FREIEXEMPLAR
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
letnik v
DUNAJ, V SREDO, 21. VI. 1950
Naj živi
enotnost slovenske*!kulture, dokument nerazdružljivosti slovenskega naroda!
ŠTEV. 44 (317)
Tudi mi zahtevamo z ljudstvom povezane, domače učitelje
Kakor poroga agencija TANJUG lz Firence, so v odboru za izdelavo Programa UNESCO (Organizacija združenih narodov za vzgojo, zna-nost in kulturo) na področju šolske' pouka sprejeli predlog jugoslovanske delegacije, ki priporoča vsem deželam - članicam, da vprašanju Mednarodnega razumevanja in spoštovanja posvečajo večjo pozornost s tebi, da v tej smeri gojijo pedagoško delovanje v šolah. —
To nad vse pomembno priporočilo Mednarodne organizacije za vzgojo, Znanost in kulturo velja vsekakor Predvsem za šolske razmere na Koroškem, kjer drug poleg drugega in v okviru ene in iste države živita dva naroda — slovenski in avstrijski, in kjer bi morali zato medsebojnemu razumevanju in spoštovanju med °l>ema narodoma baš na šolskem Področju posvečati naj večjo pozornost. Toda, kakor vsi vemo, se dodaja ravno nasprotno, že od nekdaj je tako. da so šole na Koroškem sre« b'šča germanizacije in potujčevanja s'°venske mladine, že od nekdaj baš šoli gojijo šovinizem, razpihuje« J° nacionalno mržnjo, predvsem pa 0(itujujejo slovensko mladino lastnemu narodu, jo vzgajajo v popolnoma protislovenskem duhu, v sov-•Mštvu do lastnega materinskega jezika in lastne slovenske kulture. Kakršna je bila šolska politika na Koroškem nekoč, takšna je tudi danes, ko je politika ,,Heimatbunda“, "Sehulvereina11 in „Sudmarke“, ki Se ogituje v novih oblikah in o čemer nam pričajo prav zadnji dogodki na ljudski šoli v Dobrli vesi, ko ®Ja se nadučitelj Kbstinger in učitelj rUiko znosila nad slovenskimi otroci M jim na vse mogoče načine grozila Zato, ker so sodelovali pri slovenski Prireditvi, oziroma se je udeležili kot gledalci. Kljub odločnim proteini Slovenske prosvetne zveze in zastopnikov staršev se do sedaj na šoli v Dobrli vesi še ni nig spremenilo. Oba ugitelja, Kostinger in Fui-k° lahko še nadalje nemoteno poučujeta in nadalje se po teh pedagogi šovinistično vzgojeni učenci lahko nekaznovano znašajo nad svojimi slovenskimi sošolci. v Ta primer pa nikakor ni osamljen. v velikovškem okraju, kjer je, — lla kar je v svojem protestu SPZ izrecno opozorila tudi šolska oblast — 'zvor vse gonje proti slovenskemu P°uku, ki v zadnjem času zavzema vedno ostrejše oblike, je bil pred kratkim nek sestanek OeVP, na katerem so se zbrali vneti velenemški Propagandisti starejše in novejše u°be, kakor Steinacher, Karisch, tdantschnig ml., in z drugimi še sam državni tajnik Graf. Namen teku sestanka je bil ogitno ta, da oži-Vl j o gonjo proti slovenskemu pouku 'b jo razširijo. V resoluciji, ki so jo GeVp-jevski zaupniki okriaja Veli-vc°vec ob tej priložnosti predali državnemu sekretarju Grafu, je med drugim regeno, da v obmejnem Zemlju ni dovolj ,,avtohtonih z jludstvom povezanih učiteljev11 in a je zato nujno potrebno, da se vzmet '.»domačega, domovini zvestega ^citeljskega naraščaja posveti po-)na pozornost11. Kaj je s tem mi-
šljeno, ne bo težko uganiti. V obmejnem ozemlju naj bodo nameščeni ,,domovini zvesti11, t. j. šovinistični in protislovenski učitelji, ki bodo slovensko mladino poučevali in vzgajali v protislovenskemu duhu, jo odtujevali od lastnega naroda in napravili iz nje renegate, janičarje. Takih učiteljev je v dvojezičnem ozemlju baje premalo? Ne, preveč jih je! Z malimi izjemami v šolah na slovenskem ozemlju drugih sploh ni in jih tudi biti ne more, ker v vsej dobi od 1920. do 1945. leta v celovško učiteljišče ni bil sprejet noben slovenski dijak. Vsekakor pa drži v resoluciji naslednje dejstvo: Z ljudstvom povezanega učiteljstva nam manjka, to se pravi učiteljstva, ki je izšlo iz domačega, slovenskega ljudstva! Le resnično ljudski učitelji morejo in tudi morajo poučevati našo mladino, le-ti ji tudi lahko dajo to, kar zahteva in potrebuje. Takih učiteljev pa nam ne bo dalo celovško učiteljišče, v katerem žT od nekdaj vlada isti Maier-Kaibitschev in Heimatbundovski duh, ki ga danes
Pred kratkim je obiskal italijanski ministrski predsednik De Gaspe« ri Slovensko Benečijo in se med drugim zadržal v Vidmu ter v starem slovenskem mestu Čedad. Le redke zastave in pa nekaj lepakov po zidovih je govorilo, da prebivalstvo pozdravlja prihod ministrskega predsednika. V Čedadu, kjer se je De Ga-speri zadržal celo popoldne, je bilo na nogometnem igrišču zbranih veg ljudi, kot pa ob sprejemu De Gasperija. Ogitno je De Gasperijev prihod zanimal samo nekaj državnih nameščencev in občinskih gradnikov, ki so jih razvrstili ob potih, kjer naj bi se pripeljal De Gasperi, da bi mu ploskali. Uradni krogi pa so položaj vsaj deloma rešili s tem, da so prebivalstvo iz drugih krajev z avtobusi pripeljali v Čedad.
Ob tej priložnosti so bili navzoči tudi zastopniki beneških Slovencev, ki so De Gasperija sprejeli s transparenti, na katerih je bilo zapisano: ,,Ilogemo slovenske šole v Slovenski Benečiji!11, ,,Hogemo manjšinsko zakonodajo!11 ,,Ilogemo mir in delo!11 itd. Pogumni Slovenci so torej De Gasperiju jasno povedali, kaj so in kaj zahtevajo!
Vse to pa seveda ni šlo v ragun italijanskim šovinistom in organom javne varnosti. Napadalske skupine šovinistov, ki so se ves gas vrtele po trgu, se nemoteno kretale ter uhajale skozi policijske kordone, so takoj stopile v akcijo ter trgale iz rok transparente, ki so jih beneški Slovenci junaško dvigali nad glavo. Toda ni jim še zadostovalo. Ko se je ljudstvo zbralo pod balkonom muzejske palače, kjer je bil pripravljen govorniški oder, so se te skupine takoj vrinile med navzoče, kot bi nekaj iskale. In kmalu se je tudi pokazalo, gesar iščejo’. Med poslušalci je bilo tudi večje število pristašev Demokratične fronte Sloven-
zlasti vneto zagovarjata SA-Stand-artenfiihrer Steinacher in OeVP-jev-ski krigag' Karisch, ki bi ponovno rada iz šole napravila predvsem ustanovo germanizacije. Resnične ljudske ugitelje nam more dati samo slovensko učiteljišče! Tega se dobro zavedajo merodajne oblasti in zato dosledno odklanjajo zahtevo SPZ po ustanovitvi slovenske srednje šole. Toda od te zahteve ne bomo odnehali dokler je ne bomo dosegli. Zakaj to je edina pot k vzgojitvi domačega in z ljudstvom povezanega učiteljstva v obmejnem ozemlju.
