BOŽIČNA PRILOGA 1 Jugoslovanske jaslice in naša narodna pesem Napisal Venceslav B e 1 e. Cas od Miklavža do Božiča je doba najbolj tajinstvcnih otroških radosti. Ko- niaj mine Miklavž s svojimi čudežnimi da- rovi, komaj se nekoliko pomirijo po Mi- klavžu razburjeni otroški duhovi, tad se že začenjajo obračati njihove misli na- sproti Božiču in žc prihajajo v goste skrbi glede jaslic. Človek. ki glcda in opazuje te pripro- ste otroške radosti in skrbi. se v teh dneh sredi med otroci nevcde pomladi in nebote pcotroči. — Spomin na tisto tiho blažencst, ki jo je človek užival in dozivljai v svojih otrcških letili prcd jaslicami, v sreu nikdar popolnoina ne za- mrje, tista pieteta do jaslic, kat-era je bila v nežnih letili v srcu pcrojena, nikdar po- polnoina ne izgine, če ni srce docela izpri- deno in popačeno. Poniiadil sem se in se nekani pootro- oil, — sredi vseh teh tcžkih diii, — ko sem dobi! Ivtcvs v rokc Maksima Gasparija de- lo: »jugoslovauske jas!lc2«. Na šcstih na- vadnih in na eni dvojnati poli iniamo tu v krepkih obrisih in v ploskatih, živih bar- vah lepo število vseh pcdob, ki so potreb- nc za jaslice.; Ic legendarnega in pri naših jaslicali tako udomačcnega »osiička in vo- lička« bo marsikdo pogrešal. Res, da evangeliji tell dveh živinčct ne omenja ob rojstvu božjega deteta, zato pa jih pozna toliko bolj splošna in še. posebej nasa na- rodna lcgenda in pcscm, ki jinia je pribo- rila ob »jaslicah« častno domovinsko pra- vico. Hudojuženska pesein n. pr. pravi ta- ko : »Zunaj mssta stoji skalica, pri skalici stoji štalica. T' ko je rekel Jožef Mariji: »Tu bova midva nocoj!« V štalico je peljal oslička, k jasli- cam privezal volička; v štalici pripravil in pokadil, de sta mogia notri bit.« —- Ne- ka druga iz Adlešic pravi: »Med DSIOHI in volekcm eiio dete leži., svet Jožei ino Ma- rija pa zravcn stojiv« - «Oslek in volek« sta nekaka cieinacina m predstavitelja »suiüccc, v katcri gostuie sveta družina, zato nc bi smela nianjkati pri teh Oaspa- rijcvih »Jaslicahu. Podobe cdiai-Ni oscb imajj r< vprcC- no velikost tl cii:. Pole* :biCn.inili c seb in ncvih cscbnih nolivov imamo tu vcč ži- vali: ovčke, koze, govedo, gosi, pse. in zajčke ter k-cnjc; velblcdov te »Jaslice« ne poznajo, ker je našemu narodu to tuja žival. Po pašnikih raste liekaj domacega drevja in grmičja. Podobam sta pridana na dveh listih navodilo in skiciran načrt na sestavo jaslic; seveda je zraven tcga načrta mogoča tudi prosta in pcljubna se- stava. Te »Jaslice« je izdala in zalo/ila »Umetniška propaganda« V Ljubljani, liio- grafirane so pri J. Blasnika nasl. Izdelane so v Ga.sparijevem slogu, ki je tako zna- čilen in znan, da ne misliino tu giovoriti o formalni strani teh pc simboliko lahko apliciramo na tri kralje teh »Jaslic« z be- scciilotn l^clc'kraujske kraljitarske koledni- ce: »Prcsveti tri kralji,. preblažen vaš dan.::<) Preblažena zvezda, ki svetiš ti nam! »Mi smo trije elitarji, *) iz treh dežcl smo sem prišli«. Herodcž je postal srdit, se ima nov kralj rodit: Je d.p.l vse fante pomorit, dvanajst tavžent možkili otrok: Tci je bila žalost in jok. Mi pod to zvezdo pi\idemo. vnm novo !eto voščimo. « Tako in podobno je treba umevati glavno simboliko teh »Jaslic«.. zato smo o tern najprej spregovorili. Poleg tega poglavitnega idejnega ele- menta., ki ivori narodni nu»ment teh »Jas- lic«, je posebno očividen drugi bolj for- malni moment, in to je harmonija jugosäo- vanskih narodnih