Št. 35. V Gorici, dne 24. marca 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat nn teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Jz-dmje opoldne, večerno IzdAnj« pa ob 3. ari po* poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po posti prejemam ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta . . . r? .""."t 6 ;tJO<; -.--V-3--30— četrt leta.......3 , 40 » , , 1'70 roaiaiiiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravpištvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v tGoriški Tiskarni* A. Gabračck vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo., ^ _ „PRIMOREC" izhaja neodvisno" od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 160. cSoea* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lav renči 5 na trga deHa Casenna in Pipan v Ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Uredništvo se nahaja v Gosposki olioiSt. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeHah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9. »opisi imj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravni&tvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi In pbslanlc« se računijo po petit-vratah, «e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je pSafiatl loco Gorica. „ttoriSka Tiskarna« A. GabrSSek tiska iu zalaga razen «So8a» in -Primorca* 5e »Slovansko kiiliSulcoS katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih & do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 ir. — Oglasi v oSlov. knjižnioi> se računijo po 20 kr. petifc-vKrfioa. cGpr. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tlaka in zal. uvnb i obrtno HM. VI. Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti. (Dalje). X. Kroj as t vo. To rokodelstvo nekoliko bolje napreduje z duhom Časa. Je več razlogov za ta napredek. Rokodelstvo samo na sebi je nežnejše, delikatnejše, in krojači veljajo v obSe za bolj fine, bolj olikane ljudi. Die politisierenden Schneider niso prišli brez vzroka v pregovor. Ljudje so bili posebno v obleki vedno več aH manj izbirčni; gledali so, da jim obleka lepo stoji.... Zato tudi krojač napne navadno vso svojo znanost in ročnost, da stranko zadovolji. Ako je kaj lepega napravil, je sam na svoje delo ponosen in rad se ozre po človeku, kateremu lepo stoji njegov izdelek. Tekmovalni nagon je tu tista naravna sila, ki je bolj nego v kateremkoli drugem rokodelstvu uplivaj na napredek. Toda nikar misliti, da je napredovalo to rokodelstvo vsporedno z zahtevami vsaj jednega dela našega občinstva. Zahteve izbirčne moške gospode, posebno pa še žen« stva, so precej večje nego je napredovala Štvankarska obrt (krojači in šivilje) med nami. To je tudi vzrok, da je na Slovenskem v obče, tudi v Gorici, dovolj konfekcijskih zalog, t. j. skladišč že tz-gotovljene obleke, ki je došla po večini z Dunaja. Vse naše kraje tudi preplavljajo Hustrovani ceniki cele vrste dunajskih velikih modnih tvrdk, ks imajo na Karntnerici, ob Grabnu ali v Mariahilferstrasse itd. velikanske palače v vseh nadstropjih polne najrazličnejšega blaga, že izgotovljenih oblek itd., kar le more poželeli po novošegni raz-"'vajenosti prešinjeno srce. In koliko naših ljudij naroča po poslanih cenikih z Dunaja! Posebno neke vrste perilo preplavlja naše kraje in si pridobiva pot že v vse boljše htše__ Naša krojaška obrt ni toliko napredovala, da bi zadoščala vsem takim današnjim domačim zahtevam. Krojaštvo se mora torej dvigniti po zahtevah sedanjega časa, da zmaga vso tujo konkurenco, da premaga posebno ono toli privlačno silo konfekcijskih založnic, ki me- MARCO VISCONTI Zgodovinski roman •m- italijanski napisal Ccmmaso Srossl *Kje pa je? v kakšni nevarnosti, in kaj morem jaz storiti zanj ?» «0, prašate preveč hkratn. Draga moja, so neke stvari, katerih se ne more povedati, in po katerih popraševati ni prav. Sedaj vam morem le to povedati, da, če boste pametna, Ottorino ne umrje, »i to vam obljubljam jaz v svoji lastnosti kristijanskega viteza. Glejte, ta moja roka, katero si polagam na srce v znamenje, da govorim resnico, naj mi postane gobova, Se vas mislim varati. Ce hočete vi, on ne umrje; lehko pojde v Palestino, kakor je ravnokar dejal oskrbnik tu. In prav za prav ga morate vi pregovoriti k temu, kar bo sedaj pač Se najbolje zanj*. šajo glave zlasti ženstvu, kedarkoli stopica , tam mimo tistih zares vkusnih izložb. - ! Napredek v krojaštvu bo brez dvoma precej važna točka v naših splošnih narodnogospodarskih aktivih, ker veliko denarja, ki gre zdaj iz naših žepov na tuje, ostane v domačih rokah. Napredek je potreben torej tudi v tem rokodelstvu pred vsem zaradi nas samih. V tem oziru imamo tudi že različne pripomočke. Ljubljanski krojaški mojster g. Matija Kune ima koncesijonovano šolo za krojenje; izdal je tudi več knjig za krojače, in zadnji čas najnovejše kroje . Vsak krojač bi moral imeti te Kunčeve knjige. V Šolskem domu* v Gorici je tudi šola za vsakovrstno šivanje in krojenje, toda le za deklice. Lep napredek vsaj to! Deklice, ki hočejo postati dobre šivilje, imajo tu lepo priliko, da se lahko prav dobro izučč. — Krojaški mojster g. Martin Po ve raj je iznašel posebne krojne aparate, ki so koncesijonovani v vseh deželah; po njih je krojenje oblek jako lahko, rekel bi: m e h a n i š k o delo. Tako vsaj sem poučen. Treba, da vsakdo poskuša! Kdor pa le more in Čuti v sebi žilo sposobnosti za poseben napredek, naj skuša iti v moj-sterske tečaje na dunajskem tehnološkem muzeju. Naše Trgovsko in obrtno društvo je v najožji zvezi s tehnološkim muzejem in more vspešno posredovati. Kdor se je torej že izučil krojaštva doma (mora pa imeti 2i let) in hoče napredovati, hoče pogledati višji napredek v krojaštvu v velikih mestih, naj se obrne na »Trgovsko in obrtno društvo , ki bo posredovalo. Pa tudi izvažali bi lahko narejeno obleko ter s tako kupčijo redili doma marsikatere pridne roke, ki že dandanes nimajo dela in ga bodo imele morda še manj v prihodnosti. Za vzgled naj povemo, da so v tolminskih hribih ter na oni strani meje v Bohinju krojači, ki imajo prav obširne delavnice, ker so si znali pridobiti odjemalcev celo - v Galiciji iu v drugih deželah. S svojim solidnim delom in zmernim zaslužkom so si pridobili odjemalce tako daleč zunaj naše dežele. Seveda so vplivale posebne okoliščine, da so si pridobili tam zunaj tako ime. Ni moj namen, govoriti o teh okoliščinah, zadoščaj to dejstvo za vzgled. «Torej povejte, kaj zahtevate od mene ? Kak<5 ga moreni rešiti ? Mari s svojo krvjo, s svojim življenjem?...« «Ne, ne, revica! Pomirite se vendar. Zakaj me gledate tak6 prestrašeno? Pojte sem, vsedite se m odpočite se. Ni se vam treba bati niti mene, niti nobenega tu, kjer vas vsi spoštujejo kakor kraljico. Vi ste tu gospodinja, in to jo vaš dom». ¦Kaj res ? Ali sem torej res v gradu Castelletto? AH sem res v hiši svojega soproga ?» «Že zopet s tem soprogom! Ottorino ni vaš soprog». Biče je vzdignila roke proti nebu, in kakor okamenela gledala v obraz tistega okrutneža, ne da bi mogla kaj odgovoriti. A on je nadaljeval: «Tisto, kar sta si vidva tamdoli v Milanu umislila, je bilo le neka igrača, ki nima nikake veljave. Vi ste samska, in morete poročiti, kogar hočete. In hočete vedeti, čegav je ta grad tukaj V —. Nekega imenitnega barona je, nekega slavnega in mogočnega gospoda, kateremu se spoštljivo klanjajo cel6 knezi, Mogoče bi bilo, da bi iz naših krajev pošiljali narejeno obleko tudi dalje na jug, v orijent. V Egiptu je mnogo zalog raznih velikih židovskih tvrdk z Dunaja, z Morav-skega in Češkega; delajo izborne kupčije. Tam gre fino in priprosto izdelano blago, torej dovolj posla za pridne roke. Ali bi ne kazalo, misliti tudi na tak izvoz? V teku let nas bo učila sila in potreba, da bomo iskali kruha za svoje ljudi tudi v konkurenci z omenjenimi velikimi tvrdkami v Egiptu in drugod v orijentu. — Za zdaj je pač treba v prvi vrsti, da se otresemo tuje konkurence v domači hiši! (Dalje pride). Pred otvoritvijo deželnega zbora. V Gorici, dno 2*3. marca 1900. IU. Poglejmo še daljne težkeče v nafti deseterici ! -— Razkol, ki jo počil lani, jo nas razcepil v dve stranki. Na eni sirani stoji narodno - napredna stranka, zbrana okoli »Soče- in »Primorca-, na drugi pa klerikalna, zbrana okoli »Gorice« in »Pr. lista", kakor se to jasno vidi dandanašnji. Kako je počil razkol, je našim p. n. cilaleljem predobro znano, in v spominu imajo še tisto zloglasno pismo dr. Gregorčiča do dr. Turne, s katerim ga je preganjal na odstop. Dr. Gregorčič v družbi z grofom Coroninijetn, prof. Berbučem in dr. Rojeem je bil skoval naklep, pod kateri je postavilo na komando svoje podpise 8 poslancev. Dr. Abram nt hotel podpisati, poslanec Muha kmalu sprevidel, kam so ga zapeljali, zato se je zatekel pod okrilje narodno - napredne stranke, grof Coronini je odstopil, in na njegovo mesto je prišel nas pristaš, tolminski župan Oskar Gabršček. Tako vidimo z dr. Turno 4 poslance, ki ne stoje v vrsti klerikalne stranke. Izmed teh so 3 odločno naše stranke, kar se. tiče pa dr. Abrama, treba omenjali, da on je poslanec za kmečke občine v komenskem in sežanskem okraju, in Krašcvci so pokazali opclovano v raznih dopisih, na shodili, in tudi dne 29. jan. na volišču, da so po velik' večini naši. Torej tudi njihov poslanec ne more pripadati klerikalni stranki! — Nasproti tem štirim jih stoji 6. a on se ne klanja nobenemu, klanja se le — krasoti vašega obraza*, Lauretto je obšla groza, in ker je videla, da gospodinja nič ne reče, je vprašala pa ona s slabim in tresočim se glasom: *0, moj Bog! Ali je torej res, da smo?...» »V Rosatu*, je posegel uni vmes, «v gradu Marka Viscontija». Zaslišavši te besede, je .Ottorinova soproga padla kakor mrtva v deklino naročje. Ta je, glasno jokaje, vlekla onesveščeno gospodinjo do postelje, in tam jo je dvignila, in položila nanjo, odbijajo z obupno jezo oba malopridneža, ki sta ji hotela pomagati pri nje-nesin žalostnem delu. V tem, ko se je to godilo v Rosatu, se je bil Lupo, utrujen od celodnevne ježe, ustavil v neki krčmi. Ko je spravil konja v hlev, in mu podal sam potrebne piče, je šel v kuhinjo ter tam naročil večerjo tudi za se. Koj je bila pripravljena ; Lupo se je vsedel k mizi in se okrepčal s tem, kar je dobil.*" Na fco je prosil krčmarja, da bi mu odkazal posteljo, kakbršnosibodi, da bi le mogel ležati. Ti so: dr. Gregorčič, Berbuč, dr, Rojic, La-panja, Grča in Klančič. Ne bomo jih tukaj kritikovali, ali omeniti pa le moramo, da k možmi, kakor so dr. Gregorčič, Berbuč In Rojic, je težavno imeti opraviti. Takrat, ko je bil Se čas za spravo, in se je tudi delalo, da bi prišli do nje, je odklanjal dr. Gregorčič vse poskuse k spravi tako odločno, da so le-ti morali docela prenehati, Ločili Brno se, in tako si stojimo nasproti v dveh strankah v politiki na sploh, in tudi v dež. zboru... Tu pa narn prihajajo pred oči vse liste grde reči, katere so podtikali in Se vedno podtikajo dr. Turni dr. Greg., Berbuč in dr. Rojic, spominjamo se, na kako podel način so ga hoteli in ga Se hočejo pokončati v glavnem baš ti možje — potem pa se vprašamo: kako pojde skupaj ta Sestorlca ž njim in spioh s fietvorico P1 Boj »Goričanske" stranke jo tako oseben, tako strasten, da jo rasdrl vso formalnosti v medsebojnem občevanju, in dr, Gregorčič ga nadaljuje vodno huje z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi proti narodno-napredni stranki. — Co vso to upoštevamo, se moramo z veliko skrbjo ozreti na dcželnoposlansko dosetorico. Ali v klubu preneha lista osebna mržnja, ali tam potihnejo nasprotslva ter zavzame prvo mesto v programu delovanja našo dcželnoposlansko desetorice neobhodna potreba po solidarnem postopanju v vsakem pogledu nasproti tako močnim nasprotnikom, kakor so Italijani V t Kaj se zgodi P! Še bi lahko stavili vprašanja, ali bodi zadosti, ker niti na ta ne moremo odgovoriti. Vemo pa to, da možje našega mišljenja so pripravljeni delati pošteno, vstrajno in solidarno v li desetorici, v kolikor je ista v svoji celoti sploh sposobna za delo! To so tudi tcžkdče, in sicer še prav velike, ki glasno kličejo po spremembi v naši deželnoposlanski desetorici, ako kofiemo sploh kedaj priti do kakega pravega delovanja ter do kake veljave v dež. zboru. Le s čilimi, veščimi in izkušenimi poslanci moremo kaj doseči, drugače — nič! Tam pa, kjer sede dr. Gregorčič, Berbuč in Rojic v parih z La-panjem, Grčo in Klančičem, tam pa je težko delati! Vsak razsodni čiiatelj nam mora to potrditi!..... Kako torej pojdejo skupaj in kako bodo delovali?!? «Vam dam jedno v čumnati tu zraven», je rekel krčmar, ter vzemši v roko svetilnieo, ga je peljal tja. A komaj sta prišla iz kuhinje, sta videla vstopiti dva oborožena moža. Jeden izmed njiju je pogledal Lupa, a na to potol-kljal na ramo krčmarja, 8 katerim jo bil videti jako dobro znan, in mu rekel: «»Tacapotto, sva dva moža, vsak s svojim konjem, in pojdeva dalje še le, kadar bo dan». Krčmar je odložil svetilnieo, in obrnjen proti Lupu, mu je rekel: ^Pridem koj*. Na to je prijel,za roko priš-leca in ga po vedel-k ognjišču. Tanj se je sklonil, odkril kotlič, v katerem se, je kuhal kos bravine, in dej al tovarišu,: Vonjaj, kako" to dobro diši*. Nagovorjeni se je tudi sklonil, kakor da bi hotel pogledati v kotel, in stiskajo glavo h kr&marju, mu je pošepetal nekaj, na uho. A ta je tedaj rekel glasno: ¦«Sedaj pogledaš v hlev. Tam je že jeden.konj tega-le tujca j aa tri bo škoro premalo prostora, veiiidar jih bomo skušali '.stisniti tako, kakor bo mogoče*. ',- :. c (Dalje pride). ^-,. ,/ .* Bodi dovolj! V treh člankih smo podali nekaj raislij, katere so nas navdajale, ko smo razmišljali o pfedstoječem zasedanju deželnega zbora. Ti podatki so po našem mnenju, žal, preresnični, da se s skrbjo oziramo proti deželni hiši, katere duri se odpro 2. aprila; da sprejme va-se poslance na neobhodno potrebno delovanje. Od vseh stranij prihajajo klici po potrebah, katerim se da odpomoči potom dež. zbora, prihajajo pozivi, ki kličejo dež. zbor, naj se loti poslovanja tako, kakor pritifie; posebno glasno se čujejo prošnje in zahteve našega uCiteljstva po zboljšanju žalostnega gmotnega stanja, katero bi se bilo doseglo z vladinim prispevkom že.lani, ako bi bilo na slovenski strani količkaj politiške modrosti — ali kaj vidimo ? Na slovenski strani prej omenjene težkoče, na laški pa premoC, tako da ne moremo imeti upanja do pravih vspehovt Kaj pa se zgodi, bomo videli, ko prične deželnozborsko zasedanje, oziroma utegnemo izvedeti še poprej za mnenje poslancev, ako se snidejo pred otvoritvijo morda na kako skupno posvetovanje ter izdajo kak komunike!!! Nismo črnogledci, ali tako stoje še dandanašnji reči in nič drugače. — Da pa nam prinese bližnja prihodnost kaj drugega, da se postavimo po robu laški objestnosti in vla-dinemu podpiranju Italijanom kakor se mora zgoditi, v to svrho pa je treba že sedaj intenzivno delovati pod okriljem na-rodno-napredne stranke. Umite ii razne iivto. Naročnikom. — Končujemo 1. četrtletje. Ker treba račune skleniti vsled prehoda listov pod odkritje narodno-napredne stranke, prosimo uljudno vse naročnike, naj bi čim prej plačali vse zastanke, katerih je veliko. - Prosimo dalje, da bi širili .Sočo* "n »Primorca" med narod; stranka potrebuje listov in — čitateljev. Vsak somišljenik naj stori svojo dolžnost v tem oziru! »Soča* in »Primorec" bosta odslej glasili narodno-napredne stranke. Izvrševalni odbor je izvolil urjedniški naclzorovalni odbor 5 gospodov. — Prvo priporočilo je bilo: prezirati kolikor mogoče osebne napade v ,Gor." in »Prim. L.°, ki iščeta le zdražbe in prepira. — Nam je le v zadoščenje tak nasvet izvrševalnega odbora; znamenje, da je prepričanje o načinu klerikalne polemike precej razširjeno. — Res ne bo drugače, kakor da na osebne napade niti ne odgovarjamo, sicer ne bo nikoli konca. Trgovin« t Gorici in „11 Friuli Orientale". — Članke o trgovini nadaljuje. Piše na dolgo in široko, ter pogreva tisto že znano in že tolikokrat ovrženo trditev, da Italijani v Gorici vkupujejo raznotere potrebščine od naših ljudij z dežele, da za to potrosijo veliko več, kakor pa dado njim zaslužiti Slovenci v kupčiji v Gorici. Člankarje preračunil celo, da 17000 (?) Italijanov v Gorici izda na leto okroglo 1.224.000 K le za jestvine, mleko, krompir, jajca itd., kar kupi od našega kmeta, in kje je še vse drugo l Potem navaja, da služi toliko in toliko slov. poslov v Gorici — in končno pride do zaključka, da skoro vedno prihajajo r Gorico kupovat le oni, ki tudi pripeljejo kaj na prodaj! Smelost! Kakšna razlika je pač med tem, kar Slovenci prodajo v mestu, in med tem, kar tam kupijo I Kako velikanska je ta razlika, ve gotovo tudi člankar sam, ako ne ve, pa bi mu svetovali, naj se potrudi okoli italijanskih trgovcev v Gorici ter naj se pouči, koliko slovenskega denarja dobe na leto, potern pa naj sestavi račun, in videl bo, v kako veliki razliki stoji razmerje med tem, kar prodajo naši ljudje v Gorici in kar tam kupijo! Koliko vozov drdra vsak teden le po Soški dolini, naloženih z blagom iz laške prodajalnice, ki stane na stotine, — dočim voznik ni pripeljat na prodaj nobene reči niti za 1 novčič! — To je že tako dognana in tako trdna stvar, da jej ne more oporekati nikdo, kdor le količkaj pozna razmere v deželi,..,. Koliko so vredni članki v »Fr. Or," o trgovini, dokazuje to, da pravi, da oblasti nam gredo na roke pri trgovini in obrti, dočim je znano, da se trgovini v Gorici v slov. rokah stavijo naravnost nefiuvene ovire od strani magistrata in drugodi. Kdor je kedaj v tem pogledu kaj poskusil, more govoriti le o britkih skušnjah! Saj se je pripetil celo slučaj, da je magistrat kar javno pozival sosede - hišnike proti Slovencu, ki je hotel pričeti v svoji hiši obrt, češ, naj protestujejo, da se mu prepreči obrti — l Kak6 torej nam gredd na roke?! In če v listu zapišemo kako priporočilo, j če reagujemo na laške lopovščine ter rotimo Slovence, naj kupujejo pri svojih po geslu: Svoji k svojim! — pa prihite stražniki z glavarstva po »Sočo", ker je zaplenjena! J Katera oblast nam torej gre na roko? | Radi bi vedeli; naj jo nam imenuje ,11 Fr. Or.M- Grof Coroninl — bolan. — Šele sedaj nam je povedala »Gorica6, da je grof Cor. bolan in so mu zdravniki resno svetovAli, da j mora ostati doma, ako mu je do tega, da se mu zdravje povrne. Fotem pravi, da nam to j mora biti znano, da ne pustimo v miru bolnikov, da to je narodno-napredna zdivjanost! Mi nismo nič vedeli, da je grof bolan, ker nimamo vohunov, kakor je »Gorica" ž njimi preskrbljena, pač pa so nas ljudje opozarjali na to, da ga videvajo v Gorici, da leta gologlav po svojem parku in smodke kadi, in nekateri so se prav srdili, češ: doma tiči, j na Dunaj pa ne gre! — Čudno, da je j ,Gor." šele zdaj prišla na dan z boleznijo grofovo, zakaj ni povedala tega že poprej, saj je bilo opetovano že v »Soči" rečeno, I da je doma, da ne hodi na Dunaj, kakor je j sam rekel pri izvolitvi, da sicer sprejme izvo- * litev, da pa na Dunaj ne bo hodil! Poprej I bi bili morda verjeli »Gor.*, da je grof j bolan, sedaj pa je to težko! Če pa je res bolan, tedaj je to zakri- ' vila »Goričanska banda", katera ga je z vso | silo porinila zopet v javno življenje, in če je res tako nevarno bolan, !;kor trdi »Gor.*, je tudi toliko bolj neodpustljivo, da so ga | izvolili poslancem, ker bolnikov pač ne mo- I remo potrebovati za poslance, in v svojem I odstopnem pismu je vendar naglašal, da j vsled bolezni ne more vršiti poslanskih dolž-nostij. Ako se ni ozdravil, zakaj ste ga posilili na prejšnjo pot?I J Potem pa se sklicuje na našo vest v j »Razgledu po svetu", v kateri smo povedali, da državni zbor na sploh ni dosege! kdo v6 kaj. To je res, aH to ne stoji v zvezi z vestjo: j Kako smo bili zastopani v -'rž. zboru. Tista vest se tiče le nas, in žuiostno je, da mo- ] ramo vedno le konstatovati, da smo jako | slabo zastopani v drž. zboru, da ni nič čuti j o nas tam, prav kakor da bi živeli v izobilju j in sreči. Zakaj to? Zato, ker imamo za drž. j poslanca — dr. Gregorčiča! J Nevarna Igra. — »Gor." in »Pr. L." se kaj rada zadirata v trgovce in obrtnike, j ki so odločno naše stranke; hočeta jim škoditi, I ali jih vsaj oplašiti, da bi se skrili v tiho ozadje, popustivsi prosto polje seme- j niškim razgrajačem. Ne pomislita pa, da tak j nož reže na dva kraja. Ako hoče »Soča* I posnemati njiju vzgled, bi uničila v jednem j mesecu jedinega trgovca, ki se je nepremi- j šljeno oklenil propadle »Goričanske" klike, I kajti njegovi odjemalci so sami odločni »So- J čani". Mi doslej nismo še prav nič storili, a I utegne se vendar zgoditi, da prinesemo »Gor." in »P. L." dckaz, kako nevarno igro sta pri- I Čela. Ako hočejo boj na vsej črti, ga utegnejo j imeti l — Seveda: Semeniškim hujskačem se t ni ničesa bati, ker oni se z narodom le igrajo; i mastna plača'in maša ne uteče! j Enako je z bojem, kateri je pričel dr. | A. Gregorčič v zvezi z dr. Pavlico, dr. j Kosom, dr. Frankom na gospodarskem I i polju. Pričeli so ostuden boj proti našim de- I narnim zavodom, samo zato, ker jih ne morejo j izkoriščati v pokritje svojega splošnega ban- J kerota. Zato razna sumničenja, ostudni napadi na razne osebe itd., na kar odgovarjati | ni možno. Take vrste boj je unicum, na ka-j teri si more vzeti klerikalna klika patent. — Dr. Pavlica je dokazal pri edinem gospodarskem podjetju, kjer je delujoč, najgo-rostasnišo nevednost, pa hoče učiti, dajati svete in grajati može, ki so dvignili do tolike višine dva denarna zavoda; hoče grajati pogreške, ko jih je samo poln.... Enakih pogreškov je polno tam, kjer gospodarijo j klerikalci.... Nič čuda, ako začnemo nekega i lepega dne pometati mi »Sočani" umazane I klerikalne prage. Doslej tega nismo storili edino radi tega, k*>r nočemo izzvati nikake panike, in je mogoče, preboleti marsikako sicer I neodpustno Iahkoumnost. —. Ali kaj mari našim semeniškim osrečevalcem */,a obči bla-| gor. Kaj je rekel prvak tam meseca novembra? »Naj propade »Sol. dom«, naj propade posojilnica, bo vsaj ljudstvo vedelo, da sta Turna in Gabrščekto zakrivila!" Semeniškimhuj- j skačem pa mastna plača in plačana maša I itak ne uide! Brigajo se oni za splošni blagor! »TrgOTsko In obrtno društvo za CtoriSko" je izvestnim gospodom okoli »Prim. Lista* in »Gorice* grozno na poti. Vsak prepotreben korak, ki ga stori to naše delavno društvo, jih boli, da — tarnajo in javkajo. Tako tudi ustanovitev informacijske pisarne... Zakiinjajo trgovce in obrtnike, naj ne gredo društvu na roko, ,če tudi bi o veliki važnosti društva prav radi verovali, ko bi društvo ne bilo v rokah liberalcev" (lastne besede JPr.Lista" !). Gospodje! Ako imate še kaj poštenja, če tudi ste r i m s k o - k a t o 1 i šk i duhovniki, recite, je-li tako ravnanje le oddaleč primerjati ravnanju pravega sve-čenstva. — Pripoznavate veliko važnost društva, ali, ker ni v vaših rokah, treba izreči anathemo nad njim. Seveda, tako se j glasi zapoved iz Rima! Pojdite in učite vse I narode!... Vi tako delate!? Sejete sovraštvo, za* ist in ovirate ljudstvo pri pravem in raznem delu... Stidite se, stidite... Lažete nesramno, dasi to veste. Veste, da n. pr. dr. Turna nima pri | »Trgovs em in obrtnem društvu za Goriško" j razven zgolj pravnih stvarij nič opravka, I veste, ali mari naj vas to ovira, da ne lažete? ' Saj imate na laži tako patent. Ste klerikalci, ] kar znači, da ste nasilniki in netolerantneži. Stvari očitati ne morete ničesar, ali, no, pa kaj Vam, blagoslovljenim, z a stvar! Gospodje, gospodje! Zaman vse Vaše božje poti v Rim, j Jeruzalem in Betlehem, zaman, pravimo vam, ker nepoštenost se kaznuje sama po sebi. j Vsak dan nas bolje utrjujete v mnenju, da je j res »katoliški časnikar podobraz židovskega ' šmoka; zlaže se, obrekuje, omaže čast — I vse seveda v imenu Boga očeta, sina in svetega Duha. Amen". ; Učiteljsko društvo sežanskega okraja j je zborovalo dn<§ H. t. m. v Nabrežini. Iz j poročila o tem zborovanju v »Učit. Tovarišu" čitamo, da predsednik g. Kosovel, nadučitelj v Sežani, je otvoril zborovanje ter rekel j med drugim, da dobivamo (t. j. učitelji) dekrete od c. kr. okrajnega šolskega sveta, da ! naj natančno, marljivo in redno popravljamo šolske vaje in nalogo, kar je pa jako mučno i delo osobito za one učitelje, ki imajo več oddelkov in poučujejo direktno in indirektno. Namesto, da se nam vedno pošiljajo taki i dekreti, pravi g. predsednik, naj c. kr. okraj, šol. svet deluje v to, da se nam na mero- ' dajnem mestu plače povišujo. To bi bilo bolj umestno nego vedno žuganje. Za 400 gld., \ ki jih učitelj dobiva, zadostno deluje, ako j pa plače povišajo, bodemo tudi marljivejše j delovali in se bolj potrudili v natančnosti in j rednosti pri mučnem popravljanju vaj in nalog. — Navzoči okrajni šol. nadzornik g. M. Kante je odgovoril glede tega, da je j okraj. šol. svet vedno naklonjen učiteljslvu, j in da bi on sam rad videl, da bi se učitelj- | stvu plače povišale, a da okr. šol. svet o tem j ni kompetenten, česa ukreniti. | Dalje čitamo to zanimivost: j G. predsednik Kosovel in g. Leban poudarjata, da se bo letos v Gorici osnulo deželno učiteljsko društvo, katero ima v sebi spajati vse učiteljstvo Goriškega in vsa naša I okrajna učiteljska društva. Učiteljstvo našega j okraja naj tedaj nasvetuje osnovnemu odboru, | kdaj naj bi se sklical v Gorici občni zbor tega bodočega društva. Sklenilo se je, na- ! svetovati osnovnemu odboru velikonočni torek. — 2) Gosp. Berginec, nadučitelj v Povirju, kritizira sklep našega učiteljskega društva, ki je 5. vel. travna m. 1. na občnem zboru v Štanjelu izvolilo nekega nadučitelj a (t. j. Petra Medveščeka) goriškega okraja častnim članom našega društva. — Ker se ne more ta sklep razveljaviti, se je sklenilo na predlog g. Berginca, da se naše učiteljsko društvo razdruži, pravila popravijo in osnuje novo društvo. Takim potom se učitelj-stvo iznebi tega častnega člana. V to namero se je izvolil odbor (odsek), kateri ima potrebno ukreniti. — Kako se časi menjajo! Izjava , Učitelj, društva za tolminski okraj*. — Od nekojih snovateljev deželnega učiteljskega društva iz goriškega okraja dobilo je podpisano društvo poziv, naj se izreče: ali naj bi deželno društvo zborovalo vsled i potrjenih pravil — prvi torek po velikej noči, ali prvi torek po binkoštih. Učitelji goriškega okraja so zato, da bi omenjeno društvo zborovalo prvi torek po binkoštih, a oni sežanskega okraja pa prvi torek po velikej noči. Podpisano društvo pa je tega mnenja, I da naj bi društvo zborovalo za časa otvo- | ritve ali vsaj za časa zasedanja deželnega zbora goriškega — iz umevnih razlogov. Deželno učiteljsko društvo naj • bi povzdignilo svoj glas za zboljšanje plač o pravem času, saj zato je menda ustanovljeno v prvi vrsti. Pri tem občnem zboru naj se tudi določi glede prošnje na vse državnozborske klube po mnenju učiteljskega društva za goriški okraj. —• Tovariši, sedaj je čas; na delo vsi, da se rešimo našega skrajno obupnega položaja! Učiteljska društvo za tolminski okraj v TOLMINU, 21. maca 1900. And. VrioveOf HI. Kenda, t, predsednik t. tajnik. Slikar strahov. — Kdo je ta slikar? Nihče drugi nego dr. Jožef Pavlica, ki je dnL 4. sušca na 18. zboru društva katoliških učiteljic »naslikal živo podobo ljudskega straha" —- kakor pravi »Prim. List". Bog ve, ali so se katoliške učiteljice kaj bale tega »ljudskega straha" ? No, če tudi, jih je potolažil njiliov »duhovni voditelj", kateremu le čestitamo, da tako hitro napreduje. Doktor svetega pisma, delavskega vprašanja, tepcologije — in sedaj je postal še slikar strahov! Korifeja! »Prva mizarska dražba* t Solkana. — Opozarjamo čitatelje na oglas te družbe na četrti strani. Ker je ta tovarna preskrbljena z vsemi potrebščinami te stroke ter bogato založena z gotovimi izdelki najrazličnejši,i slogov, jo najtopleje priporočamo rojakom iz mesta in dežele. „ Veieučeni prof. Jaka Cebular* — tako vsaj ga imenuje klerikalni hujskač »P. L." — se je res oglasil v »Gorici", da se še koreniteje osmeši, v kar ima po vseh pravilih in tudi brez njih popolno pravico. Ta veieučeni predsednik nadzorstva ni fi i t a 1 niti dnevnega reda za občni zbor ne v pravilih, ne v razglasih v „Soči", »Primorcu*, »Prim. Listu* in »Edinosti", še* manj pa v pisanem sporedu, ki je ležal n« predsedniški mizi. V vseh teh dnevnih redih jo obsežena točka e): R a z p r a v a i n sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzoro-valnega sveta in posamez nih članov, — Tako predpisujejo pravila, tako se je tudi izvršilo. Ako pa veieučeni g. Jaka Č e b u 1 a r vsega tega ne ve, pa hoče biti vsejedno predsednik nadzorovalnega sveta, tedaj je pa bil le umesten korak občnega zbora, da ga je —soglasno odsl ovil in postavil na njegovo mesto — dr. Turno. V tej soglasni odslovitvi je tudi najhujša obsodba veleueenega g. Jaka. In kaj je mož poročal o vseh računih ? Vedel je povedati edino to, da hranilne vloge ne presegajo polovice zneska podpisanih deležev, kakor zahtevajo pravila. Vsega drugega ogromnega gradiva se ni dotaknil. -Kar je pa govoril, je le zlorabil svojo službo in prekoračil sklep nadzorstva. Vedno begunci. — Franc Bombuč, Mih. Mirtič in Fran Kastelic s Kranjskega še niso bili na naboru, ali so jo hoteli vsejedno popthati v Ameriko. Prišli so srečno do Gorice, kjer pa sq jih prijeli. Obsojeni so bili na okr. sodniji prvi na 3, druga dva pa na 2 tedna zapora in globe 10 K. Most *SesB Sodo ob Barki. — Par dnij je že tukaj neki namestniški hižener, ki ima nalogo, pričeti s potrebnimi pripravami za zgradbo mostu čez Sočo ob Barki, ki bo vezal Furlanijo z Gorico. S potrebnimi pri-I pravami ni bilo še mogoče začeti, ker je voda previsoka. Italijani se tega vesele, mi pa se spominjamo pri tem okolnosti, da ta most je 1 bil obljubljen Lahom pod pogojem, da dadd v Gorici primeren prostor za slovensko ljudsko šolo in ne Kalinellijeve vojašnice. Most pričenjajo že graditi, za slov. ljudsko šolo v j Gorici pa je še vedno pripravljena le Kali-j nellijeva vojašnica 1 Dvojna mera: zatiranje Slovencev, pro-težiranje Lahov! »Goriškemu Sokolu* je daroval gosp. Vinc. Špacapan za neko odvezo kron 10. Zgubljeno — najdeno. — Našla se je delavska knjižica z imenom ženske-hišine. Udobi se v našem upravništvu. Pet kron nagrade. — Zgubil se je j pes srednje rasti, volčje barve ter*s pasom okolu trebuha in na vratu brez kakega znamenja. Zgubil se je pred par dnevi. Pes sliši na ime »Čičo". Kdor ga dobi, naj to naznani v ..Goriški Tiskarni* ali pri g. baronu L e h n e i s e n - n na Studenišču (Via Al varez) I št. 21., kjer dobi 5 kron nagrade. ¦-i5wjp->3fiFSp Naznanilo. — Rojakom naznanjam tem polom, da naj se nikari ne zanašajo na delo v New-Yorku pri gradenju podzemske železnice, za katero bode potreba nad 10.000 delavcev; razne delavske zveze (Unie) zelo marljivo delujejo, da bodo v delo vspre-jeti v prvi vrsti državljani Zjedinjenih . držav, v drugi vratk-pajdeni,llnij.a)i delavskih^ zvez. Dalje dela naselbinska oblast sedaj precej preglavice naselnikom, ako nimajo ti tukaj sorodnikov, ali dovolj novcev (50'g!d. ali 100 kron je malenkost proti ameriški veljavi). Ni kdo Slovencev naj se ne zanaša na delo pri podzemski železnici vNew-Yorku, ker tukaj čaka na delo že t i s o č e i n t i-soče delavnih rok. To naznanjam ro- _ jakomnaSlovenskem_v_njih koristJn naj.se ne pustč sem zvabiti na to delo, ako jim evropejski agentje še tako lepo slikajo položaj. New-York, 7. marea. 1900. FR. SAKSER, urednik »Glasa Naroda*. Razgled po svetu. „ Modu s virenoJ* v Istri. — O tem »modusu* se bavi obzirno »Eduiosl* od Četrtka ter pravi mod drugim glede na konference : »Italijanski gospodje so bili sicer jako ulj udri i, kakor se spodobi omikanim ljudem, ali iz tega ni smeti sklepati na ničesar glede resničnih dispozicij- Saj gospodje tudi niso ničesar obljubili. To je, obljubili so že nekaj: vsprejeli so pisane točke in obljubili so, da jih predlože svojemu klubu in da potem se le pismeno priobčijo svoj odgovor, S tem pa je povedano tudi, da sestanek mej slovensko-hrvatskimi in italijanskimi zaupniki iz Istre ni imel namena za pogajanja, a m pak le in formati ven namen, iz Cesar sledi, da o kakem prakt ič-neni vspehu konference ni možno govoriti!! Stvar pride sedaj v klub itn-Ujnnske stranke, in bali se je, da najde tam — hrupen pogreb. In to morda celo proti volji gospodov, ki so so sesli z našimi zaupniki. Denimo, da imajo italijanski delegat je najboljo voljo in da so si prisvojili vse one razloge razuma in srca, ki jih je navela tMria" za modus vivendi! Domtšljajmo si celd, da je jeden teh gospodov spisal oni senzacijonelni članek, nam ostaja vendar-le vprašanje, na katero bi se mi ne upali odgovoriti v pritrjevalnem zmislu, vprašanje namreč, da-li bo vpliv teh gospodov tolik in njih beseda toli izdatna, da nadvlada radikalno strujo, ki ima sedaj organizacijo stranke v roki in ki se je Že na poklicanem mestu — v političnem društvu - izrekla proti vsaki spravi, ali kakor si tolmačijo oni: proti vsaki „ koncesiji" istrskim Slovanom v prilog. In pri tem ne smemo pozabiti, da parola za vse akcije Italijanov v našem Primorju, torej tudi v Istri, isthaja iz Tr&ta in da dosedaj nismo videli drugače, nego da so se slepo pokorili tej paroli. A vprašamo, je-li kje živa duša, ki bi gojila le iskrico nade, da bi iz tržt-Jskega vzduha izšla parola za pomirjenje in odjenljivost in da bi »Piccolo*, Jndipen-efente" In — gotovo se ne motimo, ako an-ticipiramo — »Seecoio*, ki menda jutri prične tolmačiti stališče .Democratice', govorili besede miru, spravijivosti in mejsebojnega spoštovanja ?! Ne, menda ga ni nikogar, ki bi pričakoval kaj tacega. Mi bi celd ne izključili možnosti, da je tržaška sapa nevarneja za akcijo, katere prvo dejanje se je dovršilo včeraj v Trstu, nego pa radikalna struja v stranki istrskih Italijanov samih*. Spravne konferenco. — V seji v sredo je izjavil rninisterski predsednik po govoru češkega poslanca dr. Engla, da vlada je pripravljena, uvesti češki notranji uradni jezik, ako bo s tem zagotovljen mir v deželi. Češki poslanci so se na to posvetovali na kratko, »n dr. Kaizl je razglasil potem v imenu čeških poslancev in konservativnih veleposestnikov, da kar se tiče miru v deželi, ga ne bo poprej dokler se ne uvede zopet češki notranji uradni jezik. Zato pričakujejo, da vlada uresniči čim prej svojo obljubo. V vladnem razglasih o tej konferenci pa ni citati ničesar o Korberjevi izjavi glede na rabo češkega notranjega jezika. Č*hi so sklenili zalo, zahtevali odločno, da vlada sama izda resnično publikacijo o svoji izjavi, sicer opusle vse ozire. Razni nemški listi se bavijo s sprav-> nuni konferencami. Soglasno skoro povdar-jnjo, da je videli vspeh spravnih konferenc, « a se kaže v njih neka dobra volja po de- lovanju v drž. zbornici, da vidijo v spravnih | konferencah zopet parlamentarno Avstrijo! Prav, ali pred večerom ne smemo hvaliti dneva! Češki realisti. — Pripravljalni odbor češke stranke realistov je 17. t, m. v seji odločil sklicati 31. marca in 1. aprila ustanovni shod stranke v Prago. Program za ta •ahod^-kUto ^seveda zaupen, je sledeči: 1)" Poročilo pripravljalnega odbora. 2) referat o programu: a) o občnem programu politiškeui, b) o jezikovnem, c) o gospodarskem in socijal-nem, d) o programu kulturnem in šolskem. 3) Referat p organizaciji stranke. 4) Referat o politiški situaciji v razmerju stranke napram ostalim strankam, Mtnistcrski predsednik KOrber je bil včeraj jako dolgo časa pri cesarju v avdjjeneLPoročal je~o izidif-spravnih konferenc, ki so za sedaj končane. Za ta čas, dokler se zopet ne snidejo delegati na spravne konference, bosta delovala dva včeraj izvoljena pododseka. Jeden irna nalogo, posvetovati se glede na jezikovno vprašanje pri drž. uradih, drug! pa glede na minoritetne šole. Ta dva pododseka se skličeta najbrže začetkom aprila, in sicer v Prago, kamor pride tudi Kdrber. Nemci s tem, da bi zborovali v Pragi, po večini rušo zadovoljni. Politik o društvo »Edinost* v Trstu bo imelo jutri glede! na občinske volitve zopet 3 shode, in sicer v Skednju, v Rocolu in v Kolonji. Dosedanji shodi so bili izvedno dobro obiskani. Trud, kateri imajo gg. pri »Ed/, je res občudovanja vreden. Da le obrodi tudi željeni sad! Srbija. —- Razmere v Srbiji so take, da se je odločil kralj Aleksander, po prijateljski strani uplivan, svetovati očetu, generalissl-musu Milanu, naj se začasno odstrani iz Srbije, ker srbsko ljudstvo bi se pomirilo le tem potom, in to bi dalo povod rednejšim odnosa jem v državi. Milan pa se brani to storiti. - V Belemgradu nameravajo izdali oflcijrlen list v francoskem in nemškem jeziku, v katerem bi informovali ostali svet o razmerah v Srbiji I „FIee<»lo* In »Avanti". — Na hvali-sanje »Piccolovo*, koliko da je storila za kulturo »Lega nazionale", je odgovoril list „AvanU* tsko-le: »Kar se dostnje »Lege«, le tiho; sklad-nica zmot in zamud sestavlja obseg njo delovanj«. Mesto da hodi ilalijnnčit ali na« sitjevat Hrvate v Istri, noj bi bila rajo kulti-virala in negovala italijaiistvo v Trku. kj^r bi si pridobila večo zaslugo, ako bi bil a rešila le jedno dete, do no bi raslo kakor — an alfabet!! Ali ,Lcgu*, namenjena za delo prosvete imajoča vsied toga pravico do spoštovanja nas vseh, jo postala botega kamore (tajne zveze za pridobivanje nedovoljenih dobičkov) in predstavlja mcu-strozen prizor ustanove, ki, da-si vlodana Gd Židov in brezvercev, vzgaja katoliške duhovnike, v ta namen, da generacije, ki vstajajo, znajo po italijanski bla-goslovljati verige pvivilegija in po italijanski poljubljati roko, ki jih tepe!" Tako Italijani med seboj ? .Zavod sv. Nikolaja" v Trstu vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 25. marca 1900. ob 5. uri popoludne v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva* via Stadion št. 19. 1. Del: Dnevn; red: 1. Nagovor predsednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajnice. 4. Razni predlogi in želje. 5. Volitev novega odbora. H. Del: Domača zabava z deklamacijami in igrami. Nov odvetnik v Pazinu. — Dr. Širne Kurelič, župan v Pazinu, je napravil dne 20. t. m. na višji sodniji v Trstu odvetniški izpit s prav dobrim vspehom. Pisarno odpre v Pazinu. Vojna v Južni Afriki. — Do 17. t. m. so izgubili — kakor se poroča iz Londona uradno — Angleži v vsem skupaj 16.447 mož. Iz Kapstadta pa javljajo, da so izgubili Buri do tistega časa 7.722. Ra/.loček je pač velik! Pri Betuglie je bilo prišlo med Buri in Angleži do boja, kakor javljajo iz Kronstadla. Angleži so bili odbiti z velikimi izgubami ter je bilo več ujetih. Tudi se čuje gtas, da zbira j j Buri okoli Kronstadta mnogo vojaštva. Tudi pri Lobatsi je bil boj, iz katerega so morali Angleži bežati z izgubami. To pa so Se neznatnejše bitke, o kakem posebnem dogodku z bojišča nimamo poročati. Buri vtrujejo Pretorijo nagloma ter uvažajo v mesto živil, kar kaže, da so pripravljeni, braniti se tam, dokler mogoče! List »Morningpost* v Londonu pripoveduje, da- burska mirovna deputacija je namenjena v Rusijo. Raznotero. — Dr. Vesteneck, bivši okr. glavar na Kranjskem ter zagrizen sovražnik slov. jezika, je sedaj, ko je bil izgubil službo po lastni krivdi, nameščen v Novem Yorku pri naselbinski oblasti kot tolmač slov. jesika. Usoda! — Prebivalci dežele Gaza v Afriki so pričeli ustajo. Portugalska vlada je poslala guvernerja z vojaki tje, da zaduši upor.'— V Truškah v Istri je po noči 19. t. m. ustrelil nekdo proti dvema možema, ko sta šla domu. Napadena sta prijela napadalca ter mu izvila iz roke nof^ s katerim ju je hotel raniti. Napadalec, je bil že večkrat kaznovan. —- Na Dunaju se je obesil neki staj. poslanec, zagrizen nasprotnik Slovencev. Radi .sleparij je bil zaprt. Zadnji čas je živel na Dunaju v revščini, radi česar se je ustrelil. — V Solnogradu so obsodili na smrt na vislicah 60 letno Pavlo Riegersberger, ki je posestnico Mar. Schmidbergen ubila s kladivom. — Ogerski list »Magvar sz6* imenuje slavnost,-ki-je bila-na Dunaju v čast Presežna, slavnost »slovanskega agitatorja Prešerna" ter udriha po Cehu grofu Harrachu, ker se je udeležil iste. — V Čikagu imajo v neki cerkvi fonograf. Iz istega dobivajo pro-poved župnika ob nedeljah, kadar je na mi-sijonih. — K poroki cesaričinje Štefanije z grofom Lonvajem so čestitali naš cesar, nemški, njena mati in dr. Grofica Lonyaj obdrži naslov: Kraljeva visokost! Dvor Štefanije je lazpuščen. Razni člani istega so odlikovani. Narodno gospodarstvo. »Krojaška /»druga v Gorici\ vpisana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na občni zbor, kateri bo v ponedeljek, dne % aprila 1900. ob 10. uri dopoludne v prostorih goriške Čitalnice. Dnevni red: 1. Poročilo na-čelništva in nadzorništva o poslovanju; 2 Razprava leta 1899, o letnem računu, o bilanci in o vporabi čistega dobička iz 1, 1899 ; 3. Predlogi načelništva, nadzorništva in zadružnikov v smislu §. 