Današnje učiteljstvo, vsaj v. veliki vegini, je bilo slovensko le tedaj, ko so se predstavniki koroške oblasti v Londonu širokoustili o ,,vzorni ureditvi11 slovenskega pouka na dvojezičnih šolali, drugače pa vestno, kakor mu je naročeno, ponemguje slovensko mladino in jo odtujuje lastnemu narodu in jeziku. Celo ravnateljstvo učiteljišča je tedaj našlo v svoji statistiki v letih 1920—1945 nekatere ,,Slovence11.
Za šolstvo na Koroškem je zelo
cev, ki so jih prenapeti šovinistični pretepači skušali za vsako ceno odstraniti. Ena izmed teh skupin se je najprej zbrala okoli-tajnika Demokratične fronte za Slovensko Benečijo tovariša Marija Konta ter ga prigela pretepati. Najprej so ga brcali in suvali s pestmi, nato pa ga prigeli psovati in spraševati, kaj da tukaj išče. Priskočila je policija, ki je tovariša Marija Konta pod pretvezo, da ga boge zaščititi pred razburjenjem, zgrabila za roke in ga nasilno odvedla z trga na policijo,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na mednarodnem pevskem tekmovanju, ki je bilo pred kratkim v Belgiji, so jugoslovanski pevci dobili vseh 6 nagrad. Veliko častno nagrado ,,Grand Prix“ belgijske vlade je dobila sopranistka Valerija Heybalova, članica beograjske opere; ki smo jo imeli priložnost spoznati ob gostovanju ljubljanske opere v Celovcu, ko se nam je predstavila v vlogi Gjule; nagrado predsednika francoske republike, prvo častno nagrado in nagrado predsednika občine je dobil bariton Vladimir Ruždjak iz Zagreba; drugo častno nagrado in nagrado britanske vlade je dobil tenorist Janez Lipušček iz Ljubljane; tretjo častno nagrado nizozemske vlade je dobil basist Tomislav Neralič iz Zagreba; četrto častno nagrado je dobila alti-stka Nada Putar, peto častno nagrado pa tenorist žunec, oba iz Zagreba.
Te nagrade so podelili jugoslovanskim pevcem na poslednjem glavnem tekmovanju v Verdiersu pri Liegeu, ki se ga je udeležilo 50
značilno to-le: V ,,Volkszeitung“ se je pred kratkim oglasil neki ,,C. W.“ iz železne Kaple, ki se pritožuje, da na tamkajšnji ljudski šoli že več mesecev nimajo nadučitelja, zaradi česar imata po dva razreda le vsak drugi dan pouk. To je nedvomno ne-dostatek, za katerega je odgovorna šolska oblast. Toda važnejše v tem C. W.-jevem članku je to, ko pravi, da v šoli v železni Kapli baje poučujejo tudi slovenščino kot „tuj jezik11, ko so otroci pri učenju ,,svojega nemškega materinskega jezika itak zelo zaostali11. To je za šolske razmere na Koroškem vsekakor zelo značilno. Učiteljstvo s svojimi šovinističnimi in protislovenskimi vzgojnimi metodami hoče otrokom dopovedati, da je njihov materinski jezik nemščina, slovenščina pa da je za njih tuj jezik. Vsled take vzgoje v šoli je seveda tudi mogoče, da danes marsikateri otrok, pa tudi starejši človek, ki je po rodu Slovenec, trdi, da je Nemec, njegov materinski jezik pa nemščina.
To so značilnosti koroškega šolstva, ki ima slej ko prej namen, ponemčevanja in potujčevanja slovenske mladine. To so najgnusnejše metode, s katerimi koroški velenemški šovinisti že desetletja poskušajo zatreti in iztrebiti slovenski živelj na Koroškem. Danes, v tako imenovani ,,demokratični11 Avstriji s temi metodami dosledno nadaljujejo in so očitno tudi zato izpustili na svobodo zloglasnega Maier-Ivaibitscha, da bi se spet postavil na čelo vse protislovenske gonje na Koroškem. Koroški Slovenci ob takih razmerah ne moremo molčati in tudi ne bomo. Tudi mi zahtevamo z ljudstvom povezane domače učitelje, ki so izšli iz našega ljudstva in ki bodo vzgajali našo mladino v ljubezni do svojega naroda, jezika in kulture, ki ji bodo dali to, kar ji sedanja šola vsled svoje ponemčevalne vloge ne nudi. Avstrijske oblasti naj upoštevajo priporočilo UNESCO, katere član je postala pred kratkim tudi Avstrija in posvetijo vso pozornost gojitvi mednarodnega razumevanja in spoštovanja, za kar imajo najboljšo priložnost pri nas na Koroškem!
pevcev in pevk iz Jugoslavije, Belgije, Francije, Italije, ZDA, Nizozemske, Finske, Švice, Danske Avstrije in Južnoafriške unije.
Po prvem izločilnem tekmovanju je ostalo 23 pevcev, med njimi vseh 9 Jugoslovanov, ki so v poprejšnjih tekmovanjih za posamezne glasovne kategorije dobili 8 prvih nagrad in eno drugo. V naj ožje finalno tekmovanje je prišlo 9 pevcev, med njimi 6 Jugoslovanov.
Nagrajene jugoslovanske pevce je občinstvo pozdravilo z burnim ploskanjem. Emil Heiman, predsednik sindikata iz Verdiersa ter predsednik razsodišča in organizator konkurza je čestital Jugoslovanom k veliki in zasluženi zmagi.
Po tekmovanju je bil velik koncert vseh jugoslovanskih pevcev, dohodek pa je šel za podporo družinam približno 40 belgijskih rudarjev, ki so izgubili življenje pri nesreči v premogovniku Charleroi. Ta poteza jugoslovanskih pevcev je bila posebno toplo pozdravljena.
Nasilje nad beneškimi Slovenci ob obisku De Gasperija v Slovenski Benečiji
Jugoslovanski solisti so prejeli šest nagrad
Bili smo na »Dnevu slovenske kulture'1 v Trstu
Okoli 12 tisoč zamejskih Slovencev je manifestiralo enotnost slovenske kulture in nerazdeljivost slovenskega naroda
Še smo bili polni najglobljih vtisov in silnega ponosa ob velikem uspehu Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu in že se je zgodilo v kulturni zgodovini slovenskega naroda nekaj novega, za nas nepopisnega in brezprimernega. V Trstu smo se v nedeljo, 11. junija, našli zamejski Slovenci Trsta, Gorice, Slovenske Benečije, Rezije in Slovenske Koroške s svobodnimi brati iz Slovenije. Praznovali smo ,,Dan slovenske kulture11 in še glasneje in še bolj neovrgljivo izpričali na ,,štadionu 1. maj11 našo narodno samobitnost in kulturno enotnost.
Za nas, ki smo ob tej priložnosti bili v Trstu — za pevce centralnega pevskega zbora SPZ, za brnško štehvovsko skupino in za delegate naših narodnih organizacij — je bil ta praznik vseslovenske ljudske kulture veliko doživetje. V dveh lepih avtobusih s spretnimi in vljudnimi šoferji, ki nam jih je posredoval celovški prometni urad (Reisebiiro), smo se odpeljali iz Celovca in Beljaka. Ob krasnem vremenu smo veselo razpoloženi prispeli mimo Brn-ce in Podkloštra na avstrijsko-itali-jansko mejo pri Vratih. Reči moram, da se mi ni zdelo, da smo na meji prestopili na zemljo sosednega naroda, temveč da se tudi od tod naprej preko Trbiža, Vidma in Gorice vozimo po svoji zemlji, po slovenski .zemlji.
