24. štev.
V Kranju, dne 18, junija 1910.
XI. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane ui Kranj z Dostavljanjem na dom 4 K, po polti za odo leto 4 K, za pol leta 3 K, za drage države stane 560 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni it v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj«a oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Nekaj o biri.
Prav redkokdaj se govori v javnosti o tej srednjeveški razvadi. Pač pa ponekod tembolj vrta farovški sveder ubogo kmetsko prebivalstvo.
Stari ljudje med nami se še spominjajo, tlake in desetine. — Tlačaniti so morali grašča-kom, ki so jih za njihovo delo zmerjali in pretepali. Dajati so morali desetino grajščaku in duhovščini. — Gospoda se ni brigala, ali je ostalo kmetu dovolj pridelka za preživljenje, da je le imela sama polne kaste rmene pšenice. — Država je bila močna dovolj, da je odpravila tlako in desetino proti mali odkupnini. — Kmet se je oddahnil, — postal je Človek. Prej je bil tem grajščakom samo delavna živina. — Pa popolnoma se ni mogel oddahniti, — kajti desetina nasproti duhovščini se ni odpravila povsod, ampak je ostala v obliki bire.
Kakor nekdaj, hodijo Se danes župnik in kaplan ter mežnar od kmečke hiše do bajte, ne izpuste nobene in vzamejo vse, kar se jim »prostovoljno* da: pšenico, rž, maslo, meso, predivo, vse, kar kmečka hiša in kočarska bajta zmore. Ni zadosti, da imajo cerkve lepe vinograde in rodovitna polja ter bogate gozdove, ni zadosti, da uživa duhovščina navadno najlepša in največja posestva v fari ter dobiva plačo od države j ni zadosti, da nima za nikogar drugega, ne za ženo in ne za otroke skrbeti, ampak samo ža sebe ; ni zadosti, da se duhovniki ob teh dohodkih bogatijo, mora se še vzdrževati eden naj-krivičnejših davkov, kar jih pozna sedanja doba — bira.
Krivičnost tega davka obstoji v tem, da je naložen samo kmečkemu stanu. Delavec, meščan, obrtnik ne dajeta bire — poslužujeta sepadu-kovriika ravnofako, kakor kmet in kočar ali bajtar. Ali ni pravica za vse enaka?
Krivičnost bire obstoji v neenaki razdelitvi dajatev. Razdelitev je iz starih časov. Med tem so se posestva izpremenila, ena povečala, druga razkosala ali zmanjšala Bira je ostala ista in se ni izpremenila. — Tako se prigodi, da mora kočar mnogokrat več dajati kakor veliki kmet.
Krivičnost bire obstoji v tem, da se nič ne ozira na dobro ali slabo letino.
Omenimo naj tukaj, da se kmetije dandanes zelo kosajo in kaj rado se prigodi, da biro vržejo na hišo, katera mnogokrat ostane brez zemljišča; kupci zemljišč so pa prosti bire, ako se ni to posebno določilo v dotičnih kupnih pogodbah. Ni li to skrajno krivično?
Vsak pravični mož mora biti za to, da se ta krivica, katero trpe naši kmetje in kočarji stoletja in desetletja že vendar enkrat odpravi.
Bira ne sodi v sedanji čas, je preostanek starih časov tlačanstva in desetine. Ža duhovnika, ki je količkaj rahločuten, mora biti pobiranje bire nekaj sramotnega in ponižujočega.
In resi Prosvitljeno leto 1848 je dalo prvi pogon za odkup bire. V točki 2. cesarskega patenta z dne 7. septembra 1848 je namreč odredil cesar Ferdinand I. tole: .Zemljišča se morajo razbremeniti*. S patentom dne 4. marca 1849 se je sicer izreklo, da še niso odpravljeni davki v naturalijah, ki se dajejo cerkvam in župniščem, vendar pa se je izrecno odredilo, da se morejo tudi ti davki odkupiti; — Odkup teh davkov v domačih pridelkih se je pozneje tudi na temelju posebnih deželnih zakonov pričel in deloma tudi  popolnoma izvršil.
Kdor se hoče kaj več poučiti o tem srednjeveškem preostanku, naj si kupi brošurico •»Več luči!", 4. šBCrpič, ki stane le 30 v in se dobiva v naši tiskarni in v nekaterih knjigarnah.
Kmetijsko društvo na Dolenji
Dobravi. y Poljanski dolini nad Škofjo Loko.
Kratek popis lumparij in goljufij, kiio jih uganjali v tej zadrugi različni nepošten jak oviči. V.
Presenečenje.
Vsakdo je bil zagotovljen, da bo sklep občnega zbora okonkurzu obveljal. Kako so se pa ljudje čudili', ko so dva dni po občnem zboru našli zadrugo zopet odprto. Dobro, da je bil delaven dan, sicer bi bili vse razbili in razmetali po zadrugi!
Pele je dne 1. avgusta 1905 sklical načtlstvo in nadzorstvo k skupni seji in govoril nekako takole:
Možje! Pooblaščen sem od »Zadružne zvezi« nuditi vam vse mogoče ugodnosti, če preprečite kon-kurz. Znano vam je zadružno staoje. — Aktiva namreč obtoje iz: gotovine v blagajni 1518 KOI b, vrednosti blaga 16.098 K 73 h, terjatev na blagu pri članih 6534 K 55 b, terjatev na blagu pri nečlanih 1309 K 30 b, inventarja premičoia 664 K 10 h, terjatve na zadolžoico 6053 K 29 h, deleža pri »Zadružni zvezi* 200 K ter iz deleža pri « Posojilnici in hraailcicU v Poljanah 2 K. Zadružnega premoženja je torej skupaj 32.379 K 98 b. — Pasiva so pa sledeča: deleži 869 K 50 h, izposojila 10.400 K, dolg na blagu 23.641 K 18 h, rezervni zaklad 119 K 28 b. Vseh dolgov je. torej 35.129 K 56 h. — Potemtakem znaša pri-mankljaj 2676 K 98 h. — »Zadružna zveza* je pripravljena trpeti 1680 K toga dolga in ker zn»sa rezervni zaklad 119 K 28 b, je Se nepokrite izgube 877 K 70 b. Ce ta priroaniljaj pokrijete, pa je vse v redu. »Zadružna zveza* sprejme potem vse društvene terjatve, blago in splošno vse društveno
PODLISTEK.
Pismo«
Ljuba Bela Krizantema!
Ne bodem čakala Vašega odgovora, Krizantema; ne mislite, da sem bila,celo tako zaljubljena v gosp. Ž., — ki je sicer v vsakem oziru ljubezni vreden mož, popolen gentleman —, da nisem sama opazila tega, na kar me hočete šele Vi opozoriti.
Veste, me ženske imamo precejšen zaklad opazovalnega talenta. In vidimo in gledamo bolje, kakor bi to od nas možje sploh mogli misliti. Kajne, moja Bela Krizantema? Razumete me, srček ?
toda le k stvari!
Bil je naš gospod Ž. nekega krasnega nedeljskega popoldneva z menoj in šla sva od Stare pošte proti glavnemu trgu. Lepo vreme je zvabilo skoraj vse iz mesta ven — deloma v Podbrezje k Francku, deloma v probujajoči se Tržič, deloma na prijazno Trato, ne ljubko Šmar-jetino goro, na častitljivi Sv. Jošt, v mirno Ra-kovico, in bogsigavedi kam še povsod. Ulice so bile mirne, tihe. Prodajalne zaprte, njih portali pusti, ne na desno, ne na levo ni našlo oko prijazne točke, kjer bi se spočilo. Puste, prazne
stene tja do zadnjega kota na Glavnem trgu. Prava puščoba, praznota, naravnost zoprno mrtvaško lice sicer tako živahnega našega mesta. Kar streslo me je. Za oknom lekarne se je dolgočasil mladi magister in brezupno gledal v belo steno nasprotne hiše.
Šla sva molče mimo Bleiweisa, Dolenca, kavarne. Ko dospeva na Glavni trg, je dospel tudi moj obup do viška. Nekoliko napol zelenih oleandrav pri Novi pošti, veste, poleg one verande, ki se zvečer trese pod vplivom orjaških pljuč in junaških baritonov in basov znanih Nimrodov — je že hotelo pregnati tesnobo, ki se je lotevala moje duše, ko ves osupnen vzklikne gospod Ž.:
„Gospa, glejte — in kazal je na balkon Plorianove (Sodarjeve) hiše, kjer se šopirijo kot reklama neokusne čeljusti — ali ni to barbarstvo, neolikanost, brezobzirnost, naravnost škan-daloznost, vse prebivalce, tujce in domačine Žaleče preziranje naj navad ne jši h zahtev lepo* ču'ja---—
Kar strmela sem — moj gentleman — in tako razburjen v moji navzočnosti — svojemu sluhu nisem verjela. Pogledam — in on nadaljuje :
ii--Glejte, gospa, takole s; redstavljam
okrašenje ulic v Kamerunu v sedanjem času —
(pred nemško aneksijo so bili tamošnji črno* kožci vegetariana) — pravi kanibalizem tu „krasi" glavni trg starega, častitljivega Kranja — t
Verjemite mi, ljuba Krizantema, to je bilo od mojega kavalir.a preveč — omedlela bi bila kmalu — a spomnila sem se, da sem nekaj tem čeljustim podobnega videla enkrat, kot malo dete na izprehodu v ljubljanskem Tivoliju, naslikanega na steno nekake menažerije dvomljive vrednosti — oj groza!
Tako me je prevzel pogled na te široke, zevajoče čeljusti, da sem skoro omedlela, In nesrečni gospod Ž., moj vrli gentleman, je hotel poslati že po zdravnika. A k sreči povzdignem oči — gospod Ž. pravi, da so čarobne in globoke kot morsko oko v Tatrah — pa zagledam v oknih Hlebševe hiše pestro cvetje.
Dušica, v trenutku sem pozabila na neokusne čeljusti na Florianovi (Sodarjevi) hiši in nekako osvežujoča misel mi je začela vstajati v glavi in pri srcu mi je postalo tako nekam prijetno.
Želela sem, da bi vsi z mano čutili. Glejte: preprosta fasada meščanske hiše, a v nje oknih polno cvetja, ki vso vsakdanjost fasade tako v ozadje potisne, da se mi je zdela ta preprosta hiša najkrasnejša. S tako malimi, preprostimi sredstvi, kakor so nežne cvetlice — razumete me,
premoženj«, sate pa prevzame o dve tudi vei društveni dolg, in sicer tudi oaega v Poljanah ta 10.400 K.
Likvidacija.
Valed teh baaedi je zavladalo med odborniki veliko veselje. Podpisali so hitro menico za 840 K in sledečo
izjavo.
Podpisani smo izdali menico čer 840 K € Zadružni zvezi v Ljubljani* v delno pokritji njeoe terjatve pri kmetijskem društvu na Dolenji Dobravi, registr. zadrugi z omejeno zavezo, in se obvežemo ta znesek plačati, kakor sledi:
1. Janez Bogataj, posestnik, Dolenja Dobrava It S, znesek 126 K. 2. Martin Bogataj, posestnik, Gor. Dobrava It. 11, 126 K. 8. Janez Pusta vrb, posestnik, Dol. Dobrava it. 26, znesek 80 K. 4. Gregor Kržiiilk, posestnik, DoL Dobrava It 22, znesek 68 K. 6. Martin Peterael, posestnik, Dol. Dobrava it. 8, znesek 66 K. 6. Blaž Demšar, posestnik, Gor. Dobrava It 17, znesek 50 K. 7. Josip Sobic, posestnik* Gorenjnvai it 80 znesek 66 K. 8. Matevž Vodnik, posestnik, Z rovski vrh (Sv. Urban) it. 7, znesek 60 K. 9. Jakob Mrak, posestnik, Zirovski vrh (Sv. Anton) it 13, znesek 55 K. 10. Jernej F-rlao, posestnik, Dol. Dobrava It 20, znesek 55 &. 11. Valentin Filipič, posestnik, Zirovski vrh (Sv. Anton) It. 4, znesek 50 K. 12. Jernej Miklavčič, posestnik, Dol. Dobrava it. 17, znesek 50 K. Skupnj 840 K.