barv. Narodna zastava, ki jo nosi zastavonosa s tremi kraljiv po- daja glavni in vodilni motiv barv.ne melo- dike. Od vseh teh podob odseva kot ne- kaka krepka in enotno strnjena dominan- ta čudovito harmonično ubran trizvok: belo-modro-rdeč. Za bclo barvo porablja Oaspari kar belo podlago papirja; podc^be so litografirane v štirih barvah: prevladajoči sta modra in rdeča, sprcrn- Ijcvalni sta ncdoločno rumena in nekarn rjavkasta; torej dve krepko izraziti pci- leg dveh neizrazitih. Iz mcšanja teh štirih barv dobi umetnik druge možne in pc- trebne nianse, katere so pa v primeri s prevladajočim čisto in izrazito belo-mo- dro-rdečim trizvokom precej skctj^o upo- rabljene. — Tako nam poleg programatič- nega S. H. S. in jugoslovanske trobojnice ip trizvok barvne harmctnije skoraj osten- tativno razglasa narodnost teh »Jaslic«. Tročrki monogram, narodna trobojnica in barvni belo-mcdro-rdcči trizvok nam nazorno izražajo simboliko jugoslovan- skega narodnega troedinstva, ki je tako lepa poosebljeno v treh kraljih: Srbu- Hrvatu-Slovencu. — Poleg žc omenjenega prvega idejnega, v kraljih, zastavi in zvezdi izraženega, — poieg drugega formalnega, iz trizvoka na- rodnih barv odmevajočega, — imamo še trctji motivni nxment. ki v zvezi s. prvi- ma dvema tvori narodni element teh »Ju- goslovanskih jaslih«. rIJo so motivi narod- ne noše k\ narodnega žlvljenja. Med ncšo prevla-dujc pred vsem — po obliki in or- namentiki — slovenska noša v raznih va- riantah; srečamo pa tudi srbsko in hrva- iško. V mciški noši se posebno odliknjejo lepi kožuhi, dolgi in kratki, na hrbtu okra- žcni z lepimi našivi v narodnem slogu; potem vidimo pri teh možakih visoke skornjc, lepe dciiuičc kučine-polhovke. Pri žcnski noši vidimo široke, nabrane kiklje, modrce, bele ošpetlje, svilnate na- plečne rute; na glavi rute, avbe in peče; nckaj mlajsih deklet je gologlavih; pri ne- kem posebno nališpanem dekletu vidimo krog pasu lep sklepanec; ena mlada mati je oblečena v starinsko kocemajko. ltd. Posebno značilna za narodnost teh »Jaslic« sta pozorišče in zivljenje, ki ga vidimo na njem. Pczcrišče dejanja je ne- kje v slovenskih deželah. Na griču nad *) druga pesem ima: vaš dar. *) druga pesem ima: zveličarji. hievčkom vidimo utrjeno selišče, ostanek in spomin izza (urških časov, ko je ljud- stvo tako hrepenelo1 po — odrešenju. V sclišču vidimo dve cerkvi in grad in razne druge večje stavbe. Vse nas spominja ka- kega starega slovenskega trga ali me- steca. V dolini pod mestecem. pod tern sloveuskim Betlehemom, stoji hlevček, precej r^doben tistemu iz narodne pesmi liüjanske: »Srečna štalica betlehemska, dmžba ncbeška v tebi stoji! Dasi lih raz- drta, odpovsod odprta, se Jezus v njej rodi^<. Ali pa druga pesem, ki pravi: »Tarn zunaj za mestom ena stala stoji, en malo pokrita, zaplankana ni«. — V malili jaslicah ob vheda v hlevček sedi mali F^ožiček in razprostira svoje re- čice, kakor da bi hotel vse k scbi priva- biti in priklicati; poleg njega stoji mlada njegova Mati Marija v lepi domači noši ivcbozne slovenske Micike; na drugi stra- ni stoji pobožen slovenski oče, ki dr/.i pol- hovko v rokah, oblečen je v kratek kožuh in 'Cbut v dolge škornje, ta je Sv. Jcžef. ^eleli bi, da bi bila ta postava vse bolj ča- stitljiva; nckoliko bolj star naj bi bil Sv. Jožef in pa odct v dolg kozuh, da bi nas ••avdajal s spostovanjem; ta sv. J-cvžef pa postaja že skoraj nekalka karikatura in •prav malo spominja tistega pristno-na-• rodnega sv. Jožefa, katercga nam pred- stavlja narodna pesem: »Sveti Jožef, nicž prestari, lepo, belo brado ima. Z brado ^jblje, z nogo ziblje lepo de^te Jezusa*. Druga pesem zopet pravi: »Še noccj bo rojen naš Jezus, naš kralj; Svet'Jozef ta stari bo naš general; Marija devica bo na- ša kraljica«. — Marijina postava se vse bolj strinja z narodnim pojmovanjcm, ki je tak€' lepo izraženo v Jožefovih bese- dah: »O Marija. ti nevesta moja!