Po gladki asfaltirani cesti je drvel naš avtobus od meje proti Trbižu. V daljavi smo' videli romarsko cerkev na Višarjah, ki jo nekateri na žalost danes često izrabljajo za politične manifestacije proti slovenskemu ljudstvu v svobodni domovini. Proti Trbižu so se naše oči uprle na visoke vrhove Julijskih alp z mogočnim Mangartom. Po ozkih soteskah in grapah ob mogočnih gorskih velikanih in masivih se ob suhih strugah hudournikov vije cesta kot temna kača, dokler ne krene na prostrane ravnine okoli Vidma — ki so ga prekrstili v Udine — in od tam naprej proti Gorici in kraškemu hribovju okoli Trsta. Ob vsej poti med gorami so nas vojaške utrdbe, bunkerji in na vrh.gora vzpenjajoče se ceste spominjale na vojaško pripravljenost proslule fašistične Italije. Nehote se je porodilo vprašanje: Ali se je italijansko ljudstvo iz tega kaj naučilo, ko se je kljub bunkerjem, utrdbam in tankom fašizem sesul in
ali je spoznalo, da vsi ti cementirani kupi kamna in železja ne morejo premagati odločne sile ljudstva, ki hoče živeti.
Od Vidma naprej so ob cesti daleč v daljavo valovila zoreča žitna polja, kmalu nas je pozdravljala tudi vinska trta in kakor za okras so se med poljem vrstili nasadi murv, na katerih živijo in se hranijo sviloprej-ke. Bogata pokrajina in pridni ljudje, kajti vsak košček zemlje je bil vrtič zase — plod stoletnega dela slovenskih rok. Slikovite bele vasice so srečavale naš pogled in izginevale za nami. Ni trajalo dolgo, ko nas je blizu Gorice pozdravila bistra Soča, ki že stoletja deli usodo s slovenskim primorskim ljudstvom in ji je prav zaradi tega primorski velikan slovenske pesmi Simon Gregorčič spletel kito njegove najlepše pesmi. Od Gorice naprej smo se nekaj časa vozili ob novopotegnjeni nenaravni, še bolje protinaravni meji, ki preseka Gorico in ki naj bi po tuji volji
za večno ločila brate od bratov, ude od narodnega telesa in še več: kulturo zamejskih Slovencev od vseslovenske ljudske kulture.
Vedeli smo, da se bomo v Trstu našli Slovenci iz vseh krajev naše zemlje, razdejane še vedno na šest različnih držav in oblasti. Postali smo razigrani in iz grl radiških fantov so privrele lepo ubrane slovenske pesmi. Vendar tega, čemur smo še isti večer, posebno pa v nedeljo popoldne bili priča v Trstu, nihče izmed nas ni pričakoval.
Naš sprejem v Trstu je bil nadvse prisrčen. Prvi nas je sprejel naš ziljski rojak A. Milonig in nas vodil po ulicah Trsta do zbirališča na ,,štadionu 1. maj11. Za nami smo imeli osem ur na vtisih tako bogate vožnje, da niti najmanj nismo občutili trudnosti. Hitro smo šli k večerji, nakar smo se zbrali v družbi več ti-sočev Tržačanov k prireditvi na štadionu, ki jo je pripravilo ,,Slovensko narodno gledališče za Tržaško
ozemlje11. Zastor se je dvignil in pred nami so se vrstile slike in dejanja drame Mire Pucove ,,Ogenj in pepel11. Miro Pucovo poznamo po njeni drami ,,Svet brez sovraštva11, ki jo je po naših odrih uprizarjalo prosvetno društvo ,,Svoboda11 iz §t. Janža. Prav tako kakor ta drama jo tudi drama ,,Ogenj in pepel11 vzeta iz narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda, iz obdobja, ko so sovražniki slovenskega ljudstva vsak na svoj način hoteli rešiti svoje položaje: s tajno diplomacijo, s sporazuma-štvom in spletkami z Angleži in okupatorji, z vohunjenjem za okupatorje, z uboji s pomočjo organizacijo ,,Črna roka11 itd. Vse pa, kar je bilo proti ljudstvu, je ljudstvo samo podžigalo k borbi in se je moralo sesuti v prah in pepel, ki so ga vetrovi raznesli po vsem svetu. Drama in igralci, ki so s svojim mojstrskim in prepričljivim nastopom odigrali svoje vloge, so na publiko napravili globok in nepopisen vtis.
Drugi dan snio se zaradi visoke vročine že v jutranjih urah predali jadranskim valovom, nakar je bila na štadionu odprta fotografska raz-(Nadaljevanje na 3. strani)
Spet hočejo mešetariti s subvencijami
Letošnji državni proračun predvideva med drugim tudi tri milijone šilingov za kultiviranje zemljišč v kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je že izdalo tozadevne smernice, v katerih določa, kako je treba kultiviranje izvajati in kakšna melioracijska dela bo iz navedenega fonda subvencioniralo. Kakor razvidimo iz teh smernic, bo ministrstvo dodeljevalo subvencije predvsem za preoranje pašnikov in slabih travnikov, za zboljšanje produktivnih zemljišč, ki so bila v vojni opustošena, za zboljšanje poljskih potov, za zravnanje jarkov in potnih globač pri zlaganju zemljišč, za odstranjevanje kamenja z njiv in travnikov ter za pognojitev zemljišč, ki so bila pridobljena z melioracijami (osuševanje, trebljenje gozda in grmičevja).
Torej bo za ta nad vse potrebna dela letos tudi po naših kmetijah par stotisoč šilingov na razpolago. To samo pozdravljamo. Vendar pa je čudno, da kmetijska zbornica kot pristojni organ še do danes ni objavila podrobnih navodil glede dosege teh subvencij, kar bi bila vsekakor njena dolžnost še posebej zato, ker prihodnja številka njenega ob-
veščevalnega lista ,,Karntner Bauer11 izide šele 1. julija.
Tu se nehote vsiljuje vprašanje, ali kmetijska zbornica morda misli razdeliti ta denar popolnoma na tihem in med par določenih ,,izvoljencev11, ki jih bo priporočil g. Fer-litsch osebno. Temu se tudi ne bi bilo čuditi, saj se je takšen način razdeljevanja subvencij in podpor pri nas že zelo udomačil. Za to je značilen ta-le primer. V roke nam je prišlo pismo s podpisom g. Fer-litscha, v katerem, le-ta prej kakor pristojni urad napoveduje, da bo kmetijska zbornica za kultiviranje zemljišč dodelila posebno podporo, ne da bi dotični, ki bo podporo prejel, imel kakršnega koli opravka z. g. Ferlitschem ali njegovim
Bauernbundom. Po vsem tem izgle-da, da je že določeno, kdo bo za zboljšanje oziroma kultiviranje kmetijskih zemljišč prejel podporo in da so dodelitve teh podpor odvisne od OeVP-jevskega magnata v deželni vladi.
