ciril Čolnar Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žena Tonči in hči Cirila z družino ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zajiustil naš ljubljeni sin, brat in stric Slavko Bajec, ml. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, nam stali ob strani in nas tolažili, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Radiotelevizije Slovenija - Oddajniki in zveze, gospodu dipl. inž. Poldetu Gregoraču, gospodu dipl. inž. Toniju Zeleniku za poslovilne besede, pevcem Okteta bratov Pirnat za lepo petje žalostink in njegovim zvestim prijateljem: Tinetu, Milošu, Vinkotu in Francitu. Lepa hvala gospodu župniku Tonetu Perčiću, gospodu župniku Štefanu Pauliju njegovemu prijatelju in sošolcu, za lepo opravljen cerkveni pogreb. Vsem še enkrat naša iskrena hvala Vsi njegovi /bmnik Domžale TRGOVINA Z AVTO D ELI SIMfiX FILTRI, OUA. ZAVORNE OBLOGE, SVEČKE, AKUMULATORJI, PNEVMATIKE, PLATIŠČA ZA VSA VOZILA. GUME: MICHELIN IN 145/80-13 CLASSICT2 7.200 SIT 175/70-13 CLASSIC T2 9.550 SIT 155/70-13 CIASSICT2 8.000 SIT 185/60-14 ENERGYXT2 13.980 SIT 165/70-13 CLASSIC T2 9.780 SIT 195/50-15 PILOT 5XXGTV 13.480 SIT PRODAJA IN MONTAŽA NA ENEM MESTU! ____o n RENAIJI.T DOMŽALE, Masljeva 11, tel./faks: 721-656, 722-691 Mali oglasi SLAMNIK 7*1 0 2 2 PRODAM beli jedilni krompir za ozimnico. Tel.: (061) 714-224. PROFESOR uspešno [x>učuje angleščino, italijanščino in nemščino. Tel.: 722-281. PLESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-0.%. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7.S8-152 ZAZIDL)IVO PARCELO na območju Domžal in širše okolice, kupim. Telefon: 782-149, (0609) 653-532. STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA POSEBEN POPUST 5-10% V OKTOBRU. Možnost plačila na 3 čeke. Možnost prevoza na dom. Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Frizerski salon delovni čas: od 8,19. ure sobota od 8.-13. ure ned.: pon. ZAPRTO ul. Matije Tomca 12 1230 Domžale tel.&faks: 061/721-459 SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tođ, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi Hokejista in Formulo. Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin, tel.: 715-699 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER 11 D Ljubljanska 80 (SPES1), Domžale, tel./faks 713-660 ■ E-pošta: cllp(S!clip-domzale.si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraŽevanje delavcev pri obrtnikih. OPTIK Martina Škofic ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 OX5 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84. PREBOLD TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 e-mail: lv@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si Franšizlng: Siporex-SAM SAK, d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C. 061/720-020 TRGOVINA 061/720-560 FAKS. 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si AKCIJSKA PRODAJA V MESECU OKTOBRU NUDIMO VAM AKCIJSKE POPUSTE do 10% ZA: • APNO • OPEKO MODULARNI BLOK • FASADE DEM IT • GRADBENA LEPILA • TERMO in HIDROIZOLACIJSKE MATERIALE • SrPOREX >- IZJEMNO UGODNO: • STREŠNIK BRAMAC • GIPS PLOŠČE >> NOVO: opaž za stebre MONOTUB DD I trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Obiščite nas na sejmu DOMOFIN v Celju od 21. do 25. oktobra 1998. Vljudno Vas vabimo na naš razstavni prostor št. 30 v hali D. • KOMBI PLOŠČE • OKNA LESNA Radlje • PE FOLIJO • TESNILNE MASE • MEŠALCE in SAMOKOLNICE • ARMATURNE MREŽE ISCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IS GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOM/, lil. 1230 Domžale. Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-27H RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - ekonomsko-komercialna šola 1. letnik - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PREDAVANJE - in svetovanje o bolečini v hrbtenici - kaj moramo vedeti o bolečini v križu, vratu in prsni hrbtenici (fizioterapija Zrnec) 6. 11. ob 17. uri. • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. Ljubljanska 133 Domžale TEL.: 061/711-351 M: TEL: 0609/GJ5-27! GSM: 041/664-247 TAM PO ZLATOTISK E-mail: inro@bon-aml.si TEL.: 061/149-12-02 TEL/FAKS: 061/149-12-05 VŽIGALNIKI SVINČNIKI ROKOVNIKI IN OSTALA POSLOVNA DARILA ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni cas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. O - Domžale /bmnik OKTOBER O *1 VINOTOK L J OB MESECU POŽARNE VARNOSTI Dejavnost Centra požarne varnosti Center za požarne varnosti Ko-ličevo je nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Sredstva za to poklicno gasilsko enoto sta namreč združila podjetje Helios, ki že zaradi svoje dejavnosti tako enoto potrebuje, in bivša občina Domžale. Tako enota poleg osnovne dejavnosti v Heliosu zagotavlja višjo stopnjo požarne varnosti našim občanom. Gasilci Centra |X)žarne varnosti so v podjetju I lelios prisotni 24 ur na dan. Ekipa 4 gasilcev v eni izmeni skrbi za redne obhode po vseh lokacijah podjetja, skrbi za vzdrževanje vseh gasilnih naprav (od ročnih gasilnikov do avtomatskih gasilnih naprav) in sodeluje pri vseh delih z odprtim plamenom s pripravo in nadzorom. V domeni Centra požarne varnosti je tudi izvajanje rednih in izrednih usposabljanj in izobraževanj s področja požarne varnosti za delavce Heliosa. Poleg dejavnosti v Heliosu pa je enota aktivna tudi na širšem področju občin, ki so nastale iz bivše občine Domžale. Zagotavlja stalno dežurno eki[x> poklicnih gasilcev, ki je neposredno povezana / regijskim centrom za obveščanje in takoj izvozi na intervencijo. Iz centra varnosti pa potem po |x>trebi pokličejo še dodatne moči, ki jih nudijo operativci v naših P(jD. Tovrstno sodelovanje |x>kli( nih in prostovoljnih enot je lahko zgled drugim. Dokaz, da je ekipa dobro us|X)sol> Ijena kljub maloštevilčnosli, je tudi pooblastilo za izvajanje reševanj pri prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi na prometnici M in od Ministrstva za obrambo. lako so gasili i ( enlra |x>Zarne varnosti v letošnjem letu I')'))! sodelovali Ze pri 88 gašenjih požarov, (>'l lehnič nih intervein ij.ih in 8 posegih ob nesreči z nevarno snovjo. Poleg le};.i je v Centru požarne van K isti < irganiziran pcKjblaščen servis ročnih gasilnih aparatov in prodaja gasilnih aparatov in drugega gasilskega materiala. Pooblaščeni so tudi za usposabljanje in izobraževanje s področja požarne varnost i in za funkcionalen preizkus hi-drantnega omrežja. Kljub vsemu pa težav ne manjka. Največja težava je zagotavljanje sredstev za nakup drage opreme in vozil, kajti tako majhna enota potrebuje zadosti dobre opreme za uspešne pose-ge. M. B. VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje 0M£RS Ljubljanska 72, DOMŽALE TeL/faks 714-875, tel. 721-726 Za 1. november vam nudimo bogato izbiro rezanega cvetja, cvetličnih aranžmajev, pakete svec različnih velikosti. Sprejemamo naročila za ikebane in rezano cvetje, lahko po katalogu ali po vaši izbiri. Na praznik 31.10.1998 je naša cvetličarna odprta od 8 do 12. ure. Vaše želje bomo uresničili. Se priporočamo! Kolektiv cvetličarne OMERS Poročilo CPV za poletne tri mesece Mengeš 2. 