« Božič- ne pesmi izrecno pcudarjajo, da je Marija »ena lepa mlada mati«; razlika v starosti med Jožefom in Marijo je izražena tudi v besedah: »— v tcj štalici en star mož kle- či. ena čista devica otrcka doji«. Božične , po]>evke proslavljajo »Rožo Marijo«, dru- j ge poznajo »eno lepo rcžo gartrožo. To ni nobena gartroža, to je Marija cartana«. - - Narodna pesem na splošno, posebnoi še božU-na, rada porablja siiubolicne motive cvetlic za Marijo. — »Lepa je roža lilija, se lepša je Marija«. — »Marija je po pejju šla, je drobne roz'ce brala, in pušelček je delala, je bila prav vesela«. — »Iz srea mi roz'ca raste, lepa bela lilija. Obtrgala jo je Marija, da bi venček spletala: z ro-/- marina, z nageljna, z zlate bele lilijc. Ko- mur ga za dar podala? Tern nedolžnim deklicam«. — »Sveto nebo odprto stoji, gor' se Marija veseli z eno rdečo gartrožo, ki je pred solncem trgana. Angela so jo trgali in jo Mariji šenkali. Marija plete krancelj zlat, ledih dekličem šenka ga«. — Marija daruje cvetje simbodicne-ga pome- na raznirn stanovom; pa tudi razni stano- vi: možje, žcne, fantje in dekleta darujejo posebno v kolednicah Mariji cvetje. — Lepo je izražen ta motiv v naših »Jasli- cah« s tern, da nese neko dekle v hlevček Mariji za »-ofer« loneek, ki je v njem za- sajen grmiček lepo cvetečih nageljnov. To nas spominja tudi tega, kako nosijo k praznikom naša dekleta svoje lončkc cvetlic tako rade Mariji na cltar. Poseb- no priljubljena cvetka je našim sloveuskim dekletom ravno nagelj, ki ga je ovekove- čil Zupančič v svoji »Dnmi« z besedami: »Nagelj iz oken — lije zelen se po stem, rudeče se peni — v solncu tihi ta slap —«. Pc&eben pomen zadobi dar nageljnov pred jaslicami, če se spomnimo besed bo- ( žične pesmi iz goriškega Štandreža: »Ma- i rija je roz'ce brala, rudeče nagelčke, pu- sele je spletala svet'mu Jožefu«. Drugi simboličen pomen zadobijo nageljni po besedah: »Rasti, rasti nageljček, nageljček ti angeljček«. Tako pomenijo nageljčki pri jaslicah — angelčke, obenem pa simbolizi- rajo tndi ljubezen Marijino do sy. Jožefa. Zato je Oasparijev jaslični motiv'»ofer na- geljnov« zelo lepa in pcmembna misel. Pred' sveto družino je zbrano ob jas- licah nekaj pobožnega slovenskega naro- da, drugo ijudstvc1 šele hiti od vseh strani k hlevčku. Tik pred Božičkom kleči po- božna Metka in drži rokc lepo sklenjene k molitvi, na drugi strani stojita dve sestri- ci Tončka in Zcika, obe verno zamaknjc- ni v Božje Dete. Posebno globokoverno pobozncst razodevata dva stara, obrita očanca. Eden kleči, roke drži trdoskrižane in sklanja glavo v globoki zamišljenosti. Drugi starček, že plešast, je vrgel polhov- kc prcd noge, stisnil palico pod pazduho, vzel v roke rožni venoc in začei glasno moliti »Sveti roženkranc«. Ta »rozen- kranc« ob jaslicah nas ne sme prav nič motiti, narodna pesem ne čuti v tem nika- kega protislovja, niti ne misli na to, Hedaj je ta molitev nastala. Neka pesem nam pripoveduje, kako je Marija -- še predno je rodila Božiča Jezuščka — pritekla v cerkev žegnano in dol pokleknila med vernike, cjni pa so čez njo mrmrali: »Kaj ti tu klečiš,. ko nima§ poroda božjega!