Mali in srednji kmetje, ki so za g. Ferlitscha in njemu podobne le brezpomemben drobiž, ki pa podporo za zboljšanje svoje zemlje nedvomno najbolj potrebujejo, se s takimi metodami pri dodeljevanju subvencij nikakor ne morejo strinjati. Proti teinu odločno protestirajo in zahtevajo javne objave glede dosege subvencij in korektnost ter popolno nepristranost pri dodelitvah. Zakaj, tisti naj dobi podporo, ki jo tudi dejansko potrebuje, ne tisti, ki je slučajno dober prijatelj g. Ferlitscha in ostalih OeVP-jev-škili gospodov.
Prispevek Jugoslavije za tehnično pomoč OZN slabo razvitim deželam
Nasilje nad beneškimi Slovenci
(Nadaljevanje s 1. strani)
kjer so ga pridržali do poznih večernih ur. Hkrati so nahujskani pretepači — plačanci, ki so imeli nalogo ,,počistiti s Titovci11, ki so bili na trgu, pretepli še druga dva pristaša DFS, katera je pozneje policija prav tako aretirala in jih z izgovorom da ju mora zaščititi, odpeljala na policijsko postajo.
Medtem je na balkonu spregovoril De Gasperi, ki je pripomnil, da je ponosen nad ,,visokim italijanskim duhom11, ki vlada v teh krajih, ob koncu pa poudaril, da je glavno, da ostanejo ti kraji enotni in da ljudstvo, ki je tukaj naseljeno, živi v bratskih odnosih in mirnem sožitju.
Brez dvoma je De Gasperi, in z njim vsi italijanski šovinisti, lahko ponosen nad ,,visokim italijanskim duhom11, ki se izraža predvsem v tem, da nahujskani in plačani pretepači napadajo in pretepajo zavedne Slovence. In tudi njegovi ,bratski odnosi11 in njegovo ,,mirno sožitje11 se dokaj očitno izraža v tem, da so pretepaške tolpe hkrati, ko je ministrski predsednik izgovarjal svoje svetohlinske besede, v bližnji gostilni napadle nadaljnje Slovence in jih zapodile po cesti, ki pelje iz Čedada v št. Peter Slovenov ter jih še na cesti pretepale in zmerjale. Na povratku v Čedad je ena izmed teh
pretepaških skupin srečala dva urednika ,,Primorskega dnevnika11 ter s klici ,,Glejte Titovce! Dajte jih!11 navalila nanju in ju pričela pretepati, in samo prisotnosti duha je pripisati, da nista odnesla resnejših telesnih poškodb.
Take in podobne stvari se dogajajo v času, ko so med Jugoslavijo in Italijo v teku pogajanja o mirni rešitvi sporov, ki vladajo med obema državama. Medtem ko je Jugoslavija s svoje strani ustvarila vse pogoje za odpravo teh perečih vprašanj, si Italija prizadeva, da bi, v kolikor je le mogoče, onemogočila vzpostavitev prijateljskih in dobrih sosednih odnosov med obema državama. To potrjujejo vsi izpadi proti slovenskemu ljudstvu v Italiji, to potrjuje tudi šovinistična gonja italijanskih vladnih krogov in iredentistov v zvezi s Trstom. S tem, da hočejo zatajiti obstoj slovenskega življa v Italiji, pa nikakor ni mogoče priti do sporazuma z državo, ki se poteguje za pravice svojih ljudi v sosedni državi. Zato bo tudi vse jezuitsko govoričenje o mirnem sožitju obeh narodov v obmejnih predelih Italije s strani De Gasperija in vseh ostalih italijanskih šovinistov tako dolgo ostalo prazno besedičenje, dokler ne bodo tudi ti priznali, da žive v Italiji Slovenci, ki upravičeno zahtevajo svoje pravice.
Na konferenci za tehnično pomoč Organizacije združenih narodov je jugoslovanski zastopnik Miljenko Filipovič obrazložil stališče Jugoslavije in izjavil, da vlada FLR Jugoslavije podpira program tehnične pomoči OZN gospodarsko manjrazvi-tim deželam, ker pomeni pozitiven gospodarski in politični prispevek mednarodnim odnosom. Filipovič je poudaril, da ima Jugoslavija globoko željo, sodelovati pri programu tehnične pomoči, čeprav ima sama razmeroma slabo razvito gospodarstvo in si prizadeva, da bi z velikimi napori izgradila svoje gospodarstvo, kot temelj gospodarske neodvisnosti.
Obseg jugoslovanskega prispevka, je dejal Filipovič, je odvisen od naslednik posebnosti jugoslovanskega gospodarstva: I. razmeroma visoka zaostalost jugoslovanskega gospodarstva, 2. neizmerna opustošenja, ki jih je Jugoslavija utrpela med vojno, medtem ko je nesebično izvrševala svojo dolžnost v borbi za načela Združenih narodov, 3. mogočni napori Jugoslavije, da bi napravila svoje razmeroma nerazvito gospodarstvo moderno in tehnično napredno in da bi dvignila življenjsko raven svojih narodov, 4. gospodarske težkoče, ki jih je povzročila brezobzirna in brezprimerna gospodarska blokada Jugoslavije, ki jo zdaj že nad dve leti izvajajo Sovjetska zveza in vzhodno evropske države, katera je dobila že značaj gospodarske vojne proti Jugoslaviji. Zaradi tega bo vrednost jugoslovanskega prispevka v posebni sklad za prvo obdobje znašala samo dva in pol milijona dinarjev oziroma 5(? tisoč dolarjev.
Jugoslovanski prispevek bo delo-
ma obstojal v ameriški valuti, delo* ma pa v domači valuti in v drugih prispevkih. Prispevek v dolarjih bo znašal dvajset odstotkov celotnega prispevka. Poleg tega bo Jugoslavija dodelila inozemskim študentom šti' pendije za študij tistih panog jugo* slovanskega gospodarstva, v katerih so bili doseženi uspehi mednarodnega pomena, kot na primer pri gradnji železnic v gorskih predelih, pri proizvodnji cementa, pri dviganju potopljenih ladij itd. Kljub temu, da primanjkuje Jugoslaviji strokovnjakov, so številni jugoslovanski strokovnjaki dosegli precejšen mednarodni ugled in bo jugoslovanska vlada stavila drugim državam na razpolago število teh strokovnjakov.
Jugoslovanski prispevek bo deloma obstojal tudi v raznih pošiljkah-Jugoslovanska vlada je mnenja, tja je posebnega pomena, ako obstoja tehnična pomoč P° možnosti v obliki naprav in aparatur, ki so potrebne za znanstveno in raziskovalno delo v laboratorijih, ker bi take oblike p°" moči prispevale k racionelni izmenjavi tehničnih izsledkov. Ker Jugoslavija ne more prispevati instrumentov in preciznih naprav, bo njen prispevek na tem področju obstojal v lesenih napravah za laboratorije in v rudninskih zbirkah. Poleg tega je Jugoslavija pripravljena, da preskrbi zainteresirane dežele s semenjem za kmetijske in industrijske rastline.
Ob koncu je Filipovič izrazil že' ljo, da bi ta mednarodni program našel popolno podporo zainteresiranih držav, hkrati pa je poudaril, da Jugoslavija s svoje strani pričakuje, da bo tudi sama deležna tehnične pomoči na podlagi tega programa-
\b wa§\
Dobrla ves. Danes hočemo na Kratko poročati o delu nagega zastopnika v dobrlavegkem občinskem odboru.
Čeprav je tovariš Miklav sam, ki ) °hčini zastopa koristi slovenskih kifletov in delavcev, so rezultati Rogovega dela že vidni, kar dokazu-da se zaveda dolžnosti, ki so mu J1'1 naložili slovenski volivci.