Na Dolenji Dobravi, dne 1. avgusta 1908.
Slede podpisi navedenih mož.
Revizor je Icl v svoji dobrodušnosti le naprej. Obljubil je možem, da t?ga zneska najbrž ne bodo nikdar plačali, gotovo pa ne pred desetimi leti. Obresti pa sploh ne bo nič. Ko je Pele le obljubil, da bo «Zadružna zveza* sama izpeljala eelo likvidacijo, so veseli podpisali predlog za likvidacijo.
Tn predlog je c. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani zavrnilo iz sledečih razlogov:
«Ii priloženega zapisnika o obenem zbora je razvidno, da ima zadruga 245 vpisanih članov, udeležilo se je pa občnega zbora samo 122.
Po % 35. II. odst. zadružnih pravil je sklep o »združbi in likvidaciji le tedaj veljaven, če sta zastopani najmanj '/■ Yseh zadružnikov, to je 163 In če so glasovali 8/« navzočih, to je 121, dočim je pri sedanjem obenem zbora glasovalo od 246 zadružnikov le 122 za razdružbo.
Vrhutega nasprotuje predlog storjenemu sklepu občnega zbora, kajti predlagala se je razdružba potom likvidacije, sklepala pa se je razdružba potom konkurza.
Stvar zadruge bode torej, da o nameravani razdružbi vnovič v sedaj razmotrivanem smislu pravilno sklepa.*
Nato je bil sklican nev občni zbor dne 5. septembra 1905. Dnevni red je bil isti kot na občnem zboru dne 30. julija 1905.
K prvi točki je poročal Pele, zakaj se Je moral občni zbor že enkrat vršiti. To poročilo se je vzelo na znanje. Dalje je poročal Pele o računu, katerega pa niso odobrili. Občni zbor je nato vnovič sklenil konkurz, akoravno je Pele trdil, da ni potreben, ker so vsi dolgovi pokriti z aktivnim premoženjem.
Volitev likvidatorja je odpadla, ker je likvidacijo prevzelo načelitvo v smisla § 39 zadružnih pravil.
V načelstvo in nadzorstvo se ni nihče pustil voliti.
Sklenjen je bil torej pravilen konkurz. Kaj drugega predlagati bi bila lumparija.
Vkljub temu je bila dne 2. oktobra predlagana — likvidacija. Tudi ta predlog je bil zavrnjen, ker je nasprotoval sklepu občnega zbora. Zahteval se je ie nov občni zbor. Ta se pa ni več vriil, temveč se je dne 23. oktobra vložil zopetni predlog za vpis likvidacije v zadružni register. Utemeljen je bil ta predlog nastopno:
,Z ozirom na to, da se je vriil občni zbor za razpust zadruge ie parkrat in so vrhutega Člani vsled hujskanja zelo razburjeni, vsled česar je izključeno, da bi se mogel vriiti še en pravilen občni zbor, blagovoli c. kr. deželno kot trgovsko sodišče vpisati v zadružni register razdružbo zadruge potom likvidacije."
Tej vlogi se je sodišče vsedlo na lim in pustilo vpisati likvidacijo v zadružni register.
Za likvidatorje so bili vpisani: 1. Janez Bogataj iz Dol. Dobrave it 2, 2. Gregor Kržišnik iz Dol. Dobrave št 22, 3. Blaž Demšar iz Gor. Dobrave št. 17, 4. Martin Peternel iz Dol. Dobrave št. 8, 5. Jernej Ferian iz Dol. Dobrave št. 20, 6. Anton Bizjak iz Dol. Dobrave it 29, 7. Janez Pustavrh iz Dol. Dobrave št. 26.
Gospodarski del.
Vaiaa liasjdba ia salatilalcs. Dandanes kar kmetu največ skrbi povzroči in ga največ stane, je delo. Ne samo, da je delavska moč v ceni zelo poskočila, ampak, kar je še hujše, da pogosto ni mogoče dobiti za nujna in dolgotrajna dela dovolj delavcev, kakor n. pr. za mla-čev z cepmi. Veliko posestnikov je radi tega že si omislilo ročne mlatilnice ali še boljše za ge-pel j. Vsako leto pa čitamo po časopisih: pri tem posestniku je mlatilni stroj odtrgal delavcu roko,
Cri drugem mu zmečkal prste in tako enako, akšna nesreča zadene seveda najhujše poškodovanca, pa tudi delodajalec je pri tem prizadet. Nekaj mu že vest očita, da je večalimanj sokriv nesreče in ima še pota, sitnosti in stroške. Pogosto je gmotno oškodovana tudi občina, katera je primorana potem skrbeti za takega pohabljenci.. Dva uradnika tvrdke .Merkur Majdič, Celje", gg. Zamuda in Vi voda, iznašla sta pripravo, katera se da pritrditi na vsak mlatilni stroj, katera vsako takšno ponesrečenje zabrani in onemogoči. Izdeluje je znani ključavničarski mojster gospod Rebek v Celju, na katereg ase lahko vsak obrne v tej zadevi za potrebna pojasnila. Sko-
ljuba Knzantema —, pa kako se dvigne ljubkost, prikupljivost vse hiše, vsega poslopja 1
In pričela sva z g. Ž. živahno debato. Ne mislim, da mi je samo iz galantnosti pritrjeval, ko sem razlagala o kraienju hiš s cvetlicami, nasprotno, bil je tako vnet, da se je kar jezil, zakaj da je samo Hlebševa hiša tako lično in naravnost ljubko olepšana. Zakaj ne krase cvetlice oken in balkanov sosednjih hiš? Zakaj ne sploh vseh hiš v mestu? Zakaj nihče drug — nekaj častnih izjem seveda priznam — nima toliko smisla za krasoto, toliko ljubezni do svoje hiše? Zakaj pa je samo dolgočasnost v mestu, v njega zidovju? Draga Krizantema, le mislite si, da bi vsak hišni gospodar le čisto malo žrtvoval za cvetlični okras svoje hiše, kako prijetno lice bi imelo v poletnih mesecih naše mestece.
Koliko tu plemenitega tekmovanja I Koliko tu hvaležnega dela za nežne roke čustvujočih dam 1 Kajne, gospod Ž.1 Koliko bvaležnejše kot — hotela sem nadaljevati, a edin pogled vedno galantnega Ž. je provzročil, da mi je beseda zamrla na ustnicah. Povzel je on besedo. Cele di-tiram be (slavospeve) hvale so pela njegova usta nam ženam, iz njegovih ust je prihajala prošnja za prošnjo do nas, do ženstva, da naj se ganemo in izkušamo vplivati, da se po zgledu Hlebševe hiše okrase tudi hiše drugih meščanov.
Slišite, Krizantema moja, kako zna ta mož govoriti nam ženam na srce, naravnost zapeljiv je, in jaz — rada Vam priznam — nisem mogla niti z eno besedo ugovarjati njegovim izvajanjem,
Celo trgovskih portalov se je lotil. Govoril je o gnjusobl golih, zaprtih prodajalen, o pre-Ijubkem in v resnici lepem okrašenju portalov s cvetlicami.
Poznate, draga Krizantema, vnemo g. ž. za vse krasno, s katero premaga vse, tudi največje težave. Govoril je nadalje tudi o tem, kako vpliva umevana krasota na razvoj in poplemenitev čuvstvovanja ljudstva sploh, razpravljal je o blagodejnem vplivu mesta na vaščane, o povzdigi na* šega umetniškega čuta i. t. d. i. t. d. Govoril je, kakor sploh govori idealist njegove vrste v navdušenju za dobro in lepo stvar.
In ko sem mu omenila, da stroški za tako okrašenje hiš bi ne mogli biti bogvekaki, je zardelo njegovo lica, kakor bi hotel reči, jell sploh najti moža, ki Di mogel odreči svoji ženi, svoji hčerki, svojim dragim tistih par borih novcev za tako lepo in tako ceno okrašenje svoje lastne hiše?
Da nam bo »Olepševalno društvo" šlo po svojih močeh na roko, ljuba Krizantema, o tem sem prepričana. In veselim se že prihodnjega leta. Draga Krizantema, zvedela sem — prosim pa le ohranite zase — da bo prihodnje leto v Kranju meseca junija javna tekma s cveti cami okrašenih hiš j program že skrbno pripravljajo; ko bodem zvedela še za člane Jurije — bo jih baje 11 — napnem vse škripce, da zvem njih mnenje. Samo da bi tudi pravočasno zvedela za modo letne sezone 19111
raj gotovo bode politična oblast zapovedala, naj se uvede ta res potrebna iznajdba, katere patent je že naznanjen.
Letesa!« kota)a obeta posebno bogat pridelek, kakršnega že ni bilo celo dolgo vrsto let Ugodne vremenske razmere letošnje pomladi so prav blagodejno vplivale na razvoj in rast trave. Tudi detelja je nenavadno dobro vspela. Ponekod so že pričeli s košnjo in so z uspehom zelo zadovoljni; da bi se le vreme nekoliko ustanovilo in omogočilo spravljanje sena.
Bailtava sa bigijeno v Draldanih 1911. leta. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani so je naznanile, da se bo v času od maja do oktobra 1911 v Draždanih vrHla mednarodna razttava za higijeao. Podrobnosti so razvidne iz tiskovin, ki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice t Ljubljani na vpogled.
TedansM sejosa t Kralja aaa 13. junija 1810. leta. — Prignalo se je: 122 glav domače goveje živine, 8 glav bosanske goveje živine, 12 glav goveje živine hrvaške, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 294 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 11—, proso K 7 — , rž K 8—, oves K 7 50, ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K — za 50 kg.
Dopisi.
Is Stara Laka. Ubogi kaplan Balohl Za pomnoženje prifarške Čukarije, ki jej je on ustanovitelj in dušni voditelj, dela na vse kriplje. Pa tudi Čuki sami se trudijo, da bi se ne jele zred-čiti njihove vrste. Ker jim je vsak dobrodošel, ki jim pride v roke, zato je med njimi toliko nediscipliniranih elementov. Martancovega so izbrali za načelnika vzlic temu, da se je še pred pol leta pridušal, da ne bo Čuk V svojo čedno družbo jim je prišel prav tudi neki bivši socialni demokrat, ki se je že pred kratkim izrazil, da bi Čuki morali nositi črne srajce, ne pa rdeče-socialnodemokraske. Tega nekdanjega mo-krača so preteklo nedeljo oblekli v čukovsko uniformo, ki mu jo je, kakor se govori, posodil slavni naš organist Kramaršič. Kaplanu Balohu prav zaupno povemo, da naj na socialno - demo-kraškega Čuka posebno pazi, ker drugače bo imel ž njim lahko ie sitnosti, če ga ne bo odvadil onih grdih laških kletvin, ki jih za vsak nič bruha iz svojih pregrešnih ust Mi jih tu ne maramo zapisati. Sicer je še povsod naokrog še dosti .pofelna" in ako se ga Čuki ne branijo, lahko povečajo z njim svoje število, če jim je res le za to, da jih je več skupaj. Naši Čuki so zdaj lahko veseli. Sam škof Bonaventura jih je v zahvalo za tako častni sprejem, ki so mu ga zadnjič napravili, na prižnici pohvalil, kako so pridni, pobožni in jih je priporočal prifarškim možapotrebnim devicam. Če Je med temi menil tudi Blažeškovo mamico, ki je že imela precej ženinov, ne vemo. Samo to vemo, da se je zadnji .Domoljub" precej urezal, ko je svojim pobožnim bralcem izčenčal, da jo je neki škofjeloški napredni pisar prosil za njeno i nežno ro-
Končam, nežna Bela Krizantema, s prepričanjem, da sem uganila, kaj ste mi hoteli, reči, pozdravljam v Vas kot zvesti prijateljici krepko pomočnico za olepšavo mesta ter prosim, da sprejmete s mojimi iskrenimi pozdravi srčkan poljub od Vaše vdane
Vijole.
