DDr-u-^o izdanje. 75. številka. V Trstu, v sredo 19. septembra 1888. Tečaj „E D I N 0 S T" i7ha|ft dvaknir na too 7 nov. vrstica v petitu; zu naslove / debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inaernte prejema upravništvo v ulici < uriiitiu 28. Odprte reklamacije ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V odinoat je mol!«, Opozarjamo Častite gospode naročnike, kateri dozdaj niso še ispolnili svoje dolžnosti s plaćanjem naročnine za naš list. da to kolikor mogoče prej store. Raznim dolžnikom priložimo znane „rudeče listke", da jih nekoliko zdramimo. Ustavimo pa list vsem onim gospodom naročnikom, kateri ne poravnajo svoj dolg vsaj do I. oktobra t. I. — Upravništvo Edinosti. Interpelacija poslanca S. Jenka in tovarišev v deželnem zboru isterskem na vis. c. kr. vlado. Dne 5. decembra m. 1. v seji tega zbora stavila se je na vis. cea. kr. vlado obširna interpelacija z neovrgljivimi dokazi zaradi izvrševanja člena 19. temeljnega državnoga zakona z dne 21. dec. m. 1. Odgovoril je tako, kakor da bi ne bilo ni najmanjega povoda pritoževati se v tem eziru. Nikakor se ne moremo zadovoljiti z onim odgovorom, ki slika javno stanje v Istri bas nasprotno, kakor je v resnici. Ako ima visoka c. kr. vlada pogum, v nasprotji z državnimi temeljnimi zakoni v svojem poslovanji odrekati hrvatskemu in slovenskemu narodu pravice, naj ima tudi pogum, tega svojega postopanja ne prikrivati in ne tajiti! Izmej vsakdanjih dogodkov, ki nikakor ne odgovarjajo trditvam zastopnika vis c. kr. vlade, navajamo tu jednega : Z italijanskim dopisom z dne 1. marca t. 1., št. 287/87, poslala je c. kr. volilna komisija za trg. in obrtno zbornico ister-; sko podgradskemu županstvu italijanski1 pisane volilne liste za podgradski okraj. in 25 italijanskih razglasov v tej zadevi, I da se objavijo. Z slovenskim odpisom z dne 0. marca t. 1., št. 325, vrnilo jih je ' županstvo c. kr. volilni komisiji z opazko, I da se je morala poriniti kaka pomota, ker: v podgradskem okraji nikdo no razume; italijanščine in prosilo je, naj se mu do-pošljejo slovenski in hrvatski razglasi. Za odgovor dobil jo župan nemški dopis g. c. kr. okr. glavarja Volovskoga z dne 15. marca t. I., št. 1810, kateremu je bilo priloženih onih 25 italijanskih razglasov in v katerem se mu ukazuje, razglase nemudoma objaviti, sicer zapade v globo 20 gld. Ne želeč dalnjega konflikta, preložil je župan dotični razglas na slovenski jezik in ga objavil. Ob ednem pa j« slov. odpisu na g. c. kr. okrajnega glavarja z dne 17. marca t. 1., štev. 348 ugovarjal žuganju z globo, ker se ni branil objaviti razglasa. Opiral se je na co, da sta slov. in hrvatski jezik deželna jezika, da c. kr. volilne komisije drugod spoštujejo ravnopravnost in da jednaka komisija na Kranjskem celo zaradi neznatnih 5% Nemcev dotične razglase objavlja tudi v nemškem jeziku. Z slovenskim dopisom z dne 31. marca t. 1., št. 325, vrnilo jo županstvo ces. kr. volilni komisiji v Rovinj volilne listo in slovenski prevod razglasa z uradnim potrdilom, da je pravilno objavljen. C. kr. volilna komisija pa še ni mirovala, kajti z nemškim dopisom z dne 10. aprila t. 1., št. 1928, gospoda namestnika, ces. kr. okr. glavarja ukazalo se je županu zopet, da mora bas italijanski tiskani razglas objaviti. V tem nemškem dopisu naglaša se, da gre tu za izvršitev ukaza ces. kr. okr. glavarstva in preti se županu v drugič z globo 20 gld. Z slovenskim odpisom z dne 14. apr. t. 1., št. 482 javil je župan g. c. kr. okr. glavarju, da — ne glede na vse druge odnošaje — razglasa ne more več objaviti, ker jo volilne liste vrnil v Rovinj. Gospod c. kr. okrajni glavar naročil je zatorej volilne liste iz Rovinja in jih v drugič poslal županu z nemškim dopisom z dne 21. aprila t. 1., št. 2641, pretč mu tretjikrat z globo 20 gld., ako ne objavi italijanskega razglasa. Zupan ukazal jo zatorej prilepiti italijanski razglas in ob ednem odposlal potom ces. kr. okrajnega glavarstva slovenski ugovor z dno 28. aprila t. 1., št. 541, na ces. kr. namest-ništvo. — Z nemškim dopisom gospoda c. kr. okr. glavarja z dne 23. maja 1.1., št. 3523, naznanilo se je županu, da je c. kr. na-mestništvo z odlokom z dne 18. maja 1.1., št. 8006, ugovor županov kot nepripusten odbilo. Proti temu odloku odposlal je župan potom c. kr. okr. glavarstva slov. rekurz z dne 10. junija, št. 844, na c. kr. mini-8terstvo notranjih zadev, Z nemškim dopisom z dne 28. junija t. 1., št. 4404, povrača g. c. kr. okrajni glavar županu imenovani rekurz, ker da jo c. kr. nameatništvo z odlokom z dne PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. Oefcki spisal Svatopluk Čoch; provol M. Vrnilož, (Dalje.) »Sode toraj vkup zdvojno potrti in na celi ti skupini so uže precej vidno slodi rtrapiluo igre, o koji sem zgorej natančneje poročal. Da, suknja in hlače kazale so uže tam pa tam vtisko ostrih krempljev. Gospod Grlica gledal je z globoko žalostjo, da njegova gospa no prikriva več tako brižno, kakor prej, srebrnih nitek, pre-skakajoČih gostejše gavranske njene lase pod zagibi sešle čepice, da aristokratski znak bolj in bolj izginja z suseče so njene postave in da se dan na dan bolj napadno •mehča njen sicer tako pikri in gospodovalno zlobni značaj. Z žalostjo je tudi gledal, da se Ire-nino obličje ne oprašča nokakove nevrle mračnosti, ki je bila aolo na kvar mili "krasoti njenih potez, navzemajočih resno strogost in da le ondaj begoči žarki na-deje in blaženosti ozarjajo njeno sklonjeno t elo, kedar sedova pri zarubljenom pianu in ko ji blodijo njeni beli, nežni prsti po sežoltelih tipkah, vabeči iz njih tajinstvene „Odmeve blagih dobu. V tem srečno izvoljenem času objavi «e iznenada mej salonkovimi vrati gospod Jastreb. Z vso svojo zvunajnostjo jo naznanjal, da sedaj ne prinaša nove pokore, temveč palmovo vejico miru. Ko so jo navzlic temu rodbina Grlica, do očeta samega pred njim razpršela, usedel se je neposiljeno poleg svojo žrtve ter ji je razodel po kratkem uvodu namero pohoda svojega. „Gotovo veste, gospod nadzornik", reče, da je poslednja dražba vašega pohištva uže a cela blizu. Brez dvoma veste tudi, da se prodaja pri taki dražbi globoko pod ceno, da se kupuje obično dragoceno pohištvo skoro zastonj. Na vsak način imate s to prodajo znatno škodo, — saj omenim le senzacije v sosedstvu in drugiit neprijetnostij. Gospod Grlica kazal je z svojim vedenjem, da se mu zde nasledki to dražbe še mnogo groznejši, nego je rnogo opisati besedo g. Jastreba. „Vendar nikakor ni moja namera, da bi vam škodoval, ali pa vas do konca vničil", nadaljuje veritolj. „Nasprotno! Navzlic prevari od vaše strani čutim napram vam in vaši obitelj prijateljsko sočutje. Najmanj morate priznati, da sem pokazal nevsakdanjo prizanesljivost in da bi bil