Lanski proračun dobrlavegke ob-cme je I>il aktiven, to se pravi, da je odo več dohodkov kakor izdatkov.
odvigni denar bi morala občina oddati občinskemu referatu pri de« zolni vladi v nadaljnje razpolaganje, tovariš Miklav, ki so mu interesi domačega prebivalstva vedno prva stvar, je predlagal, naj občina ta de-doi* posodi kmetom, ki imajo še dol« gpve zaradi električne napeljave in
jih s tem takoj lahko poravnali, ta denar bi s tem ostal tudi v občini. *a predlog je izzval precejšnjo d is-tasijo in šele po dolgem sem in tja so tudi ostali občinski odborniki uvi-eti, da je to najboljša in za domače J Rivalstvo najkoristnejša rešitev er sprejeli predlog tovariša Mikla-fl' Sklep dobrlavegkega občinskega obora glede lega denarja mora dobritj tudi deželna vlada, tako se Mašijo predpisi. Pričakujemo, da bo dpoštevala želje in zahteve tistih, ki , občinskem denarju soodločajo in katerih last je.
rPe seje dobrlavegkega občinskega 'obora, ki je bila javna, se je udeležilo tudi nekaj prizadetih kmetov, I j so takšno rešitev odobravali, Jahati pa se lahko prepričali, da sionski zastopniki v občinah delajo res samo v korist skupnosti občanov, ^akor so bili pred izvolitvijo oblju-
I ®ele — Cerkev. V Selah — Cer-
|.y* živi triinšestdeset let stara Ke-1 ‘ Ana. Nima svojega stanovanja, ato mora prebivati v tujem stano-a,1.ju in plačevati stanarino. Od ‘ v°jega trudapolnega dela skozi vse
življenje je izmučena in izgarana in za delo nesposobna ter navezana na javno oskrbo. Edinega sina, ki hi ji bil v oporo na stara leta, je izgubila v fašistični vojni. Ta žena prejema 78 šilingov mesečne rente. Od teh šilingov mora plačevati 15 ši' lingov za stanovanje ter ji tako ostane 63 šilingov za življenje. To je okroglo 2 šilinga na dan in ni ga računskega umetnika, ki hi znal računsko pokazati, kako bi se mogel človek s tem denarjem v sedanji draginji preživljati ne upoštevaje še vse druge nujne vsakdanje potrebščine. V tej svoji sili se je obrnila na občino za dodatno podporo toda prošnja do zdaj še ni rešena. Iz tega primera je spet razvidno, kako toliko hvalisano avstrijsko socialno skrbstvo skrbi za tiste, ki so najbolj potrebni javne podpore. Zato so mnogi na našem ozemlju, ki niso prišli po lastni krivdi v bedo, prisiljeni, da iščejo pomoči pri dobrih soljudeh. Namesto da bi pristojne oblasti pomagale takim ljudem vsaj iz najhujšega pomanjkanja, raje razmetavajo z javnim denarjem za razne šovinistične in hujskaške prireditve, ki ne morejo koristiti nobenemu delavcu, še manj pa tistim, ki so vse svoje življenje garali in delali, na stara leta pa životarijo ter se preživljajo edino s pomočjo dobrih sosedov.
Marija na Zilji. V petek, 2. junija t. 1. smo izročili na pokopališču pri Mariji na Zilji starega očeta, Janeza Kržišnika, po domače Stržišnika, k zadnjemu počitku. Ogromna množica je izkazala spoštovanemu in zaslužnemu možu zadnjo čast. Oče Slržišnik je bil res korenina in mož značaj, da malo takih. Na izpostavljeni točki, v območju Beljaka, je visoko dvigal zastavo narodne zavesti, vse življenje je bil zvest sin zatiranega in preganjanega naroda. Bil je steber slovenskega življa v svojem kraju in zgled vsem, kako je treba vztrajati v borbi za pravice naroda. Kot razumen mož in dober gospodar je mnogo delal v zadružništvu. Pri domači posojilnici jez njegovim odhodom nastala široka vrzel, bil je mnogo let načelnik, in bo pogrešala njegovo izkušeno sodelovanje.
Pogrebne obrede je opravil gospod župnik Matej Nagele, pevci iz Marije na Zilji in Drave pa so mu v slovo zapeli žalostinke.
Naj uživa vzorni mož zasluženi pokoj v domači zemlji! Zgled njegove življenjske poti pa naj ho bodrilo vsem, posebno pa mladini v vztrajnosti in neuklonljivosti v borbi za dobrobit svojega ljudstva. Zaostalim sorodnikom naše sožalje!
linilllllllllllllllllllllllll!!llllllllllllilllll!lllllllllllllllll:l||||l!lllllllllll>l||lllllllllllllll!lll!llilRIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIinillllllllllllllllllll!lll!llllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!llll!l!lllilllllllllll|l
Slovenska prosvetna zveza bo priredila
»KONCERT SLOVENSKE PESNI“
v soboto, dne 24. junija ob 20.30 uri zvečer pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku in v nedeljo, dne 25. junija 1950 ob 15. uri v Št. Jakobu v Rožu (Narodni dom)	s
Celotni program pod vodstvom dirigenta M. Pertota bo izvajal
pevski zbor )(Marij Matjašič11 iz Trsta
Vsi prijatelji slovenske pesmi vabljeni!
Illi||||llllllll>lll!llll!lllll!llllllllllll>llllllllllllllllinilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!!lllll!lll!lllllllllllllll;lll!llllllllllllllll!llllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllill
Deščice. Tovariš Pavlej Zima je pogosto namerjal svoje korake iz Deščic v Pulpače. Ni čudno, kajti od binkoštnega ponedeljka je ostal za stalno v Pulpačah. Tam si je za svojo življenjsko družico izbral tovarišico Micko Kobenčič, po domače Lebnovo v Pulpačah. In tako je bila dne 29. maja t. 1. svatovščina Pav-leja in Micke pri Kobanu v Deščicah. Čeprav prostori pri Kobanu niso majhni, je bilo skoraj premalo prostora za vse ljudi, ki so od blizu in daleč prišli čestitat mlademu zakonskemu paru. Razvilo se je prijetno domače ženitovanjsko slavje. Godci so nenehoma igrali in daleč naokoli naznanjali svatovsko veselje. Kljub vsej ženinovi previdnosti so mu opolnoči po starem običaju nevesto vendarle ukradli in poseči je moral nekoliko v svojo denarnico, da jo je spet dobil nazaj. Pa to je bila le šala. Oba, Micka in Pavlej, sta požrtvovalno delovala v naši mladinski organizaciji, zato njima vsi iskreno čestitamo in želimo obilo družinske sreče na mnoga leta!
OBJAVA
Rdeči križ Slovenije je našo organizacijo AFŽ povabil, da spet pošljemo okrevanja potrebne otroke na letne počitnice in sicer na morje v Sušak in v Tolmin. V poštev pridejo otroci, ki so zdravstveno ali socialno potrebni, v starosti od 7. do 14. leta. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. julija t. I. na Pokrajinski odbor AFž v Celovcu, Salmstrasse 6. Priloženi morajo biti naslednji dokumenti.
1.	krstni list,
2.	domovinski list,
3.	zdravniško izpričevalo iz katerega mora biti razvidno, če je otrok za morsko ali za planinsko klimo, in
4.	izjava staršev, ki mora biti potrjena od priče, ki starše in otroka pozna.
Otroke bomo delili v dve skupini. Otrokom, katerim zdravnik priporoča morje, gredo v Sušak, ostali v Tolmin.