Kranj, v lopici na Z .... vrtu, 14. junija 1910.
Josip Premic:
V mladem cvetju.
Boman. Dalje.
Ničesar drugega ni dejsla in oče je vedel, da ne bo šlo tako gladko, kakor je mislil.
Takrat pa se je razneslo po vasi nekaj drugega, nad čemur se ni nihče bolj začudil, kakor oštir Strle, ki bi svoji Hanci ne prisodil nikdar kaj takega.
Stari Klukež, berač in godec, znan po svojem namazanem jeziku in po razglašeni harmoniki po štirih farah, je nekega večera pri Strletu tako pošteno namočil svoje vedno suho grlo, da naposled, ko je Strle zaprl krčmo, ni mogel dalje in je obležal na vogalu pod kapom.
Pozno je že bilo, ampak Klukež tisti večer s svojo harmoniko ni mogel dalje in zadovoljiti se tt moral enkrat s posteljo pod milim nebom in lučjo, ki mu jo je držal mesec in je ni mogel upihniti, da bi zasmrčal in zaspal. Tako je gledal, vznak leže, s harmoniko pod glavo v zvezde, ki so se mu Zdele tako blizu, da bi jih lahko klatil i klobukom, ko bi le vedel, kje da je -
I pr\\e&% „Gortnlcu" iftv. 24 z 1.1910,
čico, a da mu je ona milostno dala — korbco. Koliko je na tem resnice, bo vedela najbolje Bla-žeškova mamica, zato naj tistega grdega lažnika, ki ji prlštimava take ženine, ki zanjo še ne marajo, pošteno izrablja, da so jo bo za zmirom
{>omnil. Ko so se stare ženice vračale od ško-ove pridige, so se med seboj pogovarjale, da bo odslej vsaka taka devica morala vzeti le Čuka za moža, ker ti so krščanski, drugi ženini pa seveda niso. Da se škof na take reči bolj razume, kakor marsikdo drugi, o tem nam ni treba še
Craviti, saj je to dokazal v svoji znani brošuri, udi drugih društev in bratovščin se je škof v svoji pridigi spomnil, le o prifarških gasilcih in nič omenjal, kakor da bi jih niti ne imeli. Da bi jih škof imel v želodcu, ne verjamemo, saj so ga šli sprejet in so ga tudi pozdravili kakor svojega višjega pastirja. Načelniku naših gasilcev to preziranje seveda ni po godu in ako zaradi tega na škofa godrnja, ima popolnoma prav. Če je pa tako preziranje mlečnozobemu organistu, ki je tudi .fajeiber", všeč ali ne, ne moremo vedeti, vsekakor pa on mora lepo tiho biti. Sicer je ta Človeček pravzaprav velik revež, ker sam ne ve komu bi vstregel, kaplanu ali dekanu. Na Telovo se je organist šel pokazat dekanu v čukovskem kroju, dekan pa ga je iz dekanije zapodil, da jo je moral odkurit z dolgim nosom. Kakor se čuje našemu dekanu baje niso Čuki posebno všeč. Ker pa se kaplanu noče zamerit, zato tudi čez Čuke ne mara javno zabavljat V nedeljo, 12. t. m. je šlo nekaj naših Čukov v Presko. Tu je bila neka čukovska telovadba. O tem .seveda še misliti ni, da bi tudi naši Čuki že telovadili, ker druzega ne znajo, kakor zijala prodajat in pa se okoli kazat, da se jim ljudje prav smejijo. Mar-taneov je rajši ostal doma pri vajah požarne brambe. Tudi škofjeloški Čuki so v Preski nastopili. Ti se tudi prav bahajo, koliko znajo, v Preski smo jih pa videli, da so še potrebni mnogo pouka in vaje. Krevsov mlinar Tone, p. d. Gunčar, je še nekaj delal, pa je tudi njemu največkrat izpodletelo. Videli smo ga, kako se je jezil, ker so Čuki pri prostih vajah tako grdo pacali. Kuferšraidov Jodk se tudi ponaša na svoje veletoče, v Preski pa ni mogel nobenega napravit. Škandal pa je to, da oni voditelj, ki je vodil proste vaje, še slovenskega poveljevanja ne zna. Baloh naj ga v Šolo vzame, da pri prihodnjem nastopu ne bo skrunil naše lepe slovenščine s svojo latovščino: »Aufpasen na komanda". Lepa je tudi ta, da so se Čuki, ko so na telovadišče vlačili svoje orodje, med seboj zmerjali z barabami. To je lepo bratstvo! Kako so olikani, pa že vemo. In naj nam še kdo reče, da ni prav, ako našo Čukarijo po zasluženju pograjamo. V „romoljubu" je Baloh razbobnal, da so Čuki dubili v dar 100 kron. Še prej pa se je po fari govorilo, da so Čuki zato teh 100 kron dobili, ker smo jih naprednjaki napadli v časnikih. Pri-farškim Čukom smo v časnikih povedali to, kar jim gre, in če jih opozarjamo na njihove na-
Rake, bi nam morali pravzaprav še hvaležni biti. \\ ne maramo nobenemu delati krivice. Čuki so bili prvi, ki so naše Sokole izzvižgali, ko so ti mirno korakali skozi našo vas na Kazino in mi naj bi na njihovo pobalinsko žvižganje še molčali Ako se zdaj po časnikih bere, kaj so napravili, se jim godi prav. Baloh naj se za ušesa popraska, ker jih takoj od začetka ni naučil, kako naj se spodobno vedejo. On, ki se šteje za tako omikanega, da še pe-
semce zlaga za »Domoljuba" bi bil vendar moral vedeti, kaki tiči so njegovi Čuki. Onih darovanih 100 kron pa Čukom nič ne zavidamo. Ako je res, kar se splošno govori, je oni dobrotnik Omanov gospod, ki je vodil na Telovo procesijo. Le le kaj več stotakov naj Čuki dobe, saj jih krvavo potrebujejo. Nekaj fantov je Ču-karijl že dalo slovo, ker ne marajo, da bi celi svet iz njih njih norce bril. »Kar vrgel sem jim tiste cunje nazaj," tako spoštljivo se je eden izmed njih izrazil o njihovem kroju, ki so ga posneli po sokolskem, in zdaj je gotovo vesel, da ni več med njimi. Nekega drugega, ki je tudi že odstopil, so pa prisilili, da se je v Čukarijo vrnil, ker so njegovemu očetu zažugali, da mu bodo vse »kundšafti" vzeli, ako to ne stori. In s takim terorizmom menijo naši klerikalci, da se bo dalo še dolgo držati ljudi na verigi. »Kar nož na prsi, ali pa bodi naš," to je geslo, ki ga izvajajo danes, a če bo tako geslo še dolgo veljalo, je drugo vprašanje. Ljudstvo se končno naveliča vsakega nasilstva in je danes preraz-svetljeno, da bi dolgo časa ostalo v suženjstvu kaki stranki, pa če tudi ima duhovščina v nji glavno besedo. Naše ljudstvo naj od klerikalcev zahteva, da izpolnijo, kar so ti obljubovali, ko 80 jih volili. Na to čakamo vsi, ker smo vedno večjih bremen že siti.
Iz Žtleialkaf. € Domoljubov* dopisunče se baha, da so zmagali klerikalci pri občinskih volitvah tudi v I. razredu in da je ljudstvo do grla sito liberalcev. Da pa nali bralci ne bodo mogoče mislili, da smo res tako klerikalni, ker v I. razredu nismo zmagali, navedemo imena tistih klerikalcev, ki so volili v I. razredu. Najprvo je volil Goč za sebe in gospodično učiteljico, katera je morala dati glas njemu, čeprav obstoji § 5. v obrambo volila« svobode. Potem se je s pooblastilom volilo za dr. Kreka, poslanca Jsrca in dekana Koblarja. Volil je seveda tudi župnik Marcič in skupaj je bilo oddanih 6 klerikalnih glasov, ko ni niti eden posestnik volil. Imeli so toraj 2 glasu večine in bi ne bili nikdar zmagali, če se nam niso vsilili klerikalni poslanci za častne občane. Ta, kateri piše v «Domoljubu» se presneto moti ako misli, da so sedaj Železnike klerikalne, čeprav po večjih hišah ženske gospodarijo, kar ni prav nič častno za tiste može, ki le povrhu mislijo, da so malo več kakor kdo drugi. Lahko se sedaj župaik norčuje iz tistih strahopetnežev, kateri so morali kapitulirati pred svojimi ženami. Valentin bi morda tudi rad izvedel, kdo «fehta»l Našo csrkev se namerava sedaj pustiti slikati, ker bode škof prišel in čeprav ima aaia cerkev mnogo tisočakov naloženih v hranilnici, pa župnik tehta pri kmetih smreke. Tak berač je rea ostuden, kateri nadleguje ljudi, dasi ima veliko več kakor tisti, pri katerih prosjači. Sramota za duhovnega pastirja, ki izžema ubogo ljudstvo brez potrebe. Kake kandidate so izvolili nali vsiljeni častni občani, priobčimo prihodnjič.
Is Bleda. Poštne razmere. Poštne razmere na Bledu kakor za letovišče, kamor prihaja na leto na tisoče tujcev, so neprimerne. Naša edina pošta ima čez poletje ogromno dela. katerega ne morejo štirje uradniki brez slug lahko zmagovati Iz tega razloga in pa ker se Bled okoli kolodvora razširja, se potegujemo in prosimo že 4 leta, odkar je železnica stekla, za nov poštni urad, ki bi se ustanovil v bližini kolodvora ali v vasi Rečica. Ta vas ima po izkazih davčnega urada največ obrtnega davka v občini. Oddaljena je od pošte nad 2 km. Vas šteje da-
ali še v gostimi, ali tam pred vrati, kjer se je prvič zgrudil pod silno težo zaužitega vina.
— Naj bo kjerkoli, — si je mislil, in se obrnil na drugo stran, ker silno težka mu je bila glava in takrat je zapazil, da se tam ob grmičevju nekaj premika. Počasi je prihajalo bližje, kakor mdra s tihimi koraki in ko je obstalo ob zadnjem vogalu hiše, je spoznal Klukež ob mesečini — zagorel obraz mladega, grajskega oskrbnika Šimna.
Tam je za hip postrl, potem pa potrkal na okence, ki je gledalo v vrt — tako tiho, da Klukež ni slišal, ako je zazvenela šipa, ampak videl je, da se je dvignila njegova desnica k oknu.
Klukež kakor je bil pijan, je vendar pazno opazoval početje grajskega Šimna, in ko je skočil čez plot na vrt, se je vlekel za njim tiho po trebuhu, pustivši harmoniko kar tam pod kapom in obležal potem ob meji, da je lahko natanko videl, kaj se bo zgodilo.
Tam na vrta ob meji je bila dolga miza, kjer so pili vaščani ob nedeljah in na vsaki strani klop, koncem mize pa kostanj, košat in visok, da je padala temna senca daleč naokrog.
Šimen je sedel tako, da je kazal Klukežu hrbet in bil obrnjen proti bili, kjer so se kmalu pašno odprla vrata. Klukež je videl, kake je pohitela Hanca bosa, da so ni culo koraka, sem proti kostanja.
Na vse kriplje in načine je poslulal Klukež, ampsjc ničesar ni mogel razumeti, kaj se pogovarjata ta mlada zaljubljenca, samo to je slišal, da je Hinca včasih skoro glasno zaihtsla,
Dolgo sta si šepetala, naposled sta vstala. Natanko je videl Klukež, kako se je Šimen sklonil k Hanci in jo poljubil v obraz.
«Ne obupaj, Hanca,* je rekel nekoliko glasneje. <Bog mi je priča, da te ljubim bolj kot vse, ako pa se ima zgoditi tisto,.. prej bova stopila pred altar. Odpusti, Hanca 1»
Hanca ga je objela in nato je stekla proti luči.
Simen pa je' zopet sedel in Klukež je videl, kako si je podprl glavo in se zamislil predse ...
Kdaj je odšel, ni vedel; zaspal je in prebudil se je šele zjutraj, ko ga je oplazil z bretovko pastir, ki je gnal krave na palo ...
— Ali se mi je sanjalo, ali je bilo res, — je pričel premišljevati, a naposled je le dognal, da ni sanjal, ampak videl v resnici, za kar mu privošči Strle gotovo polič vina, ako mu pove.
Ampak prav toliko se mu je zdela vredna novica pri županu Zuraju in se marsikje in na večer so je govorilo vsekrižem o Šimenu in Hanci.
Nekateri sicer niso verjeli, saj godec Klukež je povedal marsikako, ki so je porodila samo v njegovi bntici. Ampak dekleta so svečer pri studenca resetala na dolgo in liroko In se hihitale Župane verna Ivanu, ki je tako imenitno izpodletel.
Drugi dan na večer pa je korakal proti Strle-tovi krčmi Šitcan le ob dnevu, kar se je mnogim, ki ao ga srečevali zdelo malo čudno, a poznali so Šimena, da ni boječ fant in marsikdo je postal nedaleč od Korefeove bile, da bi slišal, kako se bosta spoprijela s starim. A slišati nI bilo ničesar in tudi videli niso, kdaj je Šimen odhajal.
nes 88 hišnih številk, med temi sta 2 velika hotela, 4 velike gostilne in 15 vil, ki imajo okoli 300 postelj za tujce pripravljenih. Torej le gotovo veliko kapitala investiranega v teh poslopjih, ki so zidana samo v ta namen, da morejo spraviti tujce pod streho. Tujski promet okoli kolodvora je v sezoni gotovo tako velik in živahen, kakor malokje ali nikjer na Gorenjskem. Zdraviška komisija zahteva po predpisu od vsakega tujca, ki ostane tukaj nad 48 ur, zdraviško takso. Opravičeno tedaj tudi tujec lahko zahteva, da se mu ustreže v vsakem oziru. On, ki je vajen komoditete od doma in ki ima doma pošto pred nosom, mora tukaj iti pol ure daleč, da odda nakaznico ali spremnico ali prejme svojo pošiljatev. Ugovor, da pride pismonoša v hišo, ne velja. Mora nanj čakati in če ga ne dobi, mora pol ure daleč sam na pošto. Tako se ne pospešuje tujskega prometa. V tem oziru bi nam morala poštna uprava iti bolj na roko. Tukajšnje prometno društvo st trudi, da bi izprosilo za tukajšnjo okolico samostojen poštni urad. Poslalo je prošnjo na okrajno glavarstvo, deželno vlado, deželni odbor, trgovsko zbornico, deželno zvezo, na slovenske poslance obeh strank, celo deputacija je šla v Trst. Vsi imenovani so prošnjo za ustanovitev pošte podpirali, a do danes ne vidimo še nobenega uspeha. Res čudno, da se ne more doseči take malenkosti Na glavni železnici se vozijo poštne pošiljatve mimo nas čez Jesenice v Lesce. Pisma, ki gredo ob 8. zjutraj z brzovlakom iz Trsta," ima adresat po-poludne ob 2. v Celovcu, pri nas se pa razne-sejo šele drugi dan ob 9. torej 19 ur pozneje. To je zamuda časa, kar je gotovo v škodo vsem interesentom. Pa telegrami! Za vsakega je treba plačati 50 v podnevu, 75 v ponoči. Dostikrat pride telegram pozneje, kakor tujec, ki je že v hotelu, ko ga prinese pismonoša. To je večkrat že izkusil posestnik hotela Triglav, ki je prosil direkcijo v Trstu, naj se mu telegrami dostavljajo s pisemsko pošto, kar se mu je tudi dovolilo. Naša pošta bi imela neprimerno večji promet, kakor ona pri Bohinjskem jezeru, kier je poštni in brzojavni urad zaradi enega hotela, ki stoji ob jezeru. Ali ta hotel je nemški, zato upravičeno mislimo, da se naši prošnji noče ustreči, ker smo tukaj prebivalci in posestniki Slovenci. V celem cesarstvu gotovo ni kraja, kjer bi šla glavna železnica mimo, pa nima pošte, ampak roma ista mimo nas okoli 30 km dalje, se dvakrat preloži in nazadnje s konjem pripelje na Bled. Isto velja tudi za Gorjance, katerih županstvo se je tudi pridružilo našim prošnjam. Glavna sezona se je začela in zopet se bodo slišale pritožbe od tujcev. Bilo bi v interesu poštne uprave same, da dosedanji poštni urad nekoliko razbremeni in ustanovi še en urad tukaj na Rečici. Prepričani smo, da bo isti v seioni imel dovolj dela, pa tudi v zimskem času bo imel z ozirom na spredaj imenovano število hotelov in gostiln in hišnih številk več prometa, kakor ga ima poštni urad marsikje. Zato prosimo slavno poštno direkcijo v Trstu, naj še ta mesec potrebno ukrene, da se poštni urad na Rečici ali v bližini kolodvora že začetkom julija ustanovi.
Is Amerike Cleveland, 25. maja 1910. Začudili se bodete,ko prejmete ta dopis iz — Amerike. Mi Amerikanci sele redkokdaj oglasimo o starokranjskih Časopisih, ker nas bratje onostran oceana največkrat ne razumejo in le preradi podcenjujejo, ker smo preveč demokratični za sedanjo slovensko »inteligenco". Dostikrat nas smatrajo kot iz-vržke naroda, katere je slaba sreča vrgla iz rodne zemlje na ameriška tla. Res pride največ slovenskih naselnikov iz dežele, kjer ne moremo pričakovati veliko izobraženosti, nekaj nas je pa med Amerikanci, ki vseeno nekaj razumemo in imamo širše duševno obzorje kot marsikateri slovenski veljak. In da prihajojo v Ameriko nezavedni izvržki, je kriva zopet le slovenska zaspanost v starem kraju. Sedaj pa k stvari 1 Nekaj člankov v ljubljanskih dnevnikih me je napotilo, da pišem ta dopis. Pišem ga sicer kot osebno mnenje, vendar sem prepričan, da se več razumnih ameriških Slovencev zlaga z menoj. Nam ameriškim Slovencem je skoro nerazumljivo, kako da je v današnji prosvetljeni dobi osebne prostosti in vedno večjega razvitka individualnega prepričanja mogoč tako strasten in fanatičen boj, kakor ga vodi klerikalna stranka na Kranjskem. Po mojem mnenju je ta boj sramota za Slovence in pogubonosen za njih narodni obstoj ravno sedaj, ko slovenski narod rabi gospodarske organizacije in podjetnih mož, ki morajo biti politično koiikortoliko neodvisni. Med Angleži bi bil tak boj, poln osebnosti in brezobzirnosti, v sedanji dobi nemogoč. Socialistična stranka je bolje spoznala neumestnost umešaviti vero v politiko in gospodarstvo, kar nam spričujejo prve letošnje Številke »Naših Zapiskov". Pisec tega dopisa se sam priznava za katoličana In je celo tri leta študiral teologijo, oziroma filozofijo v semenišču v St Paul, Minnesota, vendar pa strogo obsoja sedanje fanatično postopanje klerikalne stranke na Kranjskem, zlasti še zato, ker so izdelni načrti, kako bi se ta klerikalizem (ne katollčanstvo I) zaneslo med Slovence v Ameriko. Mohorjeva družba misli kupiti veliko podjetje Frana Sakserja v New Yorku,   kakor je
Iporočal »Slovenec"; družba sv. Rafaela misli prevzeti glavne agenture za prodajanje potnih listkov in tako kontrolirati vse slovensko nase-
1 jen je; izdajati bržkone nameravajo katoliški Časopis v klerikalnem smislu; z eno besedo: zanesti hočejo med dosedaj edino katoliško slovensko ljudstvo v Ameriki strankarski prepir, Id bo provzročil osebne prepire, podobne onim na Kranjskem. Sedaj vsi lepo živimo med seboj: prepričan katoličan prijazno občuje z nekdanjim liberalcem ali socialistom, v trgovini ne poznamo ne klerikalca (ali ,katoličana"), ne liberalca. Vsak se zaveda, da ima pravico db svojega prepričanja. Kdor jc dobro proučil slovensko ljudstvo v Ameriki, dobro ve, da je bolj verno in da se obnaša bolj olikano in gentlemansko kakor v starem kraju. Tu govorim o večjih naselbinah, kjer imajo svojo cerkve in šole, pa o nekaterih rudarskih okrajih, kjer so ponekod skoro popolnoma ločeni od civiliziranega sveta in nadalju jejo svoje stare navade, ki so jih prinesli iz sta rega kraja. Prav zanimivo bi bilo, opisati tipič nega ameriškega katoličana, da bi še bolje dokazal, da ne rabimo nikakega klerikalizma za rešitev duš v Ameriki. Ameriški (in sploh angleški) katoličan se razločuje od katoličanov v starih deželah največ v tem, da veruje bolj iz svojega lastnega prepričanja, ne samo zato, ker »gospod tako pravijo". Amerikanec si ne da s silo vlivati novega prepričanja, sicer raje odpade. Na du hovnike gleda kot na svoje pastirje le, kadar iz vršujejo svoja duhovna opravila, kot mašniki in kot nekaki uradniki, ki zanje delajo pri božji službi. Duhovniki nimajo v politiki tukaj nič go voriti kot duhovniki ampak, kot privatn ki. Na vadno se pričakuje od njih pač več zmožnosti in učenosti, zato morda neposredno vplivajo na manj izobražene. Navzlic temu le malo katoli čanov odpada od svoje vere, manj kakor pa v klerikalni Kranjski. In kdor je videl katoliške ameriške farmarje, vidi, da je mogoče vzgledno katoliško življenje brez teoretičnega in samo na nekaterih falacijah slonečega klerikalizma. Mnogo Slovencev je v Ameriki, ki so nasprotni klerika-lizmu, ki pa vseeno izvršujejo svoje verske dolžnosti. Ako bi se zanesel kranjski klerikalizem v Ameriko in bi se začelo s sholastično doslednostjo strogo ločiti kozle od backov, bode na stotine ljudi raje odpadlo, kakor da bi zatajili svoje osebno prepričanje. Sploh imajo v Ameriki ljudje preveč splošnega pregleda in preveliko ljubezen do osebne prostosti, da klerikalizem skoro ni mogoč. Istotako obsojamo Amerikanci klerikalno gonjo zoper Ciril-Metodovo družbo. Dokaz temu je, da se je v teku dobrega pol leta ustanovilo do trideset podružnic Ciril-Metodove družbe. Mi ne poznamo strankarstva na narodnem polju in smatramo, da sloni ves prepir v starem kraju največ na osebnem sovraštvu, na prevelikih ambicijah nekaterih vodij in največ na omejenem splošnem svetovnem pregledu, ki karakterizira slovensko inteligenco in starejše slovensko duhovnic'vo. Slovenski duhovniki v Ameriki so skoro vsi zoper to, da bi se zanesel klerikalizem v Ameriko. Glavni zagovornik klerikalizma v Ameriki, Rev. Kazimir Zakrajšek, menih-frančiškan, ima med ameriško duhovščino le par privržencev, dočim mu je velika večina nasprotna. Naj končam ta dopis. Omenim naj še, da se še zdaj z veseljem spominjam, ko sem bral kot kranjski dijak prvo številko »Gorenjca" in da se tudi v Ameriki z radostjo oziram na one čase, ko sem se izprebajal po „Zvezdi" in po »Starem drevoredu" in se igral na „Gašteju". Slovenska domovina mi je še vedno pri srcu kot nekdaj, zato pa želim, da bi voditelji naroda opustili sedanjo strastno politiko, ki je ne dobite med nobenim večjim narodom, in da se obrnejo bolj na gospodarsko polje, ki edino more rešiti slovenski narod pred sovražnimi napadi.
F. Jauh
dijak na medicinskem oddelku Western Reserve univerze.
P. S. V dopisu rabim besedo klerikalizem in klerikalci, četudi S. L. S. odklanja ta nazi-vanja, ker dobro ločim političen klerikalizem od prave katoliške stranke, kakor ločijo teologi disciplino cerkve od vere same in kakor tako dosledno razlagajo nezmotljivost papeža samo, kadar govori ex cathedra, dočim je drugače zmotljiv, kakor je zmotljiva tudi S. L. S. ali bolje klerikalna stranka.
Ii seiifc« doline.
•Domoljubov* dopisnik is Železnikov od ve« lelja poskakuje, ker so klerikalci zmagali pri ob-činukih volitvah. Pa nima psav nobenega vzroka. Ali je mar to častno za stranko, ki hoče biti ljudska in demokratična, da more zmagati le i pomočjo ¿astnih občanov?
Dopisnik se tudi ujeda v dva gospoda, čel, da so se klerikalci potegovali sanje, a sedaj sta to plačala z nebvaieinestje, ker sta napredno volila. V odgovor tole: če sta imela do tega, kar sta do* »ogla, pravico, ne dolgujeta nikomur hvaležnosti. Ce pa so jima klerikalci pomagali do česa, kar jima ni šlo po pravici, so klerikalci delali zoper postavo in naj se sramujejo. Naprednjakom pa priporočamo, naj se ne dajo oatraiiti po tem porazu. Dosegli so lep moralicen vspeh. Takoj naj začno delati na pove in drugič bo izid drugačen.
Železniški župnik se po volitvah ni le nič poboljšal. Zadnjo nedeljo je na pritaici tako zabavljal, da je par ljudi odšle iz cerkve. Nato je začel rjoveti: Le pojdite, vsi peidite, se ti pojdi, ta pikasti I In tak človek hoče Žsletaikarje raanire učiti 1
Najimenitnejši in ■ajnpUvueisi človek v nali dolini je sedaj Simona. Kajne, kaj vse človek doseže, če se dosti vztrajno obeša duhovnom za škrice.___
Loške novice.
Vsem zvestim in nezvestim <Zaljub-nikar jem» v — slovo! Ni dovolj, da ste me, nepokorneži, raztužili, pahnivli me, kakor puntarji, raz mej nekdanji očetovski stol iz povsem izmillje-njega vzroka, ker se za Vas baje nisem brigal Ni dovolj, da ste ml s tem zasekali globoko v moje staro srce rano, ki se mi ne bo tako hitro zacelila. N*, vse to Vam ni zadoščalo 1 Poslali ste le v boj zoper mene, nemočnega, da bi Vas, mlade m zdrave korenjake, mogel brzdati, najpredrznejsega zarotnika Joškota, ki ml je itak že s svojo neubogljivostjo povzročil dovolj jada. V resnici, vedno sem bil v velikih skrbeh, da mi ta nemirnež izpridi mojo, toliko mi k srcu prirastlo družino cZaljubnikarjev», kar se je, žalibog, prehitro zgodilo. Radi njega sem prečul že marsikatero noč. Da, on, edino on je tudi kriv, da so ml na gla*i prezgodaj osiveli lasje! Ia ta Vaš glavni zarotnik loško ni vedel druge krivice si izmisliti, kakor da je sveje strupene puščice izpustil po nalem družinskem časniku «Gorenjcu» na mene, ki po tolikem tradapolnem delu v blagor in srečo te moje družine toliko potrebujem miru in počitka. Stari, t boju za našo narodno svobodo izkušeni možje in oni pametni «Zaljubnikarji», ki mi še zvesto na strani stoje, so ostrmeli začudenja ob Vašem skrajno krivičnem činu in me v bridkosti tolažili... Vam nezvestim pa vseeno oprolčam Vale krivice. Vročekrvni Jolko bo prekmalu spoznal svojo zmoto iu če me takrat ne bo več na svetu, naj ga moj naslednik, novi in miajli oče Tone pouči v varljivosti tega sveta in naj ga izkuša privesti na pot pravice in resnice. Kajti preveč ljubim tega mojega vihravega sinka Joškota, da bi izrekel nad njim svoje očetovsko prekletstvo. Kar je storjeno, bodi storjeno. Umikam se. Vi vsi, ki tvorite družino «Zaljubnikarjev» in tudi vsi Vi, ki jo bodete razraožili, pa Vam priporočam, da živite po naših starodavnih legah in navadah, spoštujte spomin neših slavnih prednikov, ki so delali za čast in slavo mojo in Vašo ia ako se to zgodi, bodite zagotovljeni, da se Vam bo dobro godilo na zemlji in da bodete vživali zasluženo plačilo v nebesih! Stari oče vseh «ZaIjubnikarjev», zdaj v pokoju.
Radovljiške novice.
Občinski sastop je imel v ponedeljek 13. t. m. svojo redno sejo. Zupan dr. J. Vi'fan poroča na to o došlih ulogab. C. kr. okraj, glavarstvo poroča na tozadevni dopis z 1. 1908 glede meščanske lolee, da se je izreklo 9 občin za meščansko lolo v Radovljici, a 11 občin je proti in aicer se nekaterim občinam zdi taka lola nepotrebna (F!), druge jo hočejo same imeti, a nekatere se zavzemajo za obrtno-strokovno lolo. Soglasno se sklene, da povabi županstvo vse župane na posvetovanje ia sicer v najkrajšem času. — Podaljšanje vodovoda v Zgola in le par drugih vodovodnih zadev se odstopi vodovodnemu odseku v poročilo. — V obe. zvezo se sprejmeta dva prosilca. — Poprava ceste proti Mlakarju se da v pregled obe. odbornikoma V. Resmanu in T. Sušterliču, da poročata o njej v prihodnji seji. — O oddaji «glence» na obe. svetu se sklene, da mora vsak domačin plačati po 80 h od trn g a. V odsek, ki ima pregledati in pretresu* vprašanje o snaženju mesta, o pobiranja smeti, o škropljenju cesta i. t. d. se volijo odborniki Dolžan, /rane, Fursager Leop. in Resman Vinko — V odsek za kanalizacijo se voli mesto is obč. odbora izstoniv-lega Iv. Vurnika obč. odbornik ion. Pavlin. Koncem seje interpelira ohl. odbornik Fr. Sajovec radi kanalizacije. Župan pojasni, da se stvar prične v kratkem, vendar pa upa, ker bo vsa zadeva veljala okrog 30.000 K, da se ne bo ta projekt porabljal pri prihodnjih občinskih volitvah kakor bojno sredstvo proti sedanjemu obč. zastopa. — S tem je bil dnevni red izčrpan.
Korna častnilka lola je bivala dva dni v nalem mestecu. Častniki raznik branš in narodnosti so se prav pohvalno izrezovali o nalem mestecu. Po številu jih je bilo 25. 17. L m. so napravili skupen izlet v Vintgar.
Ne samo Ljubljančanje temveč tudi Rade v-ljiCauje ao posebni ljubitelji cvetlic. To nam jasno kažejo okna naših hiš. Tu je cvetja toliko in tako razoobojnega, da se ga oko kar nagledati ne more. Ako bo občinski sastop razpisal kdsj kako nagrado za najlepši okras svojih okenj, bo dobil to nagrado brez dvombe podjetni meščan in gostilničar «Lectar». Da bi našel le mnogo posnemovalcev 1
Umrla je dne 15. L m. gospa Antonija Sila, vdova c. kr. okraj, narednika v 64. letu svoje starosti. Blaga pekojnica, dasi je živela v Radovljici nad 30 let, vendar ni mogla zatajiti svojega pokolenja, bila je rodom Dalmatinka. Pogreb e bil v četrtek ob 6. uri popoldne, Vrli pokojnici )odi lahka slovenska žemljica I
Nai »Sokol* priredi dne 10. julija 1910 veselico pri bratu R. Kunstlju z raznovrstnim vzporedom. Več pravočasno in prihodnjič.
Grajski vrt, znan pod imenom .Paradiž* je dobil novega vrtnarja. Ker je mož znan kot strokovnjak v svojem obrtu, ga toplo priporočamo vsakemu, kdor hoče imeti domačo zelenjavo in lepe cvetice. Grajsko oskrbništvo je s tem korakom veliko pripomoglo k udobnosti radovljiškega prebivalstva, ki ne bo sedaj več tako navezano in odvisno od raznih goriških prekupčevalcev.
Firma .Rumpel" je slednjič vendar enkrat podrla svojo »lepo" barako. Ker je tudi g. O. Homann obljubil, da žrtvuje tisto grmado tam poleg šole za kres »sv. Cirila in Metoda" — bo naše mestece res ljubko in lepo.
lomili zate lislaroe lr. ff. Umprcla t Kraji.
Tedni je izšel 4. snopič „Vo5 luči I" pod
naslovom:
Bira, kongrua In cerkvena konkurenca*
Cena 30 vin. — Kdor naroči vse štiri snopiče „Več luči t" skupaj, jih dobi za 1 K.
Ravnotako se dobiva:
Junijski najnovejši in zelo praktični
Poletni vozni red
veljaven od 1. junija do 1. oktobra
8 koledarjem za. 1« IQIO.
Cena 10 vin., vezan pa 20 vin.
V tisku so in izidejo v kratkem kratkočasnice za mladino pod imenom:
Kraljevič in berač.
Spisal Mark Twain.
Ta pred nedavnim časom umrli angleški humorist, kot tak znan sirom sveta, je prodrl s svojim pristnim humorjem že skoro v vse narode. In tako bo tudi naša slovenska mladina imela priliko, se naslajati ob tem zdravem čtivu.
Pripravljene so tudi
krasne razglednice povodom 50 letnice slovenske budnice »Naprej r s slikama skladatelja Davorina in pesnika Simona Jenka.
Kdor želi eno ali drugo, se lahko naroči že naprej.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 19. Julijaoa Falk., Bogdan, Netko, Volkoslava, 20. Silverij, Florentine, Milava; 21. Alojzij, Albao, Nera; 22. Ahacij, Pavlin, Miloš, Stanoalkva; 23. Eberhard, Dragija, Radomir, G os ti mir; 24. Janez Krstnik, Radoslava, Janislava; 25. Viljem, Samo, Božan.
Godovi prihodnjega tedna:
21. v Moravčah, 24. na Bohinjski Bistrici.
V Kranja, dne 18. junija 1910.
* Bleaerthava vlada je v torek imela srečo Glasovalo se je po končani generalni debati o prehodu na razpravo o posameznih točkah proračuna. Za predlog je glasovalo 314, proti pa 189 poslancev. V zbornici je manjkalo 34 poslancev Slovanske Enote. Če bi bili vsi namestu, bi bila opozicija lahko dobila 223 glasov, torej zadostno večino. Umevno je, da ne morejo biti pri vsakem glasovanju navzoči vsi poslanci. Ampak če manjka kar 25 Čehov, tedaj je ta malomarnost že nedopustna, kajti vsi gotovo niso bili zaprečeni.
* Bosanski labor sj je ta teden otvoril. Bilo je zelo slavnostno. Deželni glavar general Varala-nin je imel otvoritveni govor in je naglasa! važnost sabora. Potem je naznanil, da je cesar imenoval Alibega Firdusa (Mohamedance) sa predsednika, Vojeslava Sola (Srba) In Nikola Man-diča (Hrvata) pa sa podpredsednika sabora, ter jih je povabil, naj zavzamejo svoja mesta. Po kratkih nagovorih se je zaključila prva seja.
* Krščansko vprašanje. V francoskih dipio-matičuih krogih ao govori, da se skliče konferenca, ki se bo imela baviti s krečanskim vprašanjem, da se prepreči grlko-turik a vojna.
* Spopadi saed BrU Ii Torki ao neprenehoma maože. Rumnnssi poštni parnik, na katerem so se vračali otroci romunskega prestolonaslednika is Egipta, je v Pireji napadla grška množica, ki je ndrla na par-uk in insultirala na pamikn se nahajajoče turške častnike in druge potnike. Turška vlada je poslala grški vladi diplomatičen protest.
* AttatatvSarals?am. Sarajevo, 16. junija. Danes, ko se je general Varelanin s svojim adjutantom Helerjem peljal k otvoritvi sabora, je nekdo petkrat ustrelil is samokresa, ni pa nlko-
gar zadal. Nate je e šestim strelom ubil samega sebe. Napadalec se imenuje Bagdao K ar a ji 6.
* Nova doba v Španiji. Španska vlada je s kraljevskim dekretom dovolila nekatoličanom izvrševanje svoje konfesije. Papež pa misli, da je Španija še vedno nekdanja rimska kolonija in njegov nuncij v Madridu je izročil španski vladi protest preti onemu dekretu. Vlada je naložila svojemu poslaniku pri vatikanu, naj papeževemu državnemu tajniku Mery del Valu razloži, da so to notranje zadeve Španije in da je papežev protest diplomatično nekorekten. (Ja, ja, tudi za Rim se izpreminjajo časi!)
Novičar.
0 priliki proslavo pstdesetlotnloo „WaprsJa l"
v Kranju izide prihodnja številka .Gorenjca" v slavnostni številki z Jako zanimivo in aktuelno vsebino.
Akademija. Gorenjska sokolska župa i sedežem v Kranju priredi v nedeljo dne 26 jun'ja t proslavo 50 letnice naše narodne himne <Naprej zastava slave!* vrtno veselico na vrtu gospe Marije Majrjeve. Spored: 1. Salonski orkester. 2. »Rojakom*, Davorin Jenko. Moški zbor. 3. Predavanje. 4. «Naprej zastava slave!« 5. Orkester. 6. «Log za logom*. St Premeri, 7. «Tiha luna* Davorin Jenko, besede Simon Jeakotove. Mešana zbora. 8. « Usta j rajo*, Davorin Jenko. Moški Zbor. 9. »Salonski orkester*. (Prosta, zabava). Iz posebne prijaznosti sodelujeta slavni čitalniški mešani in moški zbor ter savni orkester sloga. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 50 vinarjev za osebo, preplačila se na korist izobraževalnemu odseku hvaležno sprejmo. Po tem programu se torej vrši akademija v proslavo naše budnice «Naprej». Po vseh okolnostih soditi itegne to postati prava narodna sla vnosi Svojo udeležbo je obljubil tudi skladatelj sam, gosp. Davorin Jenko, kakor tudi jako mnogo rodoljubov iz vseh krajev Gorenjske. Upamo, ds se vepričo tega tudi starodavni Kranj udeleži polnoštevilno te slav-nosti.
V slovenski občini Sila pri Borovljah na Koroškem se je pri občinskih volitvah bil jako vroč boj. Malo je manjkalo, da niso nemškutarji dobili večino glasov. Ta teden se je vršila volitev župana In svetovalcev. In zmagali so Slovenci s svojimi kandidati. «Slovenčeva> včerajšnja brzojavka o kaka zmagi v Borovljah je torej pomanjkljiva.
Društvo ia varstvo otrok In oskrbo mladino Si sodni okraj Kranj ima dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne v sodnem poslopju soba št. 8 v Kranju izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je kot edina točka posvetovanje o pristopu društva h deželni zvezi društev za varstvo otrok in oskrbo mladine. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pri kenoerta, katerega priredi dne 2. julija zvečer tam. društvo « Strel* iz Borovelj na Koroškem na vrtu gostilne Msyr v Kranju, pele se bodo narodne pesmi; razven onih, ki so ns koncertu •Naša pesem* najbolj ugajale, tudi nekatere nove, med njimi tudi nekatere koroške.
Javna produkcija gojencev tukajšnje Glasbene lole se vrši dne 28. t m. ob %6. uri zvečer v učni sobi. Rssen nekaterih drugih glasbenih točk se izvajajo po začetnikih narodne pesmi, prirejene za klavir in gosli po glasbenem učitelju g. S. Po-lasku za klavir in gosli. Natančnejši program objavimo prihodnjič.
Drattvo za varstvo otrok la oskrbo mladino ia sodni okraj KraaJ je imelo dne 30. maja 11. ob 4. uri popoldne v sodnem poslopju soba It. 8. v Kranju ob pičli udeležbi svoj redni občni zbor. Predsednik društva gospod Ivan Pogačnik, c. kr. deželnosodni svetnik in predstojnik c kr. okrajnega sodišča Kranj, pozdravi navzoče, konltstuje sklepčnost in otvori tborovanje. V kratkih potezah načrta društveno delovanje v preteklem poslovnem letu. Iz njegovega poročila navajamo tele glavne podatke: Dva dečka je dalo društvo v zavod očetov Salezijsncev na Rakovniku poleg Ljubljane; eden je dobrega vedenji, a njegova pridnost je nestanovitna i* napredek slab; drugi je meseca septembra 1. 1909. pobegnil iz zavoda, kradel in bil obsojen od c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici na 6 mesecev zapora; kazen bo presedel v zavodu očetov Selezijancev na Rakovniku. Eden deček se nshaja v deželni prisilni poboljševalnici; prošnji, da bi oskrbnino zanj od 90 v na 50 v na dan zmanjšali, deželni odbor ni ugodil. — Neki
iluhonemi deček se Izobražuje v giuhonemnici v jnbljani; preskrbovalnino zanj je vlada znižala od 300 K na 100 K. — Eien deček služi v Šenčurju za pastirja; zanj ni treba društvu ničesar več plačevati. — Gospod dr. Lueijan Treo, c kr. sodnik, poda kot tajnik svoje poročilo. Društvo šteje 7 Ustanovnikov in okrog 100 rednih članov. Kreditno deultvo v Kranju je sklenilo, da vsako leto prispsva v društvene namena po 100 K. — Gospod Hajko Marenčič, zasebnik v Kranju poroča kot blagajnik, da je imelo društvo 2052 16 K dohodkov in 1163-64 K stroškov; društvena imovina znaša 22.220 77 K (vštevši ustanovo pokojnega Janeza Majdiča). — Predsednik omenja, da je več revnih mater prosilo za denarno podporo; a vsled nezadostnih gmotnih sredstev so se morale prošnje zavrniti. — Neki revni gostiji v Hrastniku, ki sama sama preskrbovati pet otrok, dovoli zbor
mesečno, podporo v znesku 5 K. — G. Anton Koblsr, dekan itd. v Kranju priporoča nekega desetletnega dečka, nekega osemletnega dečka in neko deklico; prvemu naj se preskrbi pastirska služba, drugemu vsprejem v Marijanišče v Ljubljani potom deželnega odbora, deklici pa sprejem v sirotišnico v Kranju. G. Rajko Marenčič, zasebnik itd. v Kranju, opozarja na nekega dvanajstletnega dečka iz Kranja, ki se potepa, ne hodi v Solo in spi po hlevih. — Odbor sklene, da bo imel omenjene otroke v evidenci in jih kakor hitro mogoče spravil v službe, oziroma v primerne zavode.
Vssilevaaskl sokolskl ilet v Sofiji. Vsem bratom, kateri se nameravajo udeležiti tega zlet a dne 10., 11. in 12. julija, naznanjamo, ds so po srbskem kakor tudi po bolgarskem ozemlju znižane vozno cene za 75% in sicer stane vožnja od Belgrads do Caribroda (na bolgarski meji) tja in nazaj I. razred Frs 1905, II. razred Frs 13 85 ITI. razred Frs 8 65; od Caribroda do Srfije z pevrat-kom razred Frs 4 40 II. razred Frs 3-20 III. razred Frs 2 —. Da ugodi željam posameznikov, kateri si nameravajo pri tej priliki ogledati Ctrigrad, obrnilo se je zvezno predsedstvo do ravnateljstva orientare železnice v Carigradu s prošnjo za znižanje voznih cen. Prošnji se je v toliko ugodilo, da se vozne cene znižajo, le ako se izleta v Carigrad udeleži najmanj 20 sokolov. Vožnja bi stala v tem slučaju od Monstafa-P*cha (bolgarska turška meja)
1. razred tja in nazaj Frs 48 60 II. razred tja in nazaj Frs 3345 III. razred tja in nazaj Frs 2130 po isti progi samo tja, kar velja za one izletnike, ki nameravajo potovanje nadaljevati do Odese ali čez Sredozemsko morjo v Trst. I. razred Frs 27'— II. razred Frs 18*60 III. razred Frs 11 85 Zvezao predsedstvo obrnila se je nadalje v svrho znižanja voznih cen tudi do ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu, odkoder pa doslej še nismo prejeli odgovora. Vožnja prekine se v Bilgrsdu, terse bode slovenskim Sokolu nudila prilika, seznaniti se od bližje z našimi krvnimi brati srbskimi Sokoli, kateri priredijo istočasno v Belgradu svojo javno in tekmovalno telovadbo. Od tam popeljejo se slovenski Sokoli skupno s srbskimi Sokoli v Sofijo. V Belgradu bodo slovenskim izletnikom na razpolago srbski Sokoli, kateri jim bodo razkazovali zanimivosti srbske prestolice. Od predsedstva bolgarskih «Juaakov» se nam poroča, da bodo prenočišča za Sokole brezplačna. Omenjeno predsedstvo naprosilo nas je, da mu čim preje naznanimo število udel e~ žencev, vsled Česar poživljamo vse one brate, kateri se namerevajo udeležiti tega zleta, da se čim preje javijo ustmeno ali pismeno pri zveznem predsedstvu ; sleharni udeležnik tega zleta naj blagovoli naznaniti, da li po zletu v Sofiji poseti tudi Carigrad. — Potovalo se bode v civilni opravi, sokol-*ki kroj naj ponese vsakdo seboj v kovčeku. -f Čas odhoda (6. ali 7. julij) naznani ae prihodnji teden po časopisih. Bratje! Tega zleta udeleže se zastopniki vseh slovanskih narodov: v posebno mnogobrojnem številu udeleži se ga češko in hrvatsko Sokolstvo. Poživljamo Vas tedaj, da ee udeležite te velepomembne Sokolska manifestacije na alovaaskem jugu i vi v čim večjem številu. Depu-tacijo vodi zvezni starosta brat. dr. Ivan Oražen. Na zdar! Predsedstvo slovenske Sokolske zveze.
Stari savski most v Kranja je kupil danes potom ponudbene obravnave g. Jožef Novak, posestnik in trgovec ua Jami, za 3600 K*
Prvi tovorni avtomobil v Kranja. Tovarna za laneno olje Haler & Zzbret pri Kranju si je pred kratkim omislila za prevažanje iz Kranja do Britofa in narobe moderni tovorni avtomobil. Ta avtomobil je zgradila znana tvrdka ss močne motorje S. Ssurer v Winterthuru (Švica); avtomobil razpolaga s 30 konjskimi silami in tehta 2000 kilogramov, nanj se more naložiti tesa v višini 4000 kilogramov. Ker pa nosi železni mostovi čez Kokro pri Kranju, preko katerega se vosi avtomobil, samo 6000 kilogramov, smejo na avtomobil naložiti le 8000 kilogramov, kar da skupaj ž njegovo lastno težo 5000 kilogramov. Dne 14. L m. so imeli poskusno vožnjo z avtomobilom, dne 15. t m. pa so začeli ž njim že redni prevoz. Avtomobil stane 24 000 K. Da ga je prve dni opazovala in ogledovala velika množica radovednežev, tega ni treba posebej povdarjati. Nov avtomobil je priča, da postajamo tudi v Kranju in okolici moderni — kar se tiče prometnih sredstev. Danes je tudi Šofer dovršil pred komisijo svojo sposobnostno preizkušnjo.
Novo brlvnlco v Kranju nasproti župne cerkve je odprl g. Valentin Rozman.
tli. obdal sbor zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, registr. zadruge z omej. zavezo, se vrši v četrtek, dne 23. junija 1910 v dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. Predpoldne: od
9. do 12. ure: Predavanja o poslovanju zadrug. Opoldne skupni obed. Popoldne ob 3. uri s Dnevni red: 1. Otvoritveni nagovor predsednika.
2. Določitev zapisnikarjev in skrutinatorjev (§ 12 pravil). 3. Citanje in odobrenie zapisnika o zadnjem občnem zboru (§ 12 al. 11). 4. Poročilo načel s iva. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Poročila o reviziji, izvršeni pri zvezi. 7. Poslovno poročilo i. s.: a) splošno, b) denarna izravnava, c) blagovni posli, d) revizije. 8. Potrjen je letnega računa in bilance za leto 1909 (§ 12 al. 3). 9.Po-trjenje obračuna  upravnih stroškov (§ 12 al. 3).
10. Sklepanje o porabi čistega dobička, o snovanju in dotirinju rezervni« in dragih zakladov.
t 11. Volitev odbora (§ 13). Predsednik izžreba 5 odbornikov (t. j. eno tretjino izvoljenih odbornikov), ki izsiopijo; (izstopivii smejo zopet izvoljeni biti*). 12. volitev nadzorstva. 13. Predlogi članic 14. Slučajnosti. Vsako včlanjeno zadrugo ali društvo zastopa na obenem zboru njen načelnik ; če pa ta pri občnem zboru ni prisoten, zastopa zadrugo ali društvo drag pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom dotične zadruge ali društva. S posvetovalnim glasom se sme občnega zbora udeležiti vsak član kake včlanjene zadruge ali društva. Na občnem zboru daje vsak vplačan delež en glas. Računski zaključek, obračun in proračun upravnih stroškov, poročilo nadzorstva in predlogi načelstva so od 14 junija t. 1. naprej razpoloženi v zve-zini pisarni članom na vpogled.
Is dri s vas itlasaiiko služba. G. Peter Bra-daška v Kranju je imenovan za uradniškega aspiranta.
40 lat Ji, odkar opravlja c. kr. poštni urad v Podbrezjah gosp. Fran Črnivec, učitelj v pokoju. Le po njegovi zaslugi smo dobili poštni urad, katerega je opravljal 24 let v šolskem poslopju, sedaj pa v Pavlinovem. Zivio, 82 letni starček!
Z Bohlajskoga kota nam pišejo: Slovenski naprednji časopisi so prinesli pred kratkim .čudno" novico, da je finančna prokuratura v Ljubljani odstopila dr. Binderju in dragom 2500 ha triglavskega pogorja v najem za 25 let proti ogromni odškodnini 101 K — reci in beri stoeni kroni. Zato ceno smejo ti najemniki posekati še toliko lesa, kolikor ga potrebujejo za stavbo svoje koče. Ko je državni poslanec Go-atinčar to zvedel (?) je brž pobaral ministre kako in kaj. Zakaj ni storil tega naš poslanec Pogačnik — menda ve — in zakaj je šel ravno naš velemožni in ugledni deželni poslanec Piber v Knin v Dalmacijo se zdravit — menda tudi vč. — Mislil je: čas vse ozdravi in pokoplje v pozabijenost. Zadeva ostane za ogledalom.— V našem konsumnem društvu se napravlja k hudi nevihti. Zbirajo se črni oblaki, po vseh krajih že sili veter v to gnilo stavbo in upamo, da ne bo dolgo ko bo zaropotalo. To bo polom,še huje, ko bi se plazovi z vseh gora* hkratu pri-drvili v Bohinj. Klerikalna gospodarska zveza — kje si? Kaj pa c. kr. vlada?!?
Ii Liioe. Konjerejska zadruga v Lescah priredi dne 23. t. m. konjerejsko razstavo in pre-movanje plemenskih konj. Podrobnosti se raz-vidijo iz letakov.
Z Bohinjske Bili smo dobili to-le: Na naši šoli še sedaj ni razpisano nadučiteljsko mesto. Akoravno je že dve leti, odkar je umrl pokojni nadučitelj Avser. — Ali res ni nobene oblasti več na svetu, ki bi odpravila take gorostasne krivice ? Menda že nismo v Afriki.
Tatvini. Tovarnarju g. Milanu Ivančiču je bila dne 6. t. m. v Švetjah pri Medvodah iz suknjiča, ki je visel pri oknu, ukradena listnica, v kateri je bilo 200 K denarja, več kupčijskih pisem in vozni listek za državne železnice s sliko za leto 1910. Pred mesecem pa mu je bil , iz predsobe ukraden »Prizma Binocle" z napisom .Solluv", vreden 150 K.
Aljažev dom. Stavba novega Aljaževega doma vrlo napreduje. Izdelavajo se že prostori, v prvem nadstropju je sedem sobic že popolnoma prirejenih in vsi prostori se izgotove, kakor je zanesljivo pričakovati, do konca tega meseca. Na praznik sv. Petra in Pavla in sploh od 1. julija naprej bode Aljažev dom popolnoma oskrbovan; za sedaj je pa tudi provizorično oskrbljen s pijačo in mrzlimi jestvinami in tudi prenočevati je že mogoče v stari Aljaževi koči in v nekaterih sobicah nove stavbe.
Otvoritev koč. Otvorjeni Sta že bili in sta oskrbovani od 22. maja dalje: Kadilnikova koča na Golici in Bistriška koča (ob izviru Karan. Bistrice). — V Vratih je od srede jnnija dalje v stari Aljaževi koči postreženo s pijačo; otvoritev novega Aljaževega doma se vrši pozneje. Na Črni prsti bo Orožnova Koča otvorjena dne 24. junija: dne 29. junija se otvorijo Triglavski Dom na Kredarici, koča na Velem Polju in Kamniška Koča na sedlu.
Kranjskogorska podrataica 8. P. D. vabi na izlet z Dovjega na Golico v nedeljo, dne 19. L m. Prva partija odide zjutraj, druga popoldne ob en četrt na 2 od restavracije Zupan poleg kolodvora.
£a veliko Ciril la Metodovo veioUoo dne 3. julija v Ljubljani se kaže hvalevredno tekmovanje med podružnicami, pa tudi m«d mnogobrojnimi prijateljicami družbe. Za sodelovanje se je prijavilo že toliko skupin, da je ves vesetični prostor oddan lotorom. Veseličai odsek prosi torel vse podružnice in prijateljice, ki bi rade imele la«tne šotora, naj mesto stroškov za šotore nabirajo v svojem okraju darove ter prinesejo seboj jubilejni dar družbi. V« cenjene dame, ki imajo blago voljo sa sodelovanje se pri prihoda v Ljubljano uvidele obstoječim Šotorom, kamor same žele. Obleka poljubna, izpre-vhodna. Narodne noše dobro došlel Vse prijateljica in vsi prijatelji družbe pa so naproseoi, naj agiti-rajo v svojih okrajih za čim večjo udeležbo. Dno 3. julija je narodni praznik vseh Slovencev, skrbimo, da nastopimo V imponnjočem ttevila!
Prost®vas)e koal t mesecu juniju. Poroča se nam, da le vrle državna preraovaoja konj v naslednjih krajih: Dne 24. junija na Bohinjski Bistrici, 25. junija v Kranju in 27. junija t Mengšu, Nadalje priredi konjemjska aadruga v Lescah premo-vanje konj zadružnih Članov dne 23. junija v Lescah in konj ere j ska zadruga na Igu prerao van je konj zadružnih članov dne 28. junija v Škofljici. Premovamo se prične v vseh krajih ob 8. uri zjutraj.
Veaelica Zveze jugslovanskih železničarjev v Kranju, katera se je bila napovedala na 12. t. m., se je morala preložiti na 10. julija, ker so nastale zapreke radi godbe. V slučaju slabega vremena se vrii veselica dne 17. julija. Prosi se, da se slavna društva pri prireditvah veselic ozirajo na ta dan.
Ponesrečil so |o v Ameriki Josip Smolej, doma iz Kranjske gore blizu Eveletha, Minn. Ko je vrtal v skalo in nasul v luknjo smodnika, se je naboj izprosil in ga grozno razmesaril.
Slovenec ponesrečil v ameriškem rndalku. V Gilbertu, Minn., se je 25. maja ponesrečil v železnem rudniku Jernej Nunar. Doma je bil iz Zgornje Bele.
Razglas. Ker se vedno ponavljajo pritožbe, da delajo Črede, ki jih na državni cesti Ljub-ljana-Kranj-Radovljica priženejo trgovci na semenj v Kranj, škodo posestnikom zemljišč ob tej cesti, zlasti ker se črede pasejo ponoči na travniku brez vsakega posestnikovega dovoljenja, se zdi c. kr. okrajnemu glavarstvu potrebno, poljščini v obrambo prepovedati, da se ponoči tuje živinske črede po cestah in potih med ne-ograjenimi njivami in travniki v ozemlju občin Mavčiče, Stražišče in Naklo ne smejo goniti drugače, nego li pod nadzorstvom posebnega spremljevalca, katerega je v to svrho postavilo županstvo in ga mora živinski gonjač plačati po za to določeni tarifi. Kot nočni čas določa, se čas od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj ter mora vsak živinski gonjač v tem času nameravan gon živine skozi kako omenjenih občin, predno še prestopi mejo te občine, naznaniti županstvu v svrho, da mu preskrbi spremljevalca. Kot tarifa določi se do preklica 4 K za vsak posamezni gon, ne glede na število živali in na dolgost poti. Ta naredba, ki stopi takoj v veljavo, upira se na § 9 zakona z 17. januarja 1875, drž. zak. št. 8 v obrambi poljščine in se bodo morebitni prestopki po kazenskih določbah tega zakona, odnosno po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 z denarnimi globami, slučajno z zaporom kaznovali. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 10. junija 1910.