malokoji veritelj potegneni meč tolikokrat zopet v nožnico porinil". — Nehote prišle so dolžniku na misel poplačani računi dr. Zamotala, dolgo litanijo, počenjajoče z razgovorom z mandan- 23. junija t. 1. št. 0746, odredilo, da se ta rekurz nema predložiti c. kr. miniater-stvu notranjih zadev. • Iirez kacega dalnjega utemeljevanja stavijo zatorej podpisani na vis. ces. kr. vlado sledeči vprašanji : 1. Da li ona priznava členu 10. drž. temeljnega zakona z dno 21. dec. 1867 drž. zakona, št. 142, veljavo tudi v Istri ? Ker na to vprašanje ne more drugače odgovoriti, nego, z „da", zatorej se vpraša : 2. zakaj se na vso mogočo načine in celo z nasilstvom ustavlja izvedenju omenjenega člena drž. temeljenoga zakona ? Poreč, 13. septembra 1888. Iz deželnih zborov. Deželni zbor isterski. II. sjednica 11. septembra 1888. Predsjednik presvj. V i d u 1 i c h , 23 člana, zastupnik c. k. vlade vit. Eluschcgg Otvoriv sjednicu veli goap. predsjednik, da mu jo dužnost, da se spomene preminuloga člana saborskoga g. Križanca, koj da se je u kratko vrieme sto jo bio članom sabora pokazao pravim patriotom, pravim Istrijanom. 8aboraki članovi se ustaju. Na dalje predstavlja novoga člana sabora g. Fra na Plego,komu uz stojanje cieloga sabora čita talijanskim jezikom svečano obećanje, na što isti odgovara „obečajem". Predsjednik pak priobčuje, da su: presvjetli biskupi Foretić i Glavina izpričali poslovi svoje nedošašče i da je i presvjetli biskup Flapp javio, da nije stalan, da li će moći doći k svakoj sjednici; da su izpričali svoje odsuće za cielo zasjedanje zastupnici Bolmarcich iz Krka i Delbello iz Kopra; da jo dao osHindnevni dopust zastupniku Babudoru iz Kopra i četverodnevni zastupniku Liusu iz Labina. Priobčuje na dalje razne predmete, koji će se razpravljati, medju ostalimi zakonske predlogo o ustanovljenju 1. šest novih mjestnih občinah naime Pazina, Novaka, Lindara, Terviža, Gra-čišća i Pićna; 2. eri h novih mjestnih občinah, naime Labina, Vlahova i Sv. Nedelje; 8. trili novih mjestnih občinah naime Buzeta, Draguća i Lanišća; 4. dvih novih mjeatnih občinah naime Dolino i Očizle sa. sjelom u Klancu. tom in končajoče z odpravilo ponudo in pisarniškimi potrebščinami. .Skratka, predložiti vam hočem ponudbo, kako bi se ne le začasno, temveč popolnem izkopati mogli iz te stiske, v kojo ste padli morebiti po nesrečnem slučaju, morebiti po nevednoati — oprostite mi odkritosrčno sodbo — nevednosti ži-venja in resničnih razmer. Pripravljon sem, da sam uredim vašo razmere. A k temu treba pred vsem, da odložite vsakak neumesten sram in mi popolnem zaupate, brez okolišev in brez pridržka, kakor vlast n emu bratu-. Iz nekakovega temnega nagona odmakne pri poslednjih besedah gospod nadzornik svoj stol nekoliko od stola samozvanega svojega pokrovitelja. A ta se ne zmeni za nebratsko ono kretnjo ter nadaljuje: „Prihranim vam vrhu tega i neprijetno priznanje. Pogledal sem dovolj za kulise vaše domačnosti. Vem, da je jedino vrelo vaših dohodkov uboga penzija, ki komaj zadostuje, da se preživi tako mnogobrojna obitelj. Ko bi vse tako ostalo, kakor je sedaj, morate se neogibno potopiti. No, čujte mojo ponudo : pripravljen sem, no le odstraniti grozno dražbino strašilo, temveč z vami popolno premirje okleniti dotlej, da finančne svoje razmere z mojo pomočjo uredite. Predstavite si, da zgino ti pečati z vašega pohištva, da ne bode hrumeča hoja uradnega sluge Prelazeč na dnevni red i to prvu točku, sastav uredah, saborski poslužnik raznasa ceduljo sa litografiranimi imeni dvojico tajnikah, i šestorice pregledatelja stenografičkih zapisakah. Prva cedulja nosila je imena Bubbn dr. Josip i Venier dr. SilveRtar; druga Babu de r vit. Jakov, Bombo vit. Toma, Campitelli vit. dr. I. Mate, Ivancich ftašpar Filip, Lazza-rini bar. Jakov, R i zz i Nikola. Ti su izabrani po večini, dočim je manjina izručila bielo cedulje. G. dr. Campitelli predlaže, da se izabere tri saborska odbora i to financi-jalni sa 9 članovah, školski sa 5 članovah i legalni takodjer sa 5 članovah. Dakako da se prima. G. dr. Amoroso predlaže, da bo pretrgne sjednica na npkoliko minutah, da se članovi pogovore, što predsjednik i čini. Na to so članovi večine jedan za drugim udaljuju iz sabornice, a članovi manjine ustaju i pogovarnju se, kao i predsjednik i vladin zastupnik. Kod preduzeta glasovanja nije poslužnik medju članove manjine razdielio ceduljah košto je to obično činio. Oni ili nisu glasovali ili su izručili biele cedulje. Sa 17 glasovah, odanih po većini, bila au izabrana sliedeča p. n. gospoda: 1. u finan-cijalni odbor: Babuder, Bombo, Campitelli, Doblanovich, Fragiacomo, Ivancich, Rizzi, Sbisa, Venier; 2. u školski odbor: Amoroso, Babuder, Buba, Costantini, Scaui-picchio; 3. u legalni odbor: Amoroso, Costantini, Franceschi, Lius, Mrach. G. dr. Campitelli veli, r kranjski. (II. seja dne 13. septembra 1887.) Seja prične nb '/iU. Prečita se in odobri zapisnik zadnje seje. Deželni glavar naznan ja, da je deželnega zbora sklep, da se obdači vino, vinski mošt in meso, dobil najvišje potrjenje. Izmej mnogih došlih prošenj, izroči ho prošnja odbora za Vodnikov spomenik finančnemu odseku, isto tako prošnja g-Dežuiana, naj se podpirajo znanstvene izdajo muzejskega družtva. 1 Poslancu bar. Alfonzu Cojzu dovoli se dopust l4 dni. Posl. prof. Suklje 9tavi nujni predlog : Z oairom na to, da je ona številka def. zale., v kateri se razglaša dodatni davek mt žganje izšla stoprav 30. avgusta ter da dotično oznanilo c. kr. finančnega ravnutelj-rva za Kranjsko nič ne omenja o terminu za prošnje, zadevajoče se plačilnih obrokov, da je zatorej udeležencem absolutno nemogoče bilo, pravočasno seznaniti se z uveti , pod katerimi država dovoljuje primerne obroke za plačevanje tega dodatnega davka, naprosi se visoka deželna vlada, da kar nemudoma in po najkrajšem potu od visokega finančnega ministerstva izprosi: a) rok pismenim prošnjam za primerne obroke pri dodatnem davku raztegne ne lastnikom žganih opojnih pijač, narejenih iz sadja, jagod, korenin, rropin in vinskih drožij, na Kranjskem do 15. oktobra 1888. inkluzivno. b) mej tem časom ustavi se na Kranjskem izterjanje dodatnega davka pri lastnikih žganjih opojnih pijač. Ko jo govornik dokazoval nujnost in jo je zbor priznal, utemeljuje poslanec prof. Suklje v daljšem govoru svoj predlog, kateri tudi Pfeifer toplo podpira. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da ae bistveno ne protivi nujnemu predlogu poslanca Šukljeja, da pa ne iuore pritrditi vsem trditvam, katore so se na-glašale v tej #adevi. Oddalo se jo „oznanilo" uže prej slovenskim listom, tako da je bilo isto uže dne 17. avgusta priobčeno v „Slovenskem Narodu". Nujnost se prizna in seja preneha skoro pol ure, v katerem času obravnava finančni odsek in stavi potem poročevalec finančnega odseka g. Suklje po daljšem utemeljevanji predlog, kakor je bil uže popravljen po finančnem odseku objavljen v „Slov. N.tt Dežman ugovarja, da bi se nasvet takoj vsprejol. Treba bi bilo veuder povabiti k seji finančnega odseka organe finančnega ravnateljstva, kajti to je prvi slučaj, da se tako važna zadevi tako hitro reši. Deželni glavar dr. Poklukar naglasa, da deželni opravilni red nikakor ni žaljen po tem, da je finančni odsek takoj sklenil odobriti nasvet gospoda poslanca Šukljeja, ker treba jo, da se o tej važni stvari hitro odloči. Poročevalec Suklje, odgovarjajoč Dežmanu pravi, da, ako se danes o stvari ne sklene, je v obče zakasnjena, tedaj se priporoča, da se uže danes predlog finančnega odseka odobri, čemur zbor tudi z veliko večino pritrdi. Volitev poslanca kranjske kupčijske in obrtnijske zbornice, katera je izvolila poslancem svojega predsednika J. Kušarja, se brez ugovora po nasvetu poročevalca Murnika (»dobri. Deželnega odbora poročilo o deželnih ustanovah za hirajoče, vstanovl jenje v proslavo 40letnice cesarjeve, izroči se po nasvetu poslanca dr. viteza B'ei\veiaa-Trste-niškega gospodarskemu odseku. — Dež. odbora poročilo o M.ni uši izroči se finančnemu odseku. — Poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o prepovedanem lovskem času, izroči so upravnemu odseku; deželnega odbora poročilo o gradnji Kopaoniško ceste finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona, s katerim se prenareja zakonito določilo o tistih, ki so oproščeni, da ne plačujejo pristojbine za lovsko karto, izroči se upravnemu odseku. Poslanec prof. Suklje poroča v imenu j finančnega odseka o izkazu glede gospodarjenja s kranjskim učiteljskim zakladom za leto 1887. Blagajnični ostanek koncem leta 1887. obstoji iz državnih obveznic št. I 35.753 in 126.392 v skupni glavnici gld. I 32.050 in iz gotovine gl. 132.30 kr. skupaj gld. 32.182.30 kr. Se odobri. Poslanec Klun poroča v imenu finan-! čnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov sledečo: 1. Dijaški ustanovni zaklad: 707.958 gld. 34 kr.; 2. de-j kliški ustanovni zaklad: 34.965 gld.; 3.; Dullerj ev dekliški ustanovni zaklad: 9884 gld.; 4. grof Saurau-ov ustanovni zaklad za maše ob pričetku deželnega zbora: gl. i 2960; 5. Glavarjev ustanovni zaklad: a) imenska vrednost kapitalov : 183.524 gld: b) vrednost posestev in inventarnih stvarij : 13.998 gold.; 6. sirotinski ustanovni zaklad: 389.936 gold. 50 kr.; 7. učiteljski ustanovni zaklad: 16.215 gold.; 8. ilirski ustanovni zaklad za slepe: 6.303 gld. 501 kr.; 9. cesarico Elizabete ustanova »a invalide: 9206 gld.; 10. Postojinske jame ! ustanova za invalide: 820 gld.; 11. Tre-, vizinijeva ustanova za invalido : 2078 gl.; I 12. Metelkova ustanova za invalido 9191 gold.; 13. ustanova Ljubljanskih go-spej za invalide štev. I.: 1600 gld.; 14. j ustanova Ljubljanskih gospej za invalide] sr. II.: 11.203 gl. ; 15 Kalistrov ustanovni zaklad: 85.344 gold.; 16. Iloldenheimov ustanovni zaklad za gluhoneme: 16.777 gld. 50 kr.; 17. istanovni zaklad za gluhoneme: 40.582 gld.; 18. dr. Lovro To-manov ustanovni zaklad: 8010 gl.; 19. Ilans Adam Engelshauserjev ustanovni zaklad: 27.200 gld.: 20. Flodnigov ustanovni zaklad za slepe: 80107 gl. Skupaj iznaša vse ustanovno premoženje 1,625.692 gld. 84 k., v primeri s koncem decembra 1886. leta (1,576.947 gold. 84 kr.) za 48.745 gld. več. Poročila deželnega odbora o raznih ustanovah, odobreno brez ugovora, slove : Izpraznjene hiralniške ustanove je dež. odbor podelil in sicer ustanovo štev. 4. Rudolfu Eržanu v Šiški, štev. 12. Mariji Bajer i t Črnega vrha pri Idriji, štev. 30 Silvestru Zalarju v Ljubljani, št. 46 Winkler Avgusti v Mekinjah, št. 48 Ignaciju Kovačiču iz Mokronoga in štev. 49 Pilpah Mariji v Litiji. V novi uredbi računske knjigo dijaških ustanov so je nehala ta pomanjkljivost, da jo bilo jako težavno in le po zamudnem iskanji mogoče najti, koliko znaša glavnica vsako ustanove posebej. Nova računska knjiga pa se je uredila tako, da se precej razvidi vsakokratna glavnica vsake posamezne ustanove. V vojaških vzgojevalnicah in izobraževal-jnicah ste bili začetkom šolskega leta 1888(9 izpraznjeni dve kranjski državni ustanovni mesti. Ti mesti ste bili po predlogu deželnega odbora z Najvišjim sklepom 13. avgusta 188,S najmiiostiveje podeljeni Ludoviku Vencajzu in Rudolfu Celešniku. Deželnozborski sklep 7. dec. 1887., po katerem so se sirotinske ustanove za dečke v Marianišči od letnih 90 gld. začasno povekšale na 100 gl. pričenši z letom 1888, je deželni odbor naznanil predstojništvu Vincencijevega družtva. Kakor je uže omenjeno v lanskem letnem poročilu, dovolila je c. kr. dež. vlada dekliški sirotišnici baronovke Lichtenturnove letno podporo 400 gld. iz sirotinskega zaklada za trirazredno dekliško šolo, katero vzdržuje red sestra krščanske ljubezni in katera ima pravico javnosti, pričenši od 1. 1888, toliko časa, dokler se bode šola uzdrževala. Ker je ta znesek postavljen v proračun ustanovnega zaklada za leto 1888, je deželni odbor zaukazal izplačevanje navođene podpore 400 gl. v četrtletnih anticipantnih rokih od leta 1888 naprej. Z ukazom visokega ces. kr. mini-sterstva za notranje zadeve dne 2. julija 1888, št. 11.722 so je deželnemu odboru naročilo, naj izrazi svoje mnenje o ustanovitvi še tretjega ustanovnega mesta baronice Eleonore Schweigc5r pl. Lerchenfeld dodatne ustanovo k. c. kr. ustanovi za gospodične plemenitega stanu, v letnem znesku 210 gld. katero ustanovitev je predlagala c. kr. dežolna vlada, ker dotični zaklad v visokosti 25.079 gld. 60 kr. oziroma njegovo obresti zadostujejo, da se plačujete uže obstoječi dve ustanovni mesti in pa še tretjo, ki naj bi se ustanovilo in vrh tega ostane še presežek za plodonosno nalaganje, in ker je dalje število obubožanih gospodičin kranjskega plemstva, ki imajo vse sposobnosti za ustanove, precej znatno, je deželni odbor priporočal to ustanovitev. Potem se odobriti poročili finančnega odseKa o proračunu hiralniškega zaklada za 1. 1889 in o računskem sklepu za leto 1887. Proračun za 1. 1889 znaša v potrebščini 2500 gl., v zakladu 2586 gl. 40 kr. Zatorej presežek 26 gold. 40 kr., kateri naj bi se z ustanovnimi pihranki vred v zmislu sklepa deželnega zbora z dne 13. decembra 1886 kot ustanovni zaklad za deželno hiralnico plodonosno naložil, ali pa v podporo ubožnim občinam za oskrbne troske uporabil. Računski sklep zal. 1887 kaže, da so redni dohodki tega zaklada iznašali 2.623 gl. 59 kr., izrednih ni bilo, prehajalnih pa 4580 gld, 08 kr., skupaj 7203 gl. 67 kr. Koncem seje prijavita posl. Šuklj e in Pfeifer samostalni predlog, da se prena-narodi deželni zakon, sklenjen o opojnih pijačah v nekaterih določilah ; dr. Papež pa, da se prenaredi deželni volilni red v i; 13. deželnega reda osstavek I.