Antifašistična fronta žena
'Ulm
IIIUBBBa!IIIIIBBBBII!IIIBBBB8llillBBBBIIIIIIBaBBll!lllBBBBIIIBIIIIilllBaBBIIiBBIIIBBIIIIIIBBBBII!IIIBBIIIBBBBIi!IIIBBBBIIllllBBBBII!Bllli!llBBBBIIIBBIIIIIIBBIIIBBIIIBBIIIBBIIIBBIIIBBIIIBBBBIIIBBIII
Bili smo na »Dnevu slovenske kulture” v Trstu
av& ,,Naši kraji in ljudje". Ob po-l ^u na to razstavo mi je bilo ne-tako, kot bi pri Pliberku vzel j rck° popotno palico in bi potoval p' Podjune preko Gospe Svete čez ape in Ziljo naprej do Jadranske« in Jn°rja. Bilo je, kot bi na tej poti dalje v primorskih in istrskih me-j,i 11 'n vasicah ter po krajih Sloven-Le Benečije srečaval naše ljudi in : izgovarjal z njimi o preteklosti sedanjosti. Slike, ki sta jih na« avila in zbrala tržaška fotografska
■ letnika Magajni in Bubnič, niso ale samo krajev, ljudi in običa-’ temveč si iz njih razbral lahko ,j//tužno usodo teh krajev in voljo
Jev
da ohranijo, kar je njihovega. 'Zupančičem, ki nas je pred letom ^Pustil, hi človek oh teh slikah rad Pil ■ Bodil po zemlji sem naši in s ttje prelesti... Hodil po zemlji 10 11 n&ši in pil nje bolesti...! Vese-(j |1'azP0l°ženje na razstavi je zavla-sk'°’ k° Je P° otvoritvi pričel pionirji1 Pevski zbor dijaškega doma v Tr-k,!' Prepevati narodne pesmi iz vseh ^Jev zamejskih Slovencev, ipj Celjske opoldanske ure so nam pdue iv prisrčnem Isrečavanju in dp, favljanju z brati in sestrami iz Pat/’*/1 P°B-rajin. Vso to živahnost so spolnjevale ge vesele pesmi in solo«
W^°li četrte ure so ogromne mno-stf/r 0<^ vse^ strani pričele polniti hu *°n’ k' je bil zaokrožen z zastavi'.1 sl°Veuskega ljudstva. Ob valo-ntelodij, ki so prihajale iz šte-pPfJ 1,1 zvočnikov, so bili kmalu vsi je ‘J0yi zasedeni, a okoli štadiona ' a*a še ogromna množica. Vsi
smo bili v nestrpnem pričakovanju, kaj pride. Okoli pol 5. t#e se je pričela revija slovenskih narodnih noš. V dolgih vrstah so prihajali fantje z dekleti iz okolice Trsta, Goričani, Vi-pavčani, Istrčani in Ziljska štehvov-ska skupina, Gorenjci in Prekmurci — živa in pisana slika slovenskih ljudi iz vseh krajev slovenske zemlje. Ko so skupine posedle v polkrogu, so se oh njih zvrstili tudi pevski zbori iz Trsta, Goriške, Istre in Koroške — deset po številu.
,,Dan slovenske kulture", ki je imel svoj pričetek že na predvečer, so ob tej priložnosti pozdravili kulturni in prosvetni predstavniki celotnega slovenskega naroda — to in onstran meja. Med njimi je izročil pozdrave v imenu demokratičnih Italijanov tov. Petronio, ki je izpovedal, kar hi moral občutiti sleherni član sosednega naroda, namreč da je slovenska kultura bila v zgodovini vedno povezana z ljudstvom in da zato soupada vsaka njena manifestacija z zgodovinskim razvojem demokracije. Po pozdravih je zadonela slovenska pesem; menjala se je narodna pesem z umetno in partizansko, vse lepo ubrane in z mogočnim ponosom pete. Težko je dati oceno, Mteri zbor je najlepši zapel, kajti vsi zbori so dali iz sebe vse, kar lepega zamorejo. Pesem našega zbora ,,Pojdam v §kuf‘če je izvenela ravno tako mogočno kot ,,Naše gore", ,,Ob večerni uri", „Triglav“, ,,Jadransko morje" ali „Le vkup uboga gmajna".
Ni še prav izdonela zadnja pesem, že so priplesale po vrsti na oder fol-
klorne skupine, ki so predvajale narodne plese iz Tržaške okolice, Gorenjske, Brd, Prekmurja hrvatski kolo, svatbene in delovne plese ter rajanje pod mlaji. Višek te ljudske umetnosti, prožnosti in zdravja je bil dosežen, ko so na štadion na iskrih konjih prijezdili ziljski šteh-vovci iv spremstvu svojih dečel, z Brnce in v divji dirki razbili čeber ter se navrh zasukali v zmagoslavnem visokem reju.
Ko smo doživljali ta doslej največ-ji skupni kultur, praznik slovenskega ljudstva, ki ga je tuja sila priklenila v še nadaljno suženstvo, smo občutili vsi to, kar so izpovedali govorniki na tem slavju. Vsi tisoči smo izpovedali s predsednikom Sloven-skohrvaške prosvetne zveze v Trstu, tov. dr. Andrejem Budalom, da ,,naš dan kulture ne pomeni, da se samovšečno trgamo od velikih kultur. Oko nam ostane odprto za vse pridobitve sosedov. Le enega ne dopustimo nikdar: da bi sosedje zlorabljali svojo kulturo za naše raznarodovanje". Vseli dvanajsttisoč nas je bilo enih misli s predsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu tov. dr. Francijem Zwittrom, ki je poudaril, da so ,,deljiva sicer ozemlja, toda ljudstvo ni deljivo. Te kulturne enotnosti ne morejo ovirati nobene umetne meje, ker nam je ta enotnost globoko v srcih. Nočemo nič posebnega, hočemo samo svoje, kakor je pel naš veliki pesnik Prešeren: žive naj vsi narodi...“. Vsi pa smo imeli v srcih tudi željo predsednika Zveze slovenskih prosvetnih društev v. Gorici tov. Nanuta, ,,da bi se zamejski
Slovenci še mnogokrat tako zbrali in pred vsem svetom dokazali, da se ne damo streti in da je vsako zaletavanje v naše vrste zaman".
„Dan slovenske kulture" je in bo močno odjeknil v srcih vseh Slovencev, ker je ponovno dokazal, da naša kultura sloni in črpa svojo moč iz pridobitev narodnoosvobodilne borbe vseh Slovencev. Slovenci za mejami, ki nas ločijo od svobodnih bratov, smo po članu Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije tov. Boštjančiča v imenu vseh svobodnih bratov v Trstu dobili vnovič zagotovilo, da so naša prizadevanja in naša borba za mejami tudi njihovo prizadevanje in njihova borba. Tudi oni ne bodo odnehali prej, dokler ne bo sleherni Slovenec, ki ljubi svojo domovino, svoj materini jezik, svojo kulturno dediščino, enakopraven, dokler ne bodo premagana laž, kleveta in nasilje.
Ko smo v Trstu praznovali „Dan slovenske kulture" kot veliki mejnik v borbi zamejskih Slovencev in s tem vsemu svetu dokazali, da zdrava globoko zakoreninjena rast ne more nikoli usahniti in smo prav zato kljub zatiranju in raznarodovanju ostali še na svoji zemlji, zvesti in neomajni v borbi za svoje pravice, smo hkrati demonstrirali naše široko človečanstvo, kakor je poudaril tov. Nanut: „Skozi vso to stoletno kulturno rast so nas vodila najplemenitejša čustva z velikim spoštovanjem do kulture drugih narodov in nihče na svetu ne more danes oči, tati Slovencem, da so koga na svoji poti užalili ali ovirali kateremu koli sosednjih narodov njegov kulturni razvoj".