« Marija se je tega prestrašila, milo je zajo- kala in še lepše je molila »ta sveti rožen- kranc«. Po tej molitvi je spočela Jezusa«. \ — Nič čudnega tcrej, da vidimo tudi pred i jüslicami, ob rojstvu Jezusovem tega j starčka pobožno moliti »ta sveti rožen- i kranc«. — Da prav razumeino božične i motive naredne pesmi, moraino posebno to upoštcvati, da si priprosti narod rad predstavlja rojstvo Jezusovo v sedanjem času. Z nekako otroško živahnostjo do- mišljije se tako zelo in tako živo uživi v prizor pred Štalico in ob jaslicah. kakor da bi bil sam živa priča in soudeležena cseba vseh teh dogodkov; zato pa ne gleda teh prizorov toliko v litoi preteklih vekov in takratnih razmer, ampak vidi vse bolj v iU.ič: scdanjostl. Lesene ali papirnate »jas- lice« in vse osebe v njih niso samo nezna- ten spomin preteklosti, ampak oživotvor- jciia resničnost sedanjosti. Priprostega nurcda naivna domisljija ima veliko po- dobnost z otroško domišljijo. Najlepšo a- nalogijo imamo v sledečem primeru: cvtro- ski doiniSljiji je puneka iz cunj živa, res- uična oseba in otrok se uživi v najtesnej- še. dejansko razmerje do te punčke; v na- rodni pesmi je priprosti narodovi domiš- Ijiji vse, kar vidi pri jaslicah. ziva resnicu in narod se uživi v resnično dejansko raz- inerje dovsega tcga; narod, ki vidi pred seboj živega, ravnokar na svet rojenega Božička Jezuščka, pade pred njim na ko- | lena in začne moliti svojo najnavadnejšo molitev, »ta sveti roženkranc«, ki odmeva na božični večer po vseh naših hišah, pred vseini imimi jaslicami. V tem smi?lu mo- rani'C raztimeti, da se v narodni pesmi po- samezniki kličejo in vabijo »v stalco« in medsebojno svarijo in opominjajo, kakor n. pr. v tisti cerkljanski, kjer op<::rninju moder možak svojega sopOtnika;. »Jur1(ti s tvojo pal'co,, te prosim, ker s' moj, ke prided v štaTco, ko en steber ne stoi! Vzem'dol klofernico, poktekni na tla, in m-c-J1 tarn, kjer D'vica molila (rodila?) Boga!« Kakor v mnogih narodnih pesmih, vi- dimo tudi v teh Oasparijevih »Jaslicah«, kako presenečenje je vsepovsodi zbudila vest o Božičevem rojstvu; od vseh strani hiti jo in vrejo ljudje skupaj. — Značilna prikazen je ponočni čnvaj, ki nosi svojo veliko svetilko, na vso sapo tröbi v svoj rog, da zbudi ljudi in naglih korakov hiti proti hlevčku, gledat, kaj vse to pomeni. »Zvonovi zvonijo sami od sebe zares —« pravi nar. pesem. In koliko čudovitih prikazni sredi temne noci! Pesmi nami jih naštevajo: »Ena zvezda na nebu, prav čudno svetlä«. — »Sem videl eno luč«. — »K meni je prišel nocoj en fant. ki je imel en svetel gvant«. — »Okpr polnoči se na- glo zabliska; saj megla je nizka, nato se nebesa široko odpro«. — »So vse gore zlatc b'le«. — »Eno cartano dete tarn v jaslih leži, je lepsi kot solnce, še bolj se sveti«. — »Ura še dvanajst ni. solncc že sveti«. — »V luftu se močno svetli, jaz mi- slim, da nebo gori!« — «Tak'Je bila svetla noč, da nobene fagle luč, ni treba b'lo prižgat'.