—Predlagatelji bodo te predloge utemeljevali v prihodnji seji. III. seja dne 13. septembra 1888. Došlo je mnogo peticij, mej njimi prošnja muzejskega družtva za podporo za pospeševanje znanja dežele; prošnji „Pe-dagogiškega družtva na Krškem" za zboljšanje učiteljskih plač in za podporo družtvu. Deželni predsednik, baron AVinklcr, izroči v obeh deželnih jezikih vladno predlogo o uravnavi plačil za pouk veronauka na ljudskih šolah. Poročilo deželnega odbora ob ustanovitvi strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani in poročilo deželnega odbora, zadevajoče povračilo za režijo in hrano v deželnih dobrodelnih zavodih, izročita se finančnemu odseku. Polanec Pfeifer utemeljuje samostalni predlog, da se sklene sledeči zakon z dne .....,8 katerim se prenareja § 2. dež. zakona z dno 5. avgusta 1887 dež. zak. št. 24. „Po nasvetu dež. zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako : Člen I. § 2. zakona z dne 5. avgusta 1887., dež. zakona št. 24, je v svoji dozdanji besedi razveljavljan in namesto njega stopi naslednje določilo: § 2. Oprostitev od plačevanja deželno naklade na porabo žganih opojnih pijač mora nastopiti v vseh onih slučajih in pod tistimi uveti in opre/.nostimi, pod katerimi se dovoljuje oprostitev od plačevanja državnega davka za žganje iz samopridelanih tvarin (§ 5. zakona z dno 20. junija 1888, drž. zakona št. 95). Ravno tako nastopi oprostitev od deželne naklade v vseh slučajih i:t pod tistimi uveti in opreznostimi, pod katerimi se dovoljuje davčna oprostitev od državnega potrošnega davka za tisto žganje, katero so rabi za obrtne namene, uštevši narejanje octa (je-siha) za kuho, kurjavo, snažitev in razsvetljavo. za zdravilne in znanstvene namene (g 6. zakona z 20. junija 1888, drž. št. 95). Čl en H. Ta zakon stopi v veljavnost 1. dan meseca januvarija 1889. leta.* V prvi in drugi seji izročil sem slavni zbornici več prošenj dolenjskih občin, da se po podobnosti državnega zakona z dne 20. junija t. 1. domaće žgane pijače (tropi novec, drožno žganje, slivovka itd. iz domačih pridelkov) za domačo porabo oproste deželne naklade; danes mi je čast, podpirati te prošnjo in ob jednern predlog, katerega jo sestavil častiti :noj tovariš, poslanec dolenjskih mest raztegni vsi ga tudi na olajšavo §. 6. omenjene državne postave. Ko smo pred par leti sklenili deželno naklado na žganje, vodila nas je misel za pokritje vedno rastočih deželnih potrebščin pritegniti novo dohodke z ob-dačenjem zdravju škodljivega tovarnega žganja, s tem omejiti žganjepitje, ter zopet priboriti žlahtni vinski kapljici nekdanjo častno mesto, iz katerega jo je izpodrinil na veliko našo žalost strupeni špirit. Ta deželna naklada pobirala se je leta 1886, 1887, neso se Čule nikakeršno pritožbe ; nobenemu ni prišlo na misel, segati tudi na domačo slivovko, tropino-vec, drožno žganje, itd. Letos prvič zadela je deželna naklada vsak liter domačega žganja, če tudi so doma porabi, mej tem ko državna postava ne obdači do 56 litrov domačega žganja za domačo porabo. Tomu krivo je — po mojem mnenji — napačno tolmačenje deželnožgan jarske postave, katero si jest tako tolmačim: Užitninski davek cd mesa, vina itd-plača obrtnik, oziroma tisti, ki take stvari na drobno prodaja, postavim, če mesar zakolje teleta, mora plačati dac, če pa na primer jaz kot posestnik zakoljem teleta, ter ga doma použijero, sem daca prost; ako bi pa prodajal telečje meso, morata odrajtati dac ; jednako je pri domaći sli-vovki: Če jo doma popijem, sem naklade prost, če jo pa prodajani, moram plačati naklado, ki jo irna potem vrniti kupec; meni je pa tudi prod očmi stara in nova državna žganjnrska postava, ki brez davka pušča 56 litrov domačega žganja za domačo porabo, tako bolj pohlevna naša dežela vender no bi smela biti bolj fiskalna, kakor „fiscus", katerega so stari Rimljani zvali „semper rapas", (Tako jo ! Dobro.) (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežele. Nedavno je izšla na svitlo brošurica pod naslovom: „Avstrija in slovansko vprašanje." Ta prezanimljiva knjižica je pisana v češčini in bodo pro-ložena na vse slovansko jezike, da jo morejo vsi čitati. Vsi večji listi so uže donesli nekoliko odlomkov iz nje. V tej knjižici je dokazano, da je slovansko vprašanje čedalje jasnejše, konečni smoter slo-vanstva nam stopa oedaljo razločnejši pred oči. Če so v prejšnjih vekih gospodovali Romani, ako imajo v tem stoletji Nemci odločujočo besedo, pripada dvajseto stoletje, ki baš začenja, Slovanom. V bodočem, slovanskem veku imati se rešiti dve poglavitni vprašanji: bode li Donava slovanska ali nemška reka, bodo Carigrad slovansko ali nemško mesto; s tema vprašanjema je rešeno tudi zapadno-slovansko, češko in poljslo vprašanje. Vsi Slovani bi morali delati z vsemi svojimi silami, da se ta vprašanja rešijo v njih /mislu. Mnogo je tudi odvisno od držanja Rusije, katera ne sido ne prijateljem, ne neprijatelje« dati povoda, da jo sum.iičijo, kakor bi si hotela prisvojiti nekatere slovanske zemlje. Tega Rusija sama neče, pa tudi Slovani no teže za njeno vrhovno oblastjo. V rešenji slovanskega vprašanja igra Avstrija veliko ulogo. Ako hoČo ona svoje Slovane uničiti, delala bodo tudi na tot da balkanske Šlovane potlači, ker bi se jej sicer to delo ne sponeslo. Svobodni Jugoslovani bili bi za nerusko-madjarsko Avstrijo tako nevarni, kakor nekedaj Pie-mont, kateri se je od njo odtrgal samo za to, ker je imel za seboj svobodno Italijo. Ako bi Avstrija res težila za to svrho, delala bi v smislu liismarkovem, ki jo 1865 1. rekel : Mi potrebujemo Avstrijo za vshod. Tako postopajoč zgubila bi Avstrija vse simpatije na Balkanu. Ako pa da svojim slovanskim narodom pravo svobodo ter jim jo zavaruje, nima »e bati Rusije; kajti mahoma pridobi halkansko Slovane na svojo stran in s tem je tudi drugo vprašanje rešeno: Carigrad bi no bil ni angleški, ni nemški, ni avstrijski, bil bi slovanski. Evropa bi se takemu re-šenju tega vprašanja ne branila. Evropa se boji samo, da Rusija prevzame ulogo Turčijo, neodvisnosti 7 balkanskih narodov bi se pa prav nič ne branila, kakor se ni upirala zedinenji Palije in Nemčije. Avstrija mora premeniti svojo dosedanjo politiko, ako se hoče ohraniti ter postati mogočna. Ako pa hoče to doseči, morajo merodajni faktorji pomisliti, da je večina balkanskih in avstrijskih narodov slovanska; v tem smislu morajo tudi urediti svoje delovanje. Nadalje pravi brošura, da si morajo ' Čehi priboriti oni položaj, v katerem so sedaj Madjari, ter tako zapre-čiti, da Dunaj ne bode samo Berolinsko predmestje. Proti koncu pozivlje Slovane, naj vsi kakor eden vstanejo proti sedanji notranji in vnanji