,	—ž — r
STRAN NAŠIH ŽENA
BBIII4IBBIJBBBailllllBBSBIIIillBBbJlllillBBBBIIIIIIBBBBimiBBBBllllliaBIIIBBBBeilBBIIilllBBBBIIIIIIBBBaillBBIIIBailllllBBBBIll!IIBBillBBllHBSSII»BII!BBU!BBIillllBBBBIIIIIliBll«aflBBUICBIIlBaU«lll1
Višek podlosti in gnusa
Pri odkritju spomenika 13. žrtvam fašizma v Selah dne 6. 11. 1949 sem spoznala tov. Marijo Olip, ki je popolnoma hroma. Tovariši so jo prinesli na stolčku, ki je nalašč bil narejen zanjo, ker sploh ne more hoditi, da je tudi ona lahko prisostvovala pogrebu in odkritju spomenika. Njena edina nada in upanje za bodoče življenje je bil njen sin Tomaž Olip, kateri je bil kot partizan ujet od geštapa in na Dunaju obglavljen. Ko sem jo takrat obiskala na njenem stanovanju, je sedela na stolčku in krčevito jokala. Tolažila sem jo in se pogovarjala z njo o raznih stvareh. Razodela se mi je popolnoma in pripovedovala, kako so gestapovci zasledovali tudi njo — trikrat so prišli po njo, da bi jo odvedli v zapore in le zaradi tega, ker je hroma, so jo pustili doma. Zagrozili so ji, da mora javiti partizane, kadar bodo prišli v hišo, če ne, jo bodo takoj odvedli v koncentracijsko taborišče.
Ta mater in žena ni klonila, tudi pod najhujšim pritiskom nadutega fašizma ne. Vedno je bila zavedna in se borila za narodne pravice. Rekla je: „Hudo mi je za sinom, nimam nobenega svojega človeka več, ki bi me razumel, ki bi mi pomagal, vendar mi je v največjo tolažbo, da se je boril za svoj in naš narod, za pravice vsega človeštva, za svobodo. Da bi enkrat le zmagali in bili res svobodni, za kar je toliko naših sinov dalo življenje.“ Dolgo sva se pogovarjali in se je zanimala prav za vse naše delo.
Pred kratkim pa sem to našo mamico spet obiskala. Ko sva s tovarišem, ki je šel z menoj, stopila v njeno skromno sobico, se je naju tako razveselila, da je imela solze v očeh. Oklenila se me je okoli vratu in poljubili sva se. Hudo mi je bilo! Vsa njena odkritosrčna ljubezen in veselje svidenja se je izražalo v njenih očeh. Vprašala sem jo, kako ji gre in kako živi. Prvo mi je povedala da jo večkrat obiščejo naši tovariši, ki se jih vedno najbolj razveseli. Vsa navdušena in vesela mi je jela pripovedovati, da bo Zveza bivših partizanov poskrbela za vse potrebno, da bo lahko šla na okrevanje v Jugoslavijo. Povedala mi je tudi, da jo nekateri ljudje odvračajo od tega, češ naj ne hodi, ker jo hočejo spraviti samo radi tega v Jugoslavijo, da
hi tam tudi umrla, da ne bo razumela jezika itd. To je brez dvoma višek vsega lopovstva in gnusa. Sovražnikom nove Jugoslavije in enotnosti koroških Slovencev niti naj-podlejša in najgnusnejša sredstva in laži niso odveč, samo da blatijo našo matično domovino Jugoslavijo, sploh pa pri takih starih in poštenih ljudeh. Ne gre jim za nobeno krščansko ljubezen napram sosedu ali sočloveku, ampak zgolj za to, da razbijajo in rušijo enotnost koroških Slovencev in da v ljudeh vzbujajo nezaupanje v socialistično Jugoslavijo.
Nihče se ni znajdel, da hi čutil le trohico ljubezni do te žene in jo vsaj enkrat zanesel na grob njenega sina. Nihče je ne nese na zrak, tako da je popolnoma navezana na sobo in posteljo. S tovarišem sva jo nesla k spomeniku, potem na grobove
Na povabilo jugoslovanskega Rdečega križa zbira AFŽ na Koroškem slovenske in avstrijske otroke za letovanje na morju in v planinskih krajih, kakor to najbolje odgovarja zdravju otroka.
Jugoslovanski Rdeči križ je s to akcijo napravil plemenito in nesebično potezo. Poleg slovenskih otrok je povabil tudi avstrijske otroke in s tem pokazal, da je Jugoslavija dejansko internacionalistična in ima razumevanje za zbližanje med narodi, posebno med njenimi sosedi.
Marsikdo, predvsem pa komin-formski hlapci skušajo to plemenito potezo jugoslovanskega Rdečega križa prikazati v napačni luči, da bi starši svojih otrok ne pošiljali na letovanje v Jugoslavijo. Med drugim širijo parolo, da je Jugoslavija povabila otroke samo zato na letovanje, da jih ho po svoje politično vzgojila. Na zdravo misleče ljudi take klevete ne morejo vplivati in jih tudi nihče ne verjame. Saj nam je znano, da izrabijo vsako priložnost, da lahko klevetajo novo Jugoslavijo. To pa nam tudi prikazuje, kako daleč se pustijo zavesti v svojem sovraštvu in svoji slepoti. Na eni strani govorijo o svetovnem miru, na drugi strani pa z dneva v dan sejejo med ljudi sovraštvo do vsega, kar se jim noče
13. žetev, kjer so pokopani tudi ostanki njenega sina. Kako je bila srečna! Od veselja in radosti se je jokala in vedno ponavljala, da je nihče ne nese ven. Ob slovesu se kar nismo mogli ločiti, ponovno je zatrjevala, da naj še pridemo in da se že zelo veseli, ko bo lahko šla v Jugoslavijo. Saj vedno posluša radijske oddaje iz Ljubljane, je dejala, vse posluša, tudi zdravniške oddaje, kako tam skrbijo za partizanske invalide in zaostale po žrtvah fašizma.
Vsem tistim, ki hočejo to mater odvrniti od potovanja v Jugoslavijo, bi samo svetovali, da svojo ljubezen in skrb pokažejo s tem, da ji pomagajo, da bi prišla vsaj enkrat na grob svojega sina in k spomeniku, na katerega je tako ponosna in hvaležna, ko pravi: ,,Tako me veseli in je lepo, da se jim je postavil spomenik, saj so ga zaslužili.“ Videli so jo samo takrat, ko je šlo za njen glas, takrat so ji bili vedno na vratih.
MILKA
slepo pokoravati in prav zaradi tega izlivajo svoj bes na Jugoslavijo, ker se je upala upreti slepi pokorščini in ker hoče ostati neodvisna država.
Jugoslavija odgovarja na vse to le z dejstvi. Tako je tudi s povabilom otrok. Jugoslovanski Rdeči križ je povabil otroke brez razlike ali politične miselnosti staršev in s tem dokazuje, da tu ne gre za političen vpliv pri otrocih, temveč nudi plemenito in nesebično pomoč koroškim otrokom, posebno pa tistim, ki nimajo druge možnosti za letovanje.