6. 1998 ob 1.45 so s centra za obveščanje poslali v mengeško jamo prostovoljne gasilce iz Topol, ker je spuščal zemeljski plin iz večjega zabojnika. Po eksploziji plina in požjara so na pomoč prisko čili še mengeški prostovoljni gasilci in poklicni CPV. Ti so ogenj pogasili in zaprli ventile, da plin ni uhajal. Mengeš 4. 6. 1998 ob 16.13 je varnostnik iz jame SCT enoto zaprosil za pomoč, ker se je iz odslužene kurilnice močno kadilo. Iz objekta se je močno kadilo, zato so gasilci prostor najprej prezračili, |x> tem pa stopili v prostor kjer sta v odsluženi peči gorela les in papir. Peč je bila delno demontirana, saj so demontažna dela opravljali delavci mariix)rskega podjetja. ();;enj so gasilci pogasili z vodo v nekaj minutah. Domžale 13. 6.1998 ob 6.30 so gasilci iz reke Kamniške Bistrice pri peš mostu za Šumberg iz vode potegnili žensko truplo, ujeto za večjo skalo. Domžale 18. 6.1998 ob 11.35 je izbruhnil požar v kopalnici zaradi okvare na prezračevalnem ventilatorju, ki se je vžgal. Goreča plastika je kapljala na spodaj postavljen sesalec, da se je vžgal. Ker je gorela plastika, se je močno zadimilo stanovanje. Gasilci so iz prostora pospremili stanovalko z otrokom, v kopalnico so stopili z dihalnim aparatom in ogenj pogasili z ročnimi gasilnimi aparati na plin C02. Rodica 3. 6. 1988 ob 9.25. Na vozilu Yugo 45 se je zaradi okvare ustavil motor. Ko sta voznica in sopotnik izstopila, se je motor vžgal. Ogenj je začel gasiti mimo vozeči voznik z gasilnim aparatom na prah. Dokončno pa so ogenj poga-sli gasilci CPV. Domžale 9. 7. 1998 ob 1.29. Na magistralni cesti M-10 Lj-Ce sta pri železniškem nadvozu silovito trčila tovorni vlačilec slovaške registracije, ki je prevažal 25 ton keramičnih ploščic, in osebno vozilo ford sierra 11. V njem so zaradi hudih poškodb lakoj podlegli trije mladi novinarji revije Jana. Vsa tri trupla so iz objema zverižene pločevine rešili gasil d CPV S pomočjo domžalskih prostovoljcev. Homško polje 23. 7. 1998 ob 1730 je med žetvijo pšenice izbruh- Domžale, 9. 7. 98: Na M-10 v bližini železniškega nadvoza so ugasnila tri mlada življenja novinarjev JANE Domžale, 29. 8. 98: iz neznanega vzroka zapeljal levo in trčil v stoječi vlačilec, kljub težkim telesnim poškodbam je voznik peugeota z zdravniško pomočjo preživel. nil požar. Delavci Emona so z ročnim gasilskim aparatom pogasili ogenj na kombajnu, med tem pa je ogenj zajel slamo in nažeto pšenico. Center za obveščanje pa je poklical gasilce iz občine Mengeš, Kamnik, Domžale in CPV. Z združenimi močmi so z vodnimi curki pogasili ogenj na pšenici. Zg. Jarše 15. 8. 1998 je ob 2340 izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, dolgem približno dvajset metrov. Neposredno so bili ogroženi hlev, kozolec in stanovanjska hiša. V goreči stavbi je bilo veliko ječmenovega zrnja, koruznih storžev in nekaj slame, v spodnjem delu pa nekaj traktorskih priključkov. Enotam CPV so takoj po prihodu pri-sk(x ili na pomoč gasilci iz Domžal, Mengša, Jarše-Rodica, Topole; boka, Homec:, Radomlje, Studenec, Dob, Moste, nekaj enot pa je ostalo v pripravljenosti v gasilskih domovih. Po treh urah gašenja so na kraju ostali le gasilci iz Jarš kot požarna straža. Domžale 16.8.1998 ob 12.35 je med pripravo kosila gospodinja pozabila posodo vročega olja za cvrtje. Olje se je močno pregrelo in se je vžgalo. Ogenj se je razširil na kuhinjsko napo in na druge kuhinjske elemente. Na teh je nastala večja škoda. Ogenj so pred prihodom gasilcev pogasili domači s priročnimi gasilnimi sredstvi. Moravče 21.8.1998 ob 4.30 je iz neznanega vzroka izbruhnil požar na osebnem vozilu moskvič kot lasi kamniškega občana. Zaradi oddaljenosti CPV do Moravč so takoj ob vestili moravske gasilce; ti so ogenj pogasili z vodo. Vozilo je popolnoma uničeno. Trzin 27. 08. ob 23.05 je enota CPV dobila obvestilo, da v Trzinu gorita ostrešje in stanovanje. Enota je odpeljala takoj. Na kraju so že gasili domači in sosed. Dokončno pa so požar pogasili gasilci iz Trzina in CPV. Domači trzinski gasilci so ostali kot požarna straža in lastniku pomagali pokriti del ostrešja. Domžale 29. 8.1998 ob 16.05 je osebno vozilo peugeot 405 čelno trčilo v stoječi vlačilec tuje registracije. Pri tem je voznik osebnega vi > žila dobil hude telesne poškodbe r. brezobrestni študentski krediti! posredovanje del takojšnje izplačilo zaslužka! najem kombija po študentski ceni! pregled zaslužkov na internetu naročanje napotnic tudi na internetu Na internetu odslej na naslovu: www.studentski-servis.c Vkleščenega voznika so rešili iz vozila gasilci CPV reševalno vozilo pa ga je odpeljab v bolniško oskrbo. V tem tromesečnem poletnem obdobju so imeli gasilci še 34 manjših posegov. Največ dela so imeli z okvarami na vodovodnih in odtočnih instalacijah. Večkrat so odpirali stanovanjska vhodna vrata, da so reševali ljudi. Nekajkrat so gasili v naravi in čistili cestišče po prometni nesreči, ker so bili razliti naftni madeži. Enkrat so se od/vali na lažno obvestilo, da v Krtini gori stanovanjska hiša. Kljub temeljitemu iskanju požara niso našli. Tekst in fotografije VIKTOR SVETLIN, CPV Fasaderstvo, pečarstvo, sanacije prostorov. Izposoja odra in rušilnih kladiv. Tehnika pritrjevanja. VIBRO PLOŠČE. VIBRO ŽABE. VIBRATORJI ZA BETON POLAGANJE PORFIDO TLAKA Marijan 7.NIDAR, s.p. GostiCcva ul. I, 1234 MengeS. telefon: 061/739-323. mob.: 0609/611-190 AHAfJIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje BOGATA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje Stmple 4 Loglcal od 112.995 naprej • pralni in sušilni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalna skrinja in omara • kuhinjske nape in pomivalna korita • mali gospodinjski aparati • originalni rezervni deli gorenje ter • SERVIS pralnih in sušilnih strojev, malih gospodinjskih aparatov I VEUKA IZBIRA In : cem LKOV TEFAL BARVNI TV 8 TTX - Od 3Z842L00 * ZAMRZOVALNA SKRINJA 130 I -»ILNIK, vlftlne 123 cm - 44.181 PERILA - 4&305 • POMIVALNI STROJI - od 88478,01 1300 W 20.279 VINSKI POPUSTI in brezplačna dostava Mož NAPREDEK DOMŽALE Prodajni center Jarše Zgornje Jarše, Industrijska 16; tel.: 061/718-100 Odprto NON STOP vsak dan od 8-19 ure, v soboto od 8-12 ure I liiitniHnii.mT NAPREDEK rrnms BLAGOVNICA VELE Domžale, Mestni trg 1, tel.: 061/718-100 Novo oblačila in obutev Za prijetne sanje