politiki, katera je v protislovji s težnjami večega dela avstrijskih narodov. V nedeljo je bil velik shod Staro-čehov v Pragi. Ta shod je sklical Rieger, da izreče popolnoma zaupanje staročeškej stranki in po njej tudi vladi. Slovenski državni poslanci so poslali v Prago telegram, zatrjajoč, da se popolnoma ujemajo s politiko „češkega kluba". Na tem shodu je bila sklenena resolucija, v katerej se povdarja, da morajo biti na Češkem Čehi in Nemci ravnopravni. Staročehi upajo, da bode ta resolucija tako uplivala na Nemce, da so povrnejo v deželni zbor. To pa še ni tako gotovo, kajti neka nemška stranka Staročehe kar naravnost zasmehuje. — Vnanje dežele. Srbski krvavi ministerski predsednik Ilristič doživi na stara kolena osodo, kakoršne ne bi bil pričakoval. Baš sedaj, ko si je bil uže zavihal rokave in nabru-sil nož, da začne „delati", moral se bode umakniti Rističu. Milan je sprevidel, da se s to vlado ne bi mogel več vzdržati in Hristič, kateri je toliko domoljubov in poštenih mož postreljal, povesil in poklal, da je Milana vzdržal na prestolu, služi mu Bedaj za jagnje, ki grehe Milanu odjemlje. Milan pravi, da ne more odpustiti Hristi-6evi vladi, da se je vedla tako neokretno v pravdi proti kraljici. Vlada sama je sestavljala dopise in poročila dunajskim in peštanskim listom, a tako, da je proti svojej volji pridobila simpatije vsega sveta kraljici in ne kralju. Sedaj bi se Milan rad opral pred svetom in vso stvar nekako vdušil. Ristič mu je obljubil v tem svojo pomoč. Kraljici ponijata pomirenje pod starimi pogoji, namreč, da ona ostane na tujem in da pride vsako leto sin po dva meseca k njej. Ako smemo soditi po dosedanjem postopanji kraljice in po prekrasnem nje dopisu konsistoriju v Belem gradu, smemo pač reči, da pod temi pogoji ne Milan ne Ristič ne dosežeta postavljene si svrhe. Nek Kiselov streljal je te dni na Načeviča, bolgarskega ministra ter ga nevarno ranil. Ta faktum nam kaj lepo osvitljuje razmero v tej ne-srečnej zemlji, ki uživa blaženstva Kobur-gove vlade. Da se to vprašanje enkrat reši, bilo bi po ruskih zahtevah najbolje, da se velesile dogovore o kandidatih za bolgarski prestol. Najprej pa treba Ko-burga odstraniti in razpisati nove volitve v veliko sobranje, ki bi se morale vršiti popolnoma svobodno. Velikemu sobranju naj bi se predložili potem kandidatje za bolgarski prestol. Sobranje bi si na to enega izbralo, vse države bi ga pa pri poznale. — Trgovinska zveza mej Srbijo in Bolgarskem bode kmalo sklenena. Na Rumunskem so razpisane za 16., 17. in 18. prihodnjega meseca nove volitve v državni zbor. Gibanje je jako živahno. Vse stranke moči, da si pribore strastjo poprijeli so socijalisti. Pri volitvah na Nemškem bodo tudi bržkone (ako bode vlada dala količkaj svobode) hudi boji. Svobodomiselni listi svetujejo narodno-libaralni stranki, naj se nikakor ne poteguje za konservativce ter naj rajše dela proti njim. Konservativcem je dovolj, da so spojijo z središčem, da imajo večino, ako bi jim narodni liberale5 ne bili po volji v agrarnih, v šolskih in cerkvenih vprašanjih. A to svarilo svobodomiselnih listov ostane najhitreje brezuspešno, kajti narodni liberalci bas od vlade največ pričakujejo. Prihodnje zasedanje francoske zbornice bodo zelo zanimljivo. Koj od začetka vnamo se najhitreje spor mej radi-kalci in oportunisti, katerim nikakor ni po volji, da kani vlada postaviti na dnevni red revizijo ustave. Ta spor bi lahko vrgel sedanje Floquetovo ministerstvo. Prve navale prebiti bode uže finančnemu ministru o proračunskej debati. Na dnevni i-ed pride za revizijo ustave tudi premena volilnega reda. O tem ima dotični odsek tri predloge. Po enem bi se morala zbornica obnovljati tako, da se po treh letih napenjajo skrajne zmago ; s posebno se političnega boja voli polovico poslancev, po drugem imelo bi se voliti vsake dve leti polovico, po tretjem pa vsako leto eno tretjino novih poslancev. O teh vprašanjih se bodo unele pač rps živahne in zanimljive debate. Papež je izjavil Vatikanu pride-Ijenemu diplomatićnemu zboru, da želi, naj se udeleži sprejema Viljema II. o njega pohodu v Vatikanu. Pohod bode dc vatikanskih vrat popolnoma privaten, še le ko nemški cesar vatikanski prag prestopi, zadobi oficijozni značaj. Papež sprejme cesarja v beli paradni oblaki z brilantnim križem. Na željo cesarjevo bode vse tako urejeno, da ne pride k pogovoru mej njim in papežem na štiri oči. Mogoče je pa, da se spremeni program še zadnji trenotek. Domače vesti. Zaplena. Današnja številka „Edinosti" bila nam je od si. državnega pravdništva zaplenjena, radi članka „Slovanstvo v Avstriji". Za naše čitatelje priredili smo drugo izdajo. — Zaradi pomanjkanja časa prisiljeni smo bili prinesti izveeče o deželnem zboru isterskem v hrvatskem jeziku. Prosimo zatorej č. gospodov čita-teljev, da blagovole vzeti na znanje to pojasnilo. Političnega družtva „Edinosti" odbor sklenil je v svojej seji dne 16. t. m., da priredi ljudsko veselico dne 7. oktobra • t. 1. Vspored je uže določen; kraj in na-i črt objavimo kasneje. Odbor uže sedaj j marljivo deluje na pripravah in sodeč po njegovej gibčnosti, moremo trditi užo danes, da bode ta veselica nekaj posebnega za tržaške Slovence. Nova slovenska ljuska šola obeča uže danes lep napredek. Vpisanih je zadostno število učencev in radostno priznajemo, da so imeli naši pozivi na slovenske roditelje s pomočjo vrlih rodo-j ljub,-v lep vspeh. Temelj narodnoj šoli je s tem osiguran; iz krepkega semena mora vzrasti krepko, košato drevo, v čigar senci I najdejo naša deca stalno zavetje, [sto nam j je omeniti tudi o otroškem zabavišču, kajti tudi v to prvo podlago narodne šole jo , vpisano uže zadostno število otrok. Poduk začne v kratke..i, ker se niso , dogotovljena potrebna zidanja v poslopju. Odprtje objavimo o pravem času. I Druga seja deželnega zbora ister-skega bila je jako znamenita. Predsednik g. Vidulič z a b r a n i 1 je namreč poslancu g. dr. Volariču, d a čita interpelacijo v hrvatskem j e-ziku ! Poslanci manjšine pritožili so se vsled tega brzojavnim potem ministerstvu. — Res krasen dokaz, kako se vrši ena-! kopravnost v deželnem zboru isterskem ! , Človek bi skoraj mislil, da Poreč ni v Avstriji in g. presv. Vidulič neomejen despot. Občinski svet tržaški imel je dne ' 18. t. m. tajno sejo, v katerej se je skle-' nolo nastopno : ravnatelju blaznice, g. dr. Seunig-u dovoli se odškodnina 200 gl. za znanstveno potovanje; učitelj U. Mariotti se imenuje vodjem šole v okraju Rena nuova; J — učiteljem veronauka na mestnih ljudskih šolah se imenujejo gg. D. Bullo, I. Daris, g, Pittacco in g. Tamaro in ob enem se razpišejo še dve službi verouči-j teljev ; — ustanovi se za slovenski in ita-i lijanski oddelek ljudske šole v Barkovljah mesto učiteljice, odnosno učitelja; — j imenujo se dalje : g. Doff Sotta provizor-(nim učiteljem na ital. oddelku šole v j Skednju, Fr. Zaratin v Barkovljah in M. ! Ghergolet zač. učiteljicom na ital. oddelku j ljudske šole v Skednju, O. Sartori pa zač. učiteljicom za mestne ljudske šole; — potrdi se odgovor glede najemnine za šolske prostore v Belvederji; — podeli se mirovina za tri leta slugi bivše risarske šole ; — konečno imenuje se uradnik mestne zastavljalnice, Rudolf Peresson, dav-karskim komisarjem. Večina diž. poslancev kranjskih, v prvi vrsti zastopniki kmetskih občin, spoznali so, da se kmetom, oziroma sadjarjem godi velika krivica vsled dež. naklade na žgane pijače in to zaradi tega, ker se mora sedaj, od vsega žganja, to je tudi od onega, kateri se rabi za domačo potrebo, plačevali to naklado. Predložil se je vsled tega dež. zboru samostalni predlog z načrtom, s katerim se prenareja §. 2. dež. zakona z dne 5. avgusta 1887. dež. zak. št. 24. o samostojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih pijač. Predlaga so namreč, da se §. 2. v bodoče tako le glasi: §. 2. „Oprostitev od plačevanja dež. naklade na porabo žganih opojnih pijač, mora nastopiti v vseli onih slučajih in pod tistimi uveti in opreznostimi, pod ka- terimi se dovoljuje oprostitev od plačevanja državnega davka za žganje iz samo-pridelamh tvarin. Baš tako nastopi oprostitev od deželne naklade v vseh onih slučajih in pod tistimi uveti in opreznostimi, pod katerimi se dovoljuje davčna oprostitev od državnega potrošnega davka za tisto žganje, katero se rabi za obrtne namene, uštevši narejanje octa (jesiha) za kuho. kurjavo itd". Vendar ni treba misliti, da je ta pre-naredba uže veljavna, kajti mora jo še prej potrditi Nj. Veličanstvo, kar se bode sicer brez dvojbe zgodilo, potem pa stopi v veljavnost dnč 1. januvarja 1889, Pojasnila pa je treba nekaterim gospodarjem, kateri imajo žganje, da je smejo zapečatiti dacarji, nikakor pa nimajo pravice tir jati naklade in to deželno toliko časa, dokler se žganje ne proda. Nadvojvoda Ferdinand Karol Ljudevit dopolni dne 27. decembra t. 1. svoje 20. leto. Mladi nadvojvoda je sin nadvojvodo Karla Ljudevita, ter služi kot lajtenant pri pijonirjih. O svojem rojstvenem dnevu proglasi se polnodobnim v posebnoj avdijenciji. Nj. Veličanstvo mu podari o tej priliki sabljo. f Anton Raič. Po kratkej bolezni preminol je dne lt*. t. m. v Pragi profesor na c. kr. realki v Ljubljani, Anton Raič, v 44 letu svoje dobe. Pokojnik je bil tajnik „Pisateljskega družtva" in odbornik „Matice Slovenske". Porodil se je 10. aprila 1845. v Mali Nedelji na Spodnjem Stirskem; zvršil je gimnazijo v Mariboru in se podal zatem na dunajsko vseučilišče, kjer je prebil profesorski izpit iz slovenščine, zemljepiaja in zgodovine. Podučeval je na ljubljanski realki od leta 1872. Bavil se je v prostih svojih urah posebno z arbsko-hrvatskiin slovstvom, priobčil je tudi raznih znanstvenih razprav. Bil je vrl rodoljub, ki ni iskal hvale in časti, ali delal je v prid svojemu narodu kjerkoli je našel ugodne prilike. Pri svojih učencih bil je zaradi izredne svoje Ijubez-njivosti jako priljubljen. Z njim je izgubila ljubljanska realka eno izmed najboljših svojih sil. Dal Bog, da so najde njega vreden nastopnik! Truplo blažega pokojnika prepelje so r Ljubljano, kjer bode pokopano na pokopališču pri Sv. Krištofu. Fran grof Coronini, deželni glavar goriški, ustanovil je dvo štipendiji po 300 gld. za dijake z Goriškega, ki bodo obiskovali kako visoko šolo v naši državi. Obrnil je svojo letno plačo, ki mu pri-stoja kot deželnemu glavarju, v rečeni dobri namen. Razpisane štipendije. Početkom šolskega leta 1888/89 oddajo se tri štipen* dije iz v8tanovo V. Tomačič in sicer jedna po 200 in dve po 150 gld. Pravico do užitka imajo v prvej vrsti dijaki, pripadajoči občini Voloskej, kateri obiskuje pomorsko šolo ali realko. Prošnje v štirih tednih c. kr. na-mestništvu v Trstu. Onim sadjarjem, ki imajo stare, opeša e sadne vrte, kakeršni se nahajajo po hribih krog vasi, svetujemo prav posebno naj pred zimo okopljejo drevjo ; pre-kopljejo naj namreč vso trato ali vsaj krog vsakega debla 1 meter na široko. Marsikateri krat je to, če jo trata na sadnem vrtu postala stara vsa pusta in trda, vzrok, da peša sadno drevje. Ni je pa boljši pomoči, nego če tako staro trato prekopljemo pred zimo in potem spomladi, ali če pognojimo ves prostor prav dobro in posadimo r okopavnimi rastlinami ali imena A do I; 2. oktobra od I do S ; 3. od S do Z. 4. in 5. je zborovanje pi-hotc v nastopnem redu : 4. od A do N 5. od N. do Z ; 6. lovci, topniearji. kavalerija, ženijstvo, itd. Izvzeti so vsi, ki so bili letos v aktivnej službi, dalje stalno z cer-tifikalom v dopustu stoječi, ki stoje v javne j službi in drugi po obstoječih zakonih. Tolminsko učiteljsko družtvo ima glavni občni zbor v Kobaridu dne 24. t. m. ob i. uri zjutraj z nastopnim dnevnim redom: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Toj-nikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev 3 pregledovalcev računov. 5. Volitev družtvenega odbora. 6. Nasveti. Posebna rabila ae ne pošiljajo. — K obilni udeležbi vabi najuljudnejše ODBOR. Državna sadna razstava na Dunaji odpre se 2. oktobra 1.1. Razstavniki imajo za polovico znižano vožnjo na Dunaj. Legitimacije dobe pri kmetjiski družbi. Deželna sadna razstava v Ljubljani. „Kmetovalec", uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske, prinaša načelu 17. številke nastopni poziv, kateri priobčimo v to svrho, da se udeleže razstave tudi naši aadjerejci v lastnem interesu. Poziv slove: Vsak, kdor ima kaj razstaviti, oglasi naj to najkasneje do 1. oktobra t. 1. podpisani družbi. Razven svežega (frisnega) sadja,' se lahko razstavi razno posušeno in vkuhano sadje, sadni mošt, žganje itd. Ker je razstavi namen, da izpoznamo vse zimsko sadje, ki raste po Kranjskem, naj noben sadjar ne zamudi poslati kaj na razstavo, ker le tako bode mogočo namen doseči. Vse eno je. ako kdo pošlje tudi samo eno vrsto (sorto), bodi si tudi ta drobna in od toče poškodovana. Kdor misli razstaviti sadni most lanski, pošlje naj ga takoj 5 litrov družbi v Ljubljano. Posoda bodi kakeršna koli, ker bo družba pretočila ves mošt v enake buteljke z lepimi napisi. Podpisana družba naznanja, da je do sedaj le z Gorenjskega prišlo obilo oglasov, z Notranjskega veliko manj, z Gorenjskega skoraj nič. Ker je mogoče, da pride Nj. ces vis. cesarjevič ravno ob razstavi v Ljubljano, moramo ae kmetovalci toliko bolj potruditi, da bode razstava velikanska ter da bode kazala pravo podobo kranjskega sadjarstva. Se enkrat pozivljemo zatorej vso razumne gospodarje dežele nase, naj se obilo udeležujejo, ter jih prosimo, naj delajo med svojimi tudi v tem smislu. Nihčo naj no misli, da je njegov pridelek pre-neznaten, da bi ga mogel razstaviti, ker vsak lahko po svoje pripomore k splošnemu vspehu. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbo kranjsko v Ljubljani. Tvrdki G. B. Angeli v Trstu dovolilo je vojno ministerstvo rabiti naslov „dobavitelj c. kr. vojne mornarnice". Potres. V Ljubljani bil je dne 18. t. m. ob uri zjutraj potres. Škode »di napravil nobene, ker ni bil močan, prestrašil pa je vendar — le prebivalce. Statistika umrlih. Od 9. do 15. t. m. umrlo je v Trstu 74 oseb in sicer 47 mež-kih in 27 ženskih. Po starosti jih je bilo : 22 do 1., 12 do 5., 5 do 20., 7 do 30., 5 do 40., 6 do GO., 11 do 80. leta in 3 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 18 oseb več. Povprečno je uinrlo izmed 1000 oseb 33-GG. Policijsko. Tržaški tatovi vrgli so se v zadnjem času na letovišča, katera so navadno slabo varovana. Vdrli so v letovišče Sancin v ulici Farneto štev. 58 ter poaejemo na novo z dobrim žlahtnim j ukradli, ker boljšega niso našli, mestnemu travnim semenom. Tako prekopavanje po-, uradniku Karlu Roicu zlato uro, vredno spešuje, da prihaja zrak z svojim za raz-krojevanje še neskrojenih mrtvih rudnin-j skih tvarin blagodejnim kislecem v zemljo. Stroške za prekopavanje povrne obilno sadje, in tudi če se v tako spočito zemljo zasade okopavne rastline, obrode jako bogato. Paziti pa treba pri prekopavanji, da se drevenne;korenino ne ranijo prehudo. (Vrtnar.) Učiteljski tovariš. Štev. 18. prinaša: 1. O plemenitem srci. 2. Knjiga Slovenska. 3. Dr. Ivan Anton Scopoli. 4. Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učil-sko razstavo" „Pedagogiškega družtva* v Krškem. 5. Dopisi. 6. Premena pri uči-teljstvu. 7. Razpis učiteljskih služeb. Vojaško kontrolno zborovanje odpustni- kov, rezervnikov in dopolnilnih rezerv 111- 00 gl. — Drugi drzni dolgorukeži zvezali so si dve lestvi ter vstopili v letovišče Hauserjevo na Skorkolji. Pokradli so razno predmete visoko vrednosti. Sodnijsko. Julij Os\vald, bivši pisar pri odvetniku dr. Rablu, obsojen je zaradi hudodelstva goljufije na 14mesečno težko ječo. — RAZNE VESTI. 0 ubijalcu Simitzu. Dne 12. t. m. obiskala je Simitza v zaporu njegova sestra Mileva, učiteljica na višej dekliški šoli v Novemsadu. Spremljeval jo jo državnega pravdnika namestnik Lazar. Ubijalec jo kov vrši so od 1. do (i. oktobra v pomor- > objel svojo sestro, akoprav nosi verige na skej vojašnici. Zborovanje začne vselej ob 9. uri zjutraj ter se morajo predstaviti re-zervniki v nastopnem redu: dne 1. 2. in 3. oktobra vojna m o r n a r n i c a in sicer po alfabetičnem redu imen. 1. ok- levej roki in nogi, pokleknil je pred njo ter prosil jokajoč odpuščenja za sramoto, katero je napravil rodbini. Sestra sama zelo ginjena, tolažila ga je ter mu rekla, da je mati težko bolna in da bode težko tobra predstavijo se vsi z začetno črko okrevala. Zaradi tega bode ona sama izro čila Nj. Veličanstvu prošnjo matere za po-miloščenje. — Ko je Mileva zapustila ce-Jico, zgrudila se je na tla ter so jo morali odpeljati na stan. — Isti dan posvetovala se je kr. kurija o preporočbi prošnje 3i-mitzevfga branitelja za pomiloščenje ubijalca. Sklep je ostal tajen. izgnani tujci. Meseca avgusta t. 1. je bilo izgnano iz pokrajin Cislitavije 07 tujcev (00 možkih in 7 ženskih) deloma po prestani kazni zaradi navadnih zločinov, deloma v interesu javnega reda. Po narodnosti je bilo 30 Madjarjev, 21 Rusov, 7 Prusov, 7 Bavarcev, 4 Italijani, 1 Sak-sonec in 1 Francoz. Bojna moč Rusije. Ruski vojak služi 20 let: 0 let v liniji, 9 v rezervi in 5 v domobrambi (opolčenje). Kozaki služijo od 18. do 48. leta. Ko so oproščeni od redne službe, pripadajo takisto k opolčenju, če-gar moštvo šteje se preko 2 milijona. Rusija ima v Kvropi največ konjev in sicer 19 in pol milijona, med tem ko ima Avstrija 1 in pol. Ogerska nekaj čez 2 in pol. Francija 2 Nemčija preko 3 in Italija jeden cel milijon konj. Znameniti bojni materijal so stepni kozaški, čerkeski in litovski konji. Armada šteje 1398 praporov pehote, 03 praporov strelcev, in 43 praporov rovokopačev; 1285 svadron konji-štva in kozakov in preko 500 baterij pešcih, jezdnih in pogorskih. Posehnomu oddelku jezdecev odločeno je, kvariti na sovražnikovih tleh železniške in telegrafi-ške zveze ter zabranjevati v sovražni zemlji izprovedenje oboroževanja. '_(,'S1. Sv.") Listnica uredništva G Hinko K — Ljubljana. Srčna hvula ! Sprejmemo drage volje. PrinbČeno v današnjej štt-vilki. Prosimo Skoraj Še kaj Dunajska borsa dne 18. septembru, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 50 „ v srebru — — — „ 82.95 Zlatu renta-------— „ 110.5») 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 9/.40 Delnice narodne banke — — — — n 87-s.— Kreditne delnice — — — — — — „ 214 75 London 10 lir sterlin--— — — „ 121 95 Francoski napoleondori — — — — „ 9 ^7« O. kr cekini — — ____ — 5.77 NeniAke marko — — — — — — — „ 59 55 FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avatr. KREDITN, ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkuz 2l/3"\„ 30-dnevni odkaz 2°/0 * 3- „ 25,« „ '{-mesečni „ 21/, „ 80- H 1 P,- 91/ j, a „ i>- ., „ „ /2 „ vrednostnim papirjem, gla*ocim na napoloone, kateri se nahajajo v okrogu pripoznu so nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. tobruvarja, 20 aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn, papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Roko, kakor a a Zagreb, A rad, Gradec, Hurmanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku l°/00 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/a°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vekse svote po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo st»' v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski hankovci itd. — po pogodbi. Trst, i*, marcija 1888. 48 — IG Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. 3,8<»0.000 - Reservni fond o«, dobičkov * 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlienje 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500 — Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780'3fi Reserva za škode » 2ti7 601 ■— V portfelja: Premije, ki ®e imajo potirjati v prihodnjih letih . • 16,954.118 57 Skupni znesek vs h škod plačanih od I. Ift38 do 1883 gld. 114.949 M47 05 Urad ravnateljstva. 25—2 Via Valdirivo, 2 (v Ijmtnpj hiši- OGLAS. Kor letos ne bode o SV. Mihelu navadnega sejma za lesene posode, priporoi-a podpisana tvrdka v-im dotičnim, ki enakih potrebujejo, bogato svojo zalogo posod za vino kakor: brente, čebre, kadi in drugo orodje pod jako umestnimi cenami. Blago je dobrega, domačega proizvoda. M. KRŽE Trst, Piazza S. Giovanni, št. 1. O Z ^ D co »lili!« •t« Diolo «- UJ ■jo ta u i S H L "I 9 .J oc ca .5 S ® C - ™ — C ° o u — 5 2 - .t- j- — S . S & >30 S c N «8 2 u ~ S S a. o -SE- k z s S OGLAS. V ulici Acquedotto št. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi bi.skoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Za vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. O O O O O o u 7* V T ~ "I * m čo Tj (N ee |jfi ĐC «o b|I Debelost, medlost p» nnv>-j metodi gotovo odptaviti. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltina, ogrci, pege, rtideče nosove in roke, bolezni las se raoikalno ozdrnvij(«. Pike od osepnic in kocine po obrazu s- /miru] odstranijo. V vsakem kosmetičnem p aŠat-ji daje se.svćt,. Na-voili, ktiko se zdraviti, dajo sa piemet o, 8e se vse obširno poroči in ae priloži murka za odpis v pismu z naslovom: „Hygiea-0fficin* Breslau II. Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, našlo je enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpelja io v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih pivarnali in gostilnah ; dobi se v steklenicah in iz soda ter se naročuje pri glavnem zastopa pivovarne «D.'po*ito di Birra di Farrauh> v Trstu, Barriera vecchia, It. št. 5, scala d'oro Telefon št 275. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. tO letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da Ide ura točno. Tu ura, ki je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi kolajnami j* v okvirjn iz Omvreqol-zlat-! kovina po pore stoječem načrtu ter ima pateneovano ploščato stekleno k tzalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-tiej noči eamo ob sebi —— sveti kakor mesečni žarki, bh— Razun tegn ima budilul zvonček, ki si m jre staviti na kateri koli Jas, 2 bron-cirana tezala in, k^r je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak io kupiti tako Izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. PnŠilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Exportliaus „ziir Kaiserin Maria Thoresia", Wien. III. llezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „ Kmetovalec u prinaša poljedelske, živinarske, vinarske in drrtqe članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalec14 stoji na leto 2 gld., za tjg. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistefja letnika. METOVALEO. neslreuo Koipoicslt lisi i prilogo „Vrtni:". ——.. j ■,------- k I. T !JltQnt B )r.:T»r;i CĐ _ i^i »" Efci. .rriiu i UiM r.], ') i - '-j "" IH t. .-fc.jgl „ Vrtnar" je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj. Relno! Neverjetno po ceni! JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Za Možke. Natnanili t,re> a ši roko»t prsij t r v, anjo in notranjo dolgost hlaS. 1 lina obleka iz češljanoga sukna . . .................. 1 « • u Melton sukna ..................... 1 « • • površna suknja-.................... 1 " « Mandarin zimska suknja................ 1 Menoikof za popotovanje . ...................... fcR 1 lovska suknja iz valjanega sukna................... 1 „ « lina.......................... Za dečke od 0 do 15 let. Naznaniti treba širokost, prsij t r vnanj ) in notranjo dolgost h In 8 1 fina obleka iz Sešljanega suknja.................... 1 « » Meltan sukna . • . .................. I Wawes-Mečikof z kapuca................•...... 1 W wes-lttenčikof z kapuco i* val «n- ga snkna.......•..... Za ileco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost. 1 fini jesenski kostum iz sukna.................... 1 belgijski » » « ...................... 1 Wawes-plašček z kapuco .............•........« 5-50 1 « <■ i v. vuljenesa sukna.............. n 4.50 Vsakovrstne suknene hlače od for. 4.— do for 7 --Obleke in perilo zi delal.-e po nev fjntnp nizk-j ceni - Uniforme za družtva napravijo se najil) in prav ceno Kostimi zti otroke iz bombaža od 2 tri. dali«' Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5 Pro1' poštnem povz-tju. Kar se kom n ne dopude. vznme se 2 dni po »-prejemu nazaj. 1 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 Bold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Obnedrljah pa od 10-11 nre zjutraj. Obresti na knjižice.......... Plačujb vsuk dan od 9—12 ureopoindne ZiiKske od 50 pld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1U00 3 dni in fiez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjice domicilirane na tvžaš-k<'in trgn po . ... Posojuje na držuvne papirje avstro-ogrske d«. 1000 gl I po . .'...... višje zneske v tekočem računu po . Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Oliresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18h7. 4% 5°/0 4 7il°/o 2-Hl 11 M M. 4 f-'i 18.- • 13.- • 13.= « 18.- • 14.- H 4 50 6.50 12 - U 10 50 H 9 - « 8 - * 6 - ■ 4 - Rajžev škrob (štirka) m tovarne na Reki ny Jjfil (z 1) o 1 e t o in brez njo) r ________________ Jjtj zagotovljen, pro9t vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brez "pLjatrahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se LrFTI nobeno konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi iiovc bi i malo škatljico. pjj m dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti ^J A. kakor tlld> v Vfleh glavnih mirodilnicah in prodaj alnicrh jestvin. La Filiale della Banca Union TRIE STE s1 occupa di tutte le operazioni tli Banca e Cambio - Valute, a) Accetta versnmenti in C'onto corrente, abbomndo PEH BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: S'/nVo0- Prenv di 5 g ni 2S/40/On. pruav.di 20 g.ni 35/g%„ „ „12 „ , 3 u/0„ „ „40 „ 37/g°/0 4 tiiosi fi«Ho S'/i'/oi B « H "lesi 4* « . » 3•/,•/„» „ „ 6 „ Per lettere di versamento in circo-jazione il nuovo tasso d' interesse andra j n vigore a partire dal giorno 16 rispet-ivamente dal 23 ottobre 1887. In Banco giro abbuonando il 3% interesse annuo sino a quaiunquo sonuna; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso eheque; Importi maggiori preavviao avanti la Borsa. — Conferma dei versnmenti in apposito libretto. ContPijgia per tutti i versnmenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Assumepei propri oorrealisti l'incasso di conti di piazza, di cuiubiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre prineipali citta, rilascia loro assegni per ijuestc piazze, ed accorda loro la facolta di /loittieiliure effetti presso la sua cassa franco d'ogni *j>e,xa per ess/. b) S'iuairica delVacqui$to e de.Ua »endita di effetti pubblioi, valute e divise, nonehe dell'incasso di amgni, cam-biali o couponn, verso Vs% di prov-vigione. c) Accorda ai propri commUtenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 472% 0 5% ddlu Banca Comnierciale Unghe-» rese di l*est e lo lettere di pegno 40/r deli1 i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. Trieste, ottobre 1887. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.