Toda niso samo kominformovoi tisti, ki jim letovanje naših otrok v Jugoslaviji dela težke preglavice. Tudi z drugih strani prišepetavajo zavednim slovenskim materam, naj ne pošljejo svojih otrok na letovanje. Posebno zaskrbljeni so ti priše-petavalci radi tega, ker vlada v Jugoslaviji ,,strašno preganjanje cerkve in vere“. Vsi pa, ki so bili v Jugoslaviji, posebno še naše žene, so se prepričali na lastne oči, da tam cerkve in vere nihče ne preganja in da ljudski duhovniki popolnoma svobodno vršijo svojo službo.
Zato to c^pkazuje, da so vsa taka prišepetanja zlonamerna in izvirajo iz sovraštva do nove Jugoslavije in njene ustvarjalne sile, ki jo polaga v izgraditev socializma.
Gonja proti letovanju otrok v Jugoslaviji
Starši, ki bodo poslali svoje otroke na letovanje, se bodo sami pre' pričali na svojih okrepljenih in zdravih otrocih ob njihovi vrnitvi, da so bila vsa prišepetavanja res le klevete.
Mnoge matere in žene na Koroškem pravilno pojmujejo akcijo ju-goslovanskega Rdečega križa. Že}1® iz §t. Jakoba v Rožu so zbrale 27 otrok za letovanje. In tudi po drugih krajih Koroške se zbiranje otrok prav uspešno razvija. Najdejo se pa starši, ki nasedajo klevetam in 'z teh razlogov bodo prikrajšali svojega otroka za nekaj tednov prijetnega in zdravega letovanja v družb1 otrok oh morju ali v planinah.
N. II.
o'f‘GAi'r,2ACl]E
a AFŽ
A N T I F A Š I S T I Č N A F R O N T A Ž E H *
Zaradi tehničnih ovir je izostal izlet AFŽ iz Gur v železno Kaplo. Izlet je v prvi vrsti bil namenjen obisku partizanskih grobov in doma padlega heroja — Lenarta.
Žene iz Železne Kaple pošiljaj® ženam v tiure tople tovariške p°' zdrave z željo, da jih čim prej obiščejo!
Obiski in izleti med ženami s° nam potrebni. Posebno obiske par' tizanskim grobovom smo dolžn®-Vedno mora v nas živeti misel Ilft padle borce, saj so tudi žene-matere prispevale svoj delež, ko so izgubile svoje može in sinove.
Medsebojni obiski nas pa lahko marsikaj nauče, izmenjavale si b°' mo svoje težave im misli. Ob taki^ priložnostih se bomo najlažje P°^P/ vorili, kje imamo težave in kako j11? lahko premostimo. Marsikdaj tud1 dober nasvet mnogo pomaga. Pog°' vorile bi se tudi o raznih željah, n pD o tečajih, predavanjih, pač o stvaren, ki bi jih lahko z lastnimi pobudan1 ustvarile in ki hi nam bile v k0?1?
t ■ ■ »irtltrO
■	■ rt /\ K nn rrL O l\/I n A CV
nega področja.
Za zgled nam naj bodo žene • svobodni domovini. Dan za dne11' ustvarjajo z lastnimi silami in P°' budami, s prostovoljnim delom in svojo AFŽ Ogromne stvari pre® vsem v korist otroka in njegovi11
ustanovam.	.
Tudi koroške žene lahko mnog več ustvarimo s tesnejšo medseboj no povezavo in s sodelovanjem.

Dudaš je govoril tako pametno, da ga je stražmojster presenečeno pogledal. Ko je odhajal, je pri vratih še nekaj v zadregi krhnil, kot bi se hotel nečesa spomniti. To priliko je porabil stražmojster in dejal:
,,Ravno prav sem se spomnil — pri žagi imam račun za drva. Te dni bom uredil...“
Dudaš se je takoj vrnil na sredo sobe:
,,Oh, te stvari, gospod stražmojster! Gozdna uprava bo zmeraj znala ceniti vašo naporno službo... Žandarmerijski postaji smo vedno zastonj dajali kurivo na razpolago ...“
,,Gospod nadgozdar, to ni račun postaje, pač pa moj zasebni...“
,,S tem se stvar nič ne izpremeni! Tudi to bomo uredili! Mogoče pri-
dete kdaj pogledat v Mušenik... Ali igrate tarok?“
,,Ivako bi ne! Slišal sem praviti, da je gospod nadgozdar izvrsten ta-rokist...“
,,Eh, da... Kaj pa morem sicer početi v tej globači...“
„ Dobro...!“
„Srečno ...!“
Na cesti je nadgozdar Dudaš trenutek pomišljal, kam bi se bilo naj-hvaiežneje obrniti. Imel je dve izberi; ali na občino ali pa v farovž. Primoran sicer ni bil iti ne sem ne tja, toda zdravi nagon in pa grofov nasvet sta mu narekovala, naj opravi vsaj eno pot, če že ne obeh!
Dudaš je bil slabo zapisan pri župniku Repu kakor tudi pri geren-tu Požegi; oba je poznal kot zagrizena slovenska nacionalista in je bil
prepričan, da sta se na vse kriplje borila proti njegovi vrnitvi. Razen tega je imel do cerkve še posebno mržnjo, ki sicer ni izvirala iz kakega globokega svetovnonazorskega stališča, temveč iz neke prirojene navade tiste družbe, h kateri se je Dudaš prišteval, iz neke mlačnosti in duševne lenobe, ki se je prirodno upirala temu, da bi ji kdor koli nadlegoval vest.
,,Ne pojdem v farovž! Občina ima prav toliko besede kot farovž — če ne več!“ je sklenil in se napotil na občino.
Čeprav je šel tja pripravljen na vse, le ni pričakoval tako hladnega sprejema. Tajnik Košuta ga sprva sploh ni hotel pogledati, a ko se je slednjič okrenil k njemu, ga je gledal kot pravega sovražnika.
,,Slovenski kruh vam torej le diši !“ mu je prezirljivo oponesel.
Nadgozdar Dudaš je s težavo pogoltnil to, kar mu je zavrelo v prsih, in rekel s precejšnjim poudarkom: ,,Državno nadzorstvo me je postavilo njti prejšnje mesto in zato mislim, da je moja sveta dolžnost, predstaviti se tudi občini...“
Tajnik Košuta se je moral ugrizniti v spodnjo ustnico, da se mu je izvil hladen odgovor:
„Prav ste storili... čeprav bi ob-
čina bila srečnejša, če bi vas nik° ne bilo nazaj!“
Nadgozdar Dudaš je sprevidel, d tako ne more nikamor, zato je on1 lovažujoče obrnil tajniku hrbet 1 stopil k mizi gerenta Požega.
,,Dober dan, gospod gerent!“
,,Bog ga daj!“ je rekel ta in počasi okrenil. Ko je videl, da 111 oni moli roko, jo je počasi in oh vajoče stisnil. Moža sta se nekaj c1 sa nemo gledala, vsak zase je teh besede, s katerimi bi bilo najpame neje priti na dan. Toda gerent J prehitel nadgozdarja.
,,Gospod nadgozdar, časi so kakor vidite, spremenili — in s»o korenito spremenili. Iz starih c sov imate mnogo masla na glavi, t ga se morate zavedati! Pri najm&hJ šem dejanju vas bomo neusmilj®11 zgrabili...“
Dudaš je moral spet goltati.

Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fr Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: ^ lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4. vsebino odgovarja: France Košutnik. T* , Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalserg11^ 20. — Dopisi naj so pošiljajo na naslov: genfurt 2, Postschliefifach 17.