« — Naravno je, da je ponc-čni ču- vfij med prvimi, ki hitijo k hlevčku, dasi so ga mnogi že prehiteli. — Tu vidimo ne- kega drvarja, ki s culo v roki, pip'co v ustih in sekiro na rami hiti od svojega de- la, gledat, kaj se je zgodilo. Star, gladko obrit očka, z vivčkom v brezzMiih celju- stih in s culo na palici preko rame, nil'1 na- glo naprej., zvedavo se oziraje proti sku- pini pred hlevčkom. Mlada mama prihaja ravno iz cerkve, kajti v desnici nosi veli- hc mnšu<; knjižico, z levico voui svojega petlefnega Frančka in hiti, da siroka kiklja kar frli za njo. A tud; gespod graS'.ak in gospa graščakinja sta se pripeljala v krasni kočiji, pred katero sta uprežena dva lepa konja-belca; kakcr vladar na svojem prestolu sedi domišljavi kočijaž na kozlu in z umetno brezbrižnostjo stnni pred se. »Vaša gnada, žlahtni gospod in žlahtna gospa« sta oblcčena v starinsko gosposko nožo, ona nosi siroko krinolino. Prišla sta iz gole radovednosti, brez vsa- kega darn, in iščcta pot do hlevčka; golo- rok pastir jima s krepko iztcgnjeno desni- co kaže smer. — Mali Tonček, ki tišči svojo »Začetnicci« in tablico pod pa;sduho, jo kar naravnost iz sole brzih korakov malüi proti štalici. — Dan in noe, leto in zirno, g&spoda in kmeta, pretcklost in s$- danjost, evangelij in legendo. vse imamo tu tesno strnjeno in zvarjeno v enotno ce- loto: tudi je to popolnoma v duhu narod- nih pesnii. Pri Gasparijevih »Jaslicah« vi- dimo tri možake z vivčkom, kratko pipico v ustih. Res, da tobaka ne srcčajnp. y na_- rodni pesmi pogestoma, ker je kajenje to- baka nckaj novejšega kot večina narodnih pesmi: a v salcški dolini imajo neko na- rodnc božičnicc, kjcr se med drugim gla- si: »Hitro le pojmo, da noč ne mine prej; pota ne vemo, iiaj pa Jožef (to je sased) sveti naprej! Da hitro pojdcmo tja, tobaka Jožu rfiij, da se on zdrami! — »Na! Pojdi hitro pred nami!« — Tudi ves tisti dirindaj in sum in hrum in tisto vrvenje in liiicnje, ki je je Crcspari tako živahno ponazoril, jc le odsuv in od- mev narodne pesmi in njencga božičnega razpoloženja In čuvstvcrvar-ja. Neka go- ren jska pesem začenja: »Le hitro na no- ge„ kdor more narvec! Zdaj vse grc naro- be, kdor hoče kaj več? Matičck, le vstani in pojd' gledat ti, ura še dvanajst ni, sohv- oe že sveti!« — • »»Vas prcsim, moj oče, ne vpite na glas! Pri mini vse pustite, gmah1 inejte danes, se eivdim sosedom, čc on' to trpe, da Vas še s polenom kar spat ne spode!«« »Matiček le vstani in pojcT gledat ti itd.« Neka druga božičnica za- čenja: »Noocj ne morcm spati, ne vem,. kako je to; prav hitro inoram vstati, botn videi kaj je to. --- V luftu se močno svetli, jaz mislim, da nebo gcri, oj čuda preve- lika zagvišno se godi! - - Oh, gor poglej, okno cdprö, proti Betlehemu se ozri: boš viclel kak' pastirci z veseljem ke grejo. — »Kaj imate, Ijubi bratci, nocoj za en pre- pir? Jaz mislim, da so sanje, Se cajta1 vsta- ti ni!« — Posebno značilna pa je ta-le: »Ti Ijubi moj sosed, Kaj se tebi kp.j zdi? V mo- jem celem- poliištvu kar ziv-ega ni! Štir' hlapci, tri dekle in poba oba, člo mo jit ta stara nihcDj mi je všla!« — »»Ti Ijubi moj sosed, kje si snoči ti bil? Ti si rihtig od vines en polič vcč pil, poteni si zadremal, ja celo zaspal, ino nisi nič sliSal, da b' tudi ti vstnl. Jaz ti hcčeni p-cVcdat, kar ti h: ne veš: ena pošta jc prišla ce!o dve sam z nebes. en an gel j £e Mice pas p?.vrc vsc tajt Bo# Oče itas kliče. nas hoče met taj.«« — »Oh ti Ijubi moj Torreiž, zdaj žc vse vem, sedaj pojdema hitrö tja v Bc- tlehem .« Ijepa je neka kr an jska kjcr tudi nekako dramatično kot v tej nasto- pajo razni pasiirii: h- par s-dl'Mrkcv Un\\ \z te: JožiK: >.-Moj Anzelj moj Anzclj! Kaj tebi sezdi? Le hitro vstani, odp-iraj cči. , Knko nK-re? spnti? Jaz zdavnej ne snim, ;;• Ja.zf kukam in gledam, pri oknu stajim! - \-:- Anzelj: »Ah, Tko b'ira prismuknil, ;• v ": ;. ' ' veči, vpije kot sova žc cele nod! :• , ;m za. z'vinco in komaj zaspim, pa vpije uad mano, da spet se zbudim!