70. 2.; 4. Volitev: a) predsednika načelništva; b) podpredsednika in treh udov načelništva; c) nadzorništva (predsednika, podpredsednika in treh udov): d) blagajnika. — Letni račun in bilanca za 1899, poročilo načelništva in nadzorništva je na razpregled p. n, udom v zadružni proda-jalnici v Gosposki ulici 7. V Gorici, dne 20. marca 1900. Načelništvo. Zakon proti grdi konkurenci. — Minister trgovine baron Gall je v poslednji seji poslanske zbornice v minuli seziji odgovarjal na interpelacijo poslanca Hlnterhuberja in drogov k ozirom na izdanjo zakona proti nepošteni trgovini in grdi konkurenci, Obljubil je, da bode tak zakon v kratkem zbornici predložen, ker si tudi on sam želi, da bi bilo v resnici prav kmalu kaj storjenega v ti stvari. Ve, da nepoštena konkurenca prav selo škodi dobremu glasu trgovine, — 5fo sedaj samo konstatiramo.r kaj je gosp. minister trgovine odgovoril. Veseli nas sicer, *da je baron Gall saj •— odgovoril, ker podobne reci za naše ministre prečesto ostajajo zelo, zelo brezpomembne. Gospodje ne vedo, da naša trgovina pada. In zato smo tudi napram njihovim odgovorom prav skeptični. Volilna pravica Žen v trgovske in obrtne zbornice, v* svojem nasvetu, ki je ob jednem tudi odgovor na vladino vprašanje, je trgovska in obrtna zbornica v Prag? vladi nasvetOvala, da naj v bodoče tudi žene imajo direktno, osebno, aktivno volilno pravico, in sicer iz dveh razlogov: 1, žene imajo sedaj neomejeno volilno pravico v komisijo glede dohodninskega davka; 2. omejena volilna pravica žen je sedaj Cesto povod vsakoršnim neredom in nepravilnostim. — Pameten nasvet, Če sme žena - trgovka plačevati davek ter ima vse dolžnosti trgovca, čemii ne bi imela tudi vseh pravic! Mar je to takd čudno, če gre žena na volišče ter voli? Mislimo, da ne. In vlada, če ima v resnici kaj smisla za naprednost, mora upoštevati ta pametni nasvet praške zbornice. Pomanjkanje vagonov. — Tedni se je pokazalo na Dunaju veliko pomanjkanje vagonov, posebno za prevoz žita, itd. Uprava drž. železnic se ie bavila s tem ter določila, da postavi še tekom leta na razi prevoz blaga 1240 vagonov. Kako drugje I — Gesto je citati v najrazličnejših časopisih, kako lepo cvete na Moravskem češka industrija. Posebno pohvalno omenjajo časopisi razcvet češkega pi-vovarništva. Najnovejše vesti z Moravskega nam poročajo, da nameravajo moravski Slovaki; ustanoviti kmetiško pivarno v Kunicih pri Og&r« skem Gradišču (Uher. Hradišče). Idejo so sprožili tamošnji kmetje; da jo tndi izvrše, o tem ni dvoma. Na Češkem in Moravskem so kmetje na prav visoki stopinji kulture. To so učinile seveda dobre gospodarske šolo, katerih je v teh krajih sorazmerno mnogo. Pri vseh všpehih moremo ponoviti resnico; čola je to storila, šola. Novi brzovlak med Dunajem In Trstom. — Prvotno je bilo določeno, da novi brzovlak med Dunajem in Trstom začne voziti, in sicer s "pomnoženo hitroStjo, s 1, majem, aH dotle ne bodo izvršene še potrebne priprave. Zato prične ta brzovlak voziti najbržc šele s 1. julijem. Novo železniško zvezo med Dunajem In Bonotkainl snujejo ter so vrso že dogo-vori med železniškim ministerstvom in južno železnico. Ta zveza bi šla po železnici Tržlč-Čorvinjan. Vožnja z Dunaja v Benetke bi se znižala po tej zvezi s 17 na 15 ur. Trgovska gol« v Dalmaciji (ne pri nas!). V seji poslanske zbornico 8. t. m. je poslanec Biankini inlerpeloval trgovskega m naučnega ministra, kedaj so vendar odpro že sklenjena, trgovska šola v Dalmaciji 1 ~ Seveda, avstrijsko vlade so gluho in slopo, kedar se gre za koristi posamičnih narodov v državi. Ni čuda, saj jo na njih čelu vedno kdo, ki nima smisla za kaj pametnega. G! o-v a n c 1 i j i, 0 a 11 i in taki ier podobni baroni, grofje, knezi še niso nikdar kaj koristnega in modrega uveli. Čudno je v ti Avstriji l Pri takih razmerah naj so potom 6o toži, če niso ljudje zadovoljni! Podjunska hranilnica. — Kakor či-tamo v „Miru", pogrešajo Slovenci na Koroškem hranilnice, kamor bi vlagali pupilamo in cerkvene denarje. Posojilnic imajo žo lepo število. Zato hočejo ustanoviti v Velikovcu jpodjunsko hranilnico" po vzorcu južno »štajerske hranilnice. K naši kulturi. (Beležke.) V Pragi so začeli izdajati nekateri jugo-slovanski akademiki poučne, poljudno pisane brošurice. Prvi zvežčič je Le izšel ter podal Čitalsivu prevod znamenitega spiska »Kako se je razvija! moderni svetovni nazor? a, katero jo češki napisal F, V. Krejči. Izdajatelji pravijo v uvodu, kateri so menda napisali v svrho, da povedo, kaj jih je navelo k temu novemu podjetju : .Čutimo občo zaostalost, obče mrtvilo :n mizeriio naših razmer — hočemo boja, življenja in napredka. Pri sto in sto tesnosrčnih preventivnih cenzurah — in to so razmerno še od naših najnaprednejših ljudij l — ni nam mogoče, da saj nekako slobodno in neprikrito rečemo ono, kar nam je na srcu, in kar bi druge vzbudilo iz dremanja, da se otresejo popovskega omamljivanja, vladinega tiranstva in strankarskega, fraziranja naših arodoljubov*. Hočemo, da moderne ideje evropskega zapada, ki skupljajo največje" duhove civilizovanega sveta, tudi čim preje k nam prodco, da nas (Dalje na i. strani). Zahvala. Ginjeni po tolikih dokazih sočutja povodom nenadomestne zgube našega nepozabnega očeta in tasta Ivana Premrov Pi. Premerstein, ces. kr. not. v p. in veleposestnika v Tolminu, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. . Prav posebno se zahvaljujemo sorodnikom, ki so prihiteli iz daljnih krajev izkazat čast blagemu stricu, častitim gosp. uradnikom Glavarstva, sodnije in davkarije, velecenj. gosp. županu in meščanom tolminskim, velespoštovanemu gosp. notarju Quarantotto za se m kot zastopniku slavne notarske zbornice v Trstu, častitim društvom »Čitalnica« in »Podporno društvo« ter vrlemu Tolminskemu pevskemu zboru za milo in ginljivo petje. Žalujoči rodbini Palisca-Gabrljelčlč. X ¦ 4, ,_- 4« _ 4.' vzdramijo iz naše srednjeveške idile in da nam pomorejo k vspešnenm napredku na vseh linijalu Ne mislimo velikih iluzij, tudi se prav malo oduSevljevamo z našimi bodočimi vspehi — preveč dobro poznamo nale odno-šajet ali pri vsem tem gojimo lepo nado, da se tu pa tam že najde kaka dobra duša, ki bo čitala naš? knjižnice in v njih našla krepke vspodbaditve za dalnje razmišljanje in samo-stalno razvijanje. Namenjamo svoje podjetje širokim vrstam« zato smo mislili, da začnemo najbolje, ako prinesemo prevod te drobne knjižice iz deške »Lidove knihovne", katera ravno razpravlja o temeljnih principih in mislih, s katerimi moderni Človek promotriva svet in v njem skuša dejanski razviti svoje individualne sile. Vspe-li naše podjetje tako moralno in materijalno, kakor se nadejamo, bomo nadaljevali sistematično začeto izdajanje. Pri naših razmerah je popolnoma razumljivo, »da mora inicijativa priti iz tujine; — pri našem delu računamo le na kolegi-jalno podporo naših prijateljev, ki, kakor tudi mi, od srca žele, kar najbrže radikalno spremembo naših bednih razmer. Za to smo začeli svoje delo*. Vsak zvežčič velja 20 vin., naroča se pa; B, Š mera I, vvdavalcl Slud. Sbornika. Praga — Vinohradv, Dobrov-skeho ul. 10. Knjižica „Kako se razvijao moderni svjetovni nazor" je prav lepa in uprav kakor nalašč za naše prilike. Mislimo, da hrvaščina ne bo motila naših slovenskih čitateljev, oso-bito mladine ne, kateri v marljivo čtivo bi isto toplo priporočali, saj seje hrvatski jezik pri nas precej udomačil. In »Nova Nada", Narodna Misel*, Nova Doba" in »Glas" so imeli pri nas precej čitateljev. Na konec opozarjamo, da to knjižico treba Citati pazljivo, počasi ter tu pa tam temeljito raz-mišljevati. Premnogi čitalelj dobi v nji marsikaj nuslij; treba jih prebaviti. Razmišljajte In — ne bo težko. * Prejeli smo knjigo: »Poezije dr. Franceta Prešerna", uredil skriptor L. Pintar, izdala knjigotržnica Ig. pl. Klein-mavera & Frd. Bamberg v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi K. fi.—, v platno K, 6,40., v svinjskem usnju 9,— kron, po pošti 30. vin. več v" bodoče enkrat izpregovorimo o knjigi več. Za danes samo rečemo, da, kdor hoče imeti lepo slovensko knjigo, naj si omisli tega-le Prešerna. Za dar je tudi kakor nalašč. Fottlanlovo svileno blago gld. 840 In višje! — 14 metrov! — poštnine in carine prosto! Vzorci z obratno poŠto; ravno tako Črne, bele in barvane »Hennebergove s^ile" od 45 kr. do gld. 14--65 m. G. He»nebergj tovarnar svile (Ž) (c. in kr. dvorni zalagatelj) w 1 c a Ji Fran WiIhelmov |o d vaj a j oči 3 od > * Frana Vfilhelma > 2 lekarnarja v Neunkirchen L 4 (Spodnjo Avstrijsko) > 4 dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane L < 2 kroni av. velj. L 191 da 301 |!d. nešteti SKarSSf T, aeb krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev m srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. - Ponudbe poR0M" namreč, iz IUCI1TKRJKVE lekarne in vzame kol originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. RichterjBva lekarna ..pri zlatem leva" f v PRAGI. \' C. kr. priviligirani kroji, .vsaktereniu koj razumljivi krojiti. Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vaake velikosti in mode. up m lini« v Gorici, civilni in vojaški krojač, 2 zalogo najfinejšega blaga. Edino na Travniku št. 22.. I. nadstropje. Ima svojo izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plašeev za vsako sezono. Velika izber: zavratnic in ovratnikov, gotovega perila in srajce JHger ter vseh drugih k oblekam upadajočih priprav za vsaki stan po najnižji ceni. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jaket, pelegrfn, dežnih plašeev, tudi za dame po najnovejši modi. Prave in edine želodčne kapljice, lT»t*«.»aft4. Zdravilnamogteh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredne redno prcbavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žKcico popije. Okrepi po-Sv. Anton Padov. kvarjeni že loke e store, da zgine v kratkem Sašu omoiiea in živoiea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji Je. —p, Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsaktjKt človeka, kateri .se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav* oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr,, po poŠti 10 kr. več, a i proti poštnemu povzetju pri Jo« Šefu Valenčifn na Dunaju, III. Bez., Hauptslrasse N.o 84. 3. Stge., II. Stk., Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo §e nerazrezano in risto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znuans; kojig je malo vee. Žela 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrehe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. -~ Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. el.) tiskarno črk na perilo. (P. cl —• Mihael Potočnik - Gorica •— Židovska ulica 3 (»le Ascoli 3.) VELIKA ZALOeAPEČIJ, VSAKE VRSfi; iz Hiajolike in porcelana. V zalogi so vedno tudi ognjišča vsake vrste, stavbeni dimniki, ilovnate eevij i. t. d. vse pa najnižjih cenah. Postavljam ognjišča, pečij in izvršujem vsa v to obrt spadajoča dela solidno in po zmernih eenah. ;f ' ;. VETOSLAVNA. j krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda. Glavno zastopstvo Schielin & Miilier V TRSTU, ulic« Acqu«dotto it. 10. •r s»Krojaška zadruga.w vpisana zadrug« z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga Priporoča conj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blajjo za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot r Loden. Kanigarn, Cheviot i. dr. Krasna izbora volnenin, perkal, Batlist, satin, »Voile do Latne••> Zephir i. dr, za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombazasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in evirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah-, prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajco, ovratnik«-, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jiiffcr-srajce, za liribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah »rez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. > f ^^^^^^^^^^¦^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K elkov H Velika mehanična tovarna vsakovrstnega pohištva in strugarskih izdelkov „Prva mizarska družba" v Solkanu pri Gorici na Primorskem. Izdeluje z najncvejirai stroji vsako delo te stroke v najkrajšem Času, kakor: najmoderneje pohištvo za spalne, Jedilne in sprejemne soba v vseh mogočih obrisih in s poljubnimi, jako ukusnitni okraski; vso opravo za salone po najnovejih slogih; mize v vseh velikostih iz trdega, trpežnega lesa; toaletne mizice; stole; vse strsigarske izdelke v največji množini itd. flny Za trpežnost izdelkov tovarna jamči! WfM Vsi našteti in še drugi v to stroko spadajoči izdelki so slavnemu občinstvu vedno na razpolago v naši bogati zalogi v Solkanu it. 8, kjer lahko vsak hip postrežemo. Kar gospodom odjemalcem ne ugaja, izdela tovarna natanjčno na zahtevo tekom osem dni j. Tovarna deluje le od 1. maja 1899., a v tem časa si je pridobila, s svojo kulantno postrežbo popolno zaupanje vseh domaČih in inozemskih odjemalcev, da se ne boji nikake konkurence! Sprejema naročila vseh mizarskih izdelkov pri zgradbah novih poslopij. Pismena naročita naj se blagovolijo pošiljati edino na naslov i »Prvi mizarska družba" v Solkanu prt Gorici.