«
2i.«iruplJovalBa afera na Ruskem. ? Pe-
terburgu so zaprli zdravnika dr. Pečenko, ki je bil osnmljen, da je zastrupil sina generala Buturlina. Sedaj Je pa priznal zdravnik, da je zastrupljal svoje •.»Ao.jbiite že 20 let na željo dedičev proti visoki nagradi. Za časa kolere je dajal bolnikom strup kolero. V Rostoku je zastrupil bogatega trgovca, da se je lahko poročila vdova s svojim ljubčkom. Neki trgovec v Petrogradu ga je najel, naj mu zastrupi vse upnike. V zadnjem slučaju Buturlina ga je sajel svak De Lassi, naj umori najprej mladega Buturlina, potem očeta milijonarja in v inozemstvu živečo mater Buturlin. S strupom si je nspravil velikansko bogastvo ta zdravnik.
Obsojen kaplan. Kaplan Konrad H a 11 i ger in župnik Klemens Hauer v Aspernu na Nižjem Avstrijskem sta se vedno prepirala. Župnik je slednjič dosegel, da je kaplan prestavljen v Gradec. Preden je pa ta odpotoval, se je žel zahvalit župniku, s katerim sta se najprej prsv dobro oklofalala, dokler ga ni nabil tako, da je sedaj nezmožen za vsako delo. Kaplan je bil obsojen na % mesec težke ječe radi težke telesne poškodbe. Taka je ljubezen med „brati v Kristusu".
«0če nai.» Novojorška revija .Truth Seeker" ima sledečo zanimivo vest: Molitev .Oče naš", o kateri je vojvoda Wellington dejal, da mu že sama dokazuje božanski izvir krščanstva, je vzeta iz židovske zadušne in žalobne molitve .kadiša". Ta molitev se glasi po prevodu kristjanskega duhovnika Ivana Gregorie, tako: „Oče naš, ki si v nebesih, bodi nam milosti j i v, o gospod, naš bog; posvečeno bodi tvoje ime in tvoj spomin naj se slavi na zemlji in na nebu. Naj zavlada tvoje kraljestvo med nami zdaj in na večne čase. Naj svetniki odpuste vsem ljudem, karkoli so zagrešili. In ne vpeljaj nas v izkušnjavo, ampak reši nas vsega zlega. Kajti tvoje je kraljevstvo in gospodoval boš v slavi na veke vekov". Enakost Je torej res frapantna. Ta očenaš je tudi dobesedno v židovskem talmudu.
Prano Omaraa -v Kranju wrcxUJ* dobr* in po oorv! ielesnu In *X>*>-oavlJalKO blaao, vlite kiotle Maria
Loterijska srečka dno 11. Junija 1.1.
Gradec    6  60   89   12 85
Jzborne so
Pekatete, to se priznava, a le tedaj, ako so pravilno pripravljene. Naroči si vsika kuharica In gospodinja kuharsko knjigo, ki Jo dobi zastonj pri Prvi kranjsicl tovarni testenin v II, Bistrici,     72 s-8
Ken, oroaJ*Maobrt,Koapodln|«tvo In bEinetlJatvo, •*v«»sS» «»me, *«*av-C9e»t«»lj«!»,    luoerne,   Sn «So«-
«ato, mao«e>.
Zahvala.
Podpisani veliki kinematograf v Kranju naznanja tem potom, da je prekinil s svojimi predstavami čez poletne mesece do septembra. Obenem se tudi najprisrčnejše zahvaljuje slav. občinstvu za izkazano mu zaupanje in mnogobrojni poset ter prosi iste blagonaklonjenosti tudi v jeseni. .Na svidenje I"
Veliki kinematograf v Kranju.
153
3
zlati nauKi!
Kdor s „FLORIAN-om 4 se krepča Zmeraj dober tek Ima!
H.
Če želodec godrnja.
PIJ „FLORi"AN-a", pa neha!
III.
NI otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
Sprejmejo so ta Gorenjsko
zmožni potniki
kateri naj M obiskovali privatno stranke proti visoki proviziji.
Treba js tudi vložiti nekoliko kavcije.
Ponudbe naj ae pošilja na ito*. 32, poštno lelefto, KrsvaJ. i6t s-i
Tönnies
v Ljubljani
68-7 133
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iagre in roo atroja sa obdelovanje lesa. Francis - turbine osebno sa žagine naprave zvezane neposredno s vratilom. Motorje zs bencin in surovo olje, nsjcenejša gonilna sila.
JCtkoti Več!
oe menjam i mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-Ii-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Teiin ob L., ker je edino to milo najbolj učinkujoče vaeh medi-cinalnib mil proti soločnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega Uinta. Komad po 80 vin. ae dobi po vaeh lekarnah, drogerijah in trgovinah ■ parfimerijami i. t. d.
56 40-19
Postavno varovano.
Odda se lepa, velika 1%
mebllrana soba
v hiši štev. 26 v Kranju.
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kaiserjeve   sa 24-13 prsne karamele
■ tremi jelkami
• kašelj •
hzipavoat, aaslinenost, katar, krčeviti in hripavi kaJelj najbolje.
Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržiču.
OD OD OD OD
SaMfls^B
T)r. €mil S^are
naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
3B
mv so», srni smi »o»,
v Xjubljani, Sodnct ^ca 8£
'-8
QQQQQQQQiSg
INfiFRl Josip Pogačnik v Radovljici
V# *W M% 1 L„,M--Kroja&Rl  mojster -—
šivalni stroji
za vse le mogoče 11-s   Dalne namene, z
Dobe $* v vtib Delih prodajalnah.
SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 42 14
Podružnic« ponori. Podružnice povsod.
Hrani It. 53, nasproti c. kr. poŠte.
Lepo prenovljeno poslopje
fe urejeno in pripravljeno za katerokoli tarjgo« vkio, pripravno tudi za vIxx»fa:o kujp-«51J o, se v obljudenem kraju na Gorenjskem
odda v najem.
Poleg tega je tudi 142 3—3
lepo stanovanje
na razpolago.
Več se izve v upravniltvu ^Gorenjca".
Popolnoma varno in najbolje naložite ivoj denar v
Kmečki posojilnici
v Ljubljani
nasproti Figovca :: v laitni hiii:: Dunajska centa.)
Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vltge se obrestnjejo po H V
HV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron.   :: II Rezervni saklad čez 800.000 kron.
Za varnoet pa Se neomejeno jemči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—12
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar
"trrrt—rs—srrr-ra—mTTTOT
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga        49 52 20
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznan« jMT
šiv. stroje in kolesa ^B^a^fc)
Cenik« na sahtevanje eastonj.        «,VlKmwiB»a* *
Glinaste peči
147 52-1
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi Upe, vais In droge glinaste Udelke v vseh barvah, trpeine in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in nai|va>6Ja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Ouuuuuuuuu
■ ■   Električna gonilna sila,   sj sj
Tifaria o!|satih barV/ta i;a io f irticii
Brata €bert3
drkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohižtvena pleskarja
Cjikljiu
nasproti hot. (Union'
ustanovljeno 1842.
Telefon 164.
DODODODDDD
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu in v Parizu s prvin darilo«: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
pri   roea cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega ankna. — Naročila se IsvrSnjaJo po najnovejšem kroju točno in osno ter se sprejemajo popravila.
Specljilist v Izdeljvaaju (rakov li saioisiik utaj
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem sahtevaa ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—16
209 62-43
lajrečja trgovina n Soreijta.
Rudolf Rus
urar v Kranju
Ravnokar le izšel velik cenik s najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno
Ustanovljeno leta 1885.
■süb a'd
■ .
štajerska,'dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
.      i taSiiO.V
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-29
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 O   &gmo Hartlnoira oesta 20
Postajališče električne cestne Sni      Sel.sznice pri lentpeterski cerkvi. 126—47
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogati zaloga po-blitva vsake vrste r vseh cenah. Ogledala, slike r vseh velikostih.
Popotna oprava za rile. Špeoijallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo ti Želen, otroške postelje In vozički  po vsaki oenl.
ktodrool li žična* tega omrežja, afrl-tonske two ali žime, prve vrsto vedno v zalogi.
/a spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Opravo za Jedilno sobo, salona, predsobe, eete garniture.
ia tooo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo.
ŠpeoljaJttote v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
1..    lit f   M ) HI CI i  I. HM, I I ) 1:1 (U!l Hl:l;! Ijl-I ;l .1 II I I »   I IM: H ) lil I I M (I i I J A •M ;<  I 1:1 1:1 '\
jf Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in -pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijtnita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzij« Vodnitsn
kam en ar ske rti mojstru
ulic* «
I ): );,); j;,)u ;ti!j :i i ) I
i i m :ni ni ;r'): m ii m :i ; )! >: i: m :i-î» :i •« *i ; i: iMi i?h »* ï- i
Konc. zobarski atelje
tli it«/ V Hran}«
od sedaj nadalje samo v
Ejubljatii™"
Konc. zobotehnični atelje
O« Seydl
^BJgggggggggagagissgg 76 26-16  prva tovarna
J
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škot jo Loko in Tržič pri gosp
F.
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za pokušajo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
Edini
mm aaL mm
ZQDD
zdraonlikl tebntihl.'.
atelje
Ulf ratlill «ir.Edoard a\f allljll GianoCnih
o Isti Mil, kjer je lekarna.
.•-.iT . ■'
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zonotehnik, Solidno delo.
©rdlnaolje vsak dan, tadl ob nedeljah. 220 52 -41
mr Pozor!
Izšla le knililca »Cerkuene pristojbine aH štolnlna" z dodatkom „Kako se doloCa kon-grua?" Cena 30 oln.; po polti 40 oin. Dobi se o tiskarni Id. Pr. Lam-preta o Kran|n.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
^lomikova   txlioea   ftt. 4«
siiVBCio-oDetio li koBstrnkcIjsko kiloCiviiearstvo. žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvom, obmejno omrežje, vetna. vrata, balkoni, verando,
stolpne krite, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 83 52-14
valj ioni zastori (Rollbalken).
Čitajte in priporočajte!
Ifj Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih In aktu-elnlh spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, = najmanj štirikrat na leto. =
1. snopič: Cerkvene pristojbine  aH štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine
in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA)
S sliko I ali S sliko 1
Ne bo nas Se konec 10. maja 1910
Cena vsatemm snopiča 30 v, s pošta. 40 v.
• v zaiožni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Iva oB Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna naklada iznaia:
s
registrovana zadruga s one|enia poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet ▼ lotu 1008:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BV«*/* ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192 62-461
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici W*W* mk dan ^Ml od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. liviemši nedelje in praznike.
Poštna-branilnicni račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Iadaja konsorcij « Gorenjca*.
Odgovorni urednik Miroslav AmbroiU,
Lastnina In tiaek U. Pr, Lamprett v Kranju.
7496