« Ježlk: »Olej tamkaj od daleč kak solnce gor gre„ lih -oni, kjer Jurjove Stalce stojc: !cj vjT-c je veselo, ti se ne zb-udiš? Le hitro vstani, kaj zmiraj smerčiš?« — Anželj: »Oh Jožik, oh Jožik, kako je lepo, to v sree trepeče, odprt' je nebo. Kaj bovaj za-čela? Čem klicat ljiuli! že Jakelj prcpeva, on tudi no .c;pi. On žvižga, on po- je on piska lepe, veselje obhaja, pojd. gre- va k njeinu!« Jožik: »Jaz pomnim, moj oca jc menc učil, da sc bo Mesija na zemlji rodil. Nocoj je gotov^o ta žlahtni tu čas: v štaici je ro- jen, odrcšil bo KI?.?!« Bolj kot katera druga nani po svoj? obliki posebno ta pesetii priča o nekdaiij'h dramatlciiüi nastcplh pr;:d jasllcaml. Mi- sliti ?i moramo pred jaslicami male v«r- ske. nabožne igrice s priinernimi bcižični- mi motivi; če prav upoštevamo ta dram:i:- tični moment, §ele detbro razumemo neka- tcre pesmi, vso njih živahnost' \r dejanju • in dialogu in posebno motive in remini- > scence, zajete iz sodobnega življenja. — Dolgo časa so hranili živo to dramatiko božičnih motivicv. kcledniki in posebbo »kraljitarji«, kateri so nastopali tudi mar- kirani kot trije kiT.lji. In ravno dramatični moment božičnic je združil in strnil toliko časovno in krajevno različnih in motivno • navidczno nasprotnih sujetov. — Ta mo- ment pa je tesno soroden — ako ne na- ravnost pos'edica - gc-rajomenjeni otroš- ko naivni živahnosti narodove domišljije. Mas narod si ne more misliti prazni- kov in pravega veselja brez godbe in pet- ja; slišali sine že, kako pravi Anzelj o Ja- kcljnu: »On žvižga, on poje, on piska le- po, — veselje obhaja!« In Tomaž pravi svojemu sosedu: »Cuj, čuj ti moj sosed, zastopi me prav, pcjte Ijubi pavn, je a"n- gelj nam dja.l: Tarn zimaj za mestom ena štala stoji, eno malo pokrita, zaplankana ni. Tukaj, ijubi sosed, sin božji je to, da bode prcmagal. kar krivega. bo. To je 'no veselje, to je eti lepi spas, da b' piskal, da b'žvižgai, da b^ckal na gias! Ce ta je ta pravi, katir'ima prit', hudiea prema- gat in j5ckel zaprii. on $0 bo navil, on ga bo napd, hudiča. preniagaJ, da zlod' ga ba vze-i!« — (Sosed mu odgovarja:) — »Zdaj pridi, Ijubi soscd, grema v F^etleiiem.. da boma častila Se pobica tarn; jaz bem od veselja že godce g&r vzel, orti bodo tarn godli, jaz b<-m pa psj.« — (Tudi ta pesem, katere odlomek smo že prej navedli, ima obliko drarr.atičnega dvogovora!) Neka dniga l>:;%ičr»k:a pravi: »Pastirci že gre-jo, , lepo pi ska jo in polo, k. ti betlehemski šta- j lici veselo gredo.« — In zopet: »Kaj z'eno j veselje se znajde pri nas, du zdaj o polno- j Či tu sliši se glas, se slišijo gcdcl in pevci j •:T;e tain:, pojdem pa bližej, da slišal bom i sam.« —• Vse to piskanje in petje in vsa j '-•odba, ki jo je narod spravil pred jaslice, je s^tino nckak odmev in posnemanje an- ] tfclskega i:-elja in n-el>eške godbe ob r-o-j- | slvu. Grahovska rcsem pravi: »•— Sem slif-al 'no petje in piskanjo. — — To ni člo- veško petje, to je preveč lepö, to so pre- b:di\ angelci, lepc mi pojejo.« Po vsem tern $e le prav razumemo. če vidi- ino v »Jugoslovanskih jaslicah.« ne samo iiebeskega angela z zlato trobento in dm- gcga. ki prav po doinače prepeva: »Sla- va Bc^gu na višavah«, — ampak tudi po- leg poncčnega čuvaja, ki trobi v svoj rog nekega moza, ki nategwje svojo harmoni- ko in brumnega starčