Zdravje šolskih otrok in mladine zaskrbljujoče
Glede na življenjske pogoje in okolje šolarji in mladostniki vedno bolj obolevajo. Mladina je deležna napredka civilizacije in tehnike, ob-čuti pa tudi vse negativne učinke tega napredka, kot so odmiranje tradicionalnih vrednot, pomanjka-nje novih, odtujenost, osamljenost in pomanjkanje idealov. Kvaliteta življenja pada, družinsko življenje zamira, vedno več otrok živi v nepo-polnih ali dopolnjenih družinah ali v domovih, polovica srednješolcev je vozačev. Nimajo zdravih življenjskih navad niti odnosa do ohranjanja lastnega zdravja. V družinah ni zdra-ve prehrane, ni higienskih navad, premalo je telesne aktivnosti in sprostitve ob vedno večjem številu stresnih dejavnikov. Način življenja je tak, da povzroča vedno večjo obolevnost. Podatki o naraščajo-čem številu bolezni dihal, gibal, čutil in psihosomatskih motenj nam to potrjujejo.
Večina otrok ne zajtrkuje, redno kosi le polovica osnovnošolcev, srednješolci pa sploh ne. Razpore-ditev dnevnih obrokov ni primerna, srednješolci imajo navadno dva ob-roka na dan, kosijo okrog 1 5. ure in ob 22. uri obilno večerjajo. Šolska telesna'vzgoja ne zagotavlja pravil-nega telesnega razvoja niti ustrezne telesne pripravljenosti. V celoti ni dovolj šolskih ur posvečenih telesni vzgoji, niti niso pravilno razporejene preko delovnega dneva in tedna. Pri
pouku telesne vzgoje je premalo poudarjen pomen lepe telesne drže, ki je obenem tudi zdrava in prepre-čuje okvare gibal. Preveč je poudar-ka na igrah z žogo in tekmovanju, saj ni mogoče gojiti nobene telesne aktivnosti zgolj zaradi veselja in zdravja. Otroci ne marajo ur telesne vzgoje. V srednjih šolah je še slabše, saj zaradi pomanjkanja telovadnic morajo telovaditi drugje in poteka ta pouk v blok urah ločeno od osta-lega pouka in tako ne služi sprostit-vi. Telovadnico premore le polovica srednjih šol v Ljubljani in še te so premajhne. Osnovni pogoji življenja in dela so zlasti na srednjih šolah zelo slabi. UČilnice so prenapolnje-ne, normativov za higienski režim ni mogoče uveljaviti, čeprav je natanč-no določena površina učilnic, osvet-litev, oddaljenost od table, toplota in vlažnost zraka v učilnicah. Zaradi velikih razlik v rasti in razvoju pri isti starosti otroka, je bilo izdelano šol-sko pohištvo v različnih velikostih, žal pa navadno opažamo, da učenci sedijo na neprimernih stolih in piše-jopri neprimernih mizah.Taki pogo-ji dela učence utrujajo, če pa k temu prištejemo še obremenitve, kot so šest do osem ur pouka dnevno, podaljšano bivanje in še delo za šolo doma, ugotovimo, da so pogoji življenja in dela našega šolarja daleč od tistega, kar priporočajo strokov-njaki svetovne zdravstvene organi-zacije. A žal zdravstvena služba lah-
ko v sedanjem trenutku le ugotavlja stanje in opozarja na nujnost izvaja-nja določenih ukrepov. Denimo, da:
- moramo v šolah uvesti rekrea-tivni odmor,
- v domovih za učence zaposliti medicinsko sestro, zagotoviti noč-no dežurstvo pedagoškega osebja, seveda pa spremenjena problema-tika zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine terja poglobijeno delo zdravstvene službe. Zato pred-
lagamo 1 500 šolarjev na en zdrav-stveni tim, kar pomeni spremembo normativa. V naši občini bi to pome-nilo Se enega zdravnika, eno višjo medicinsko sestro in enega fiziote-rapevta za šolski dispanzer, vemo pa, da zdravstveni dom sam nima možnosti za zaposlovanje novih de-lavcev, zato potrebujemo pomoč družbe.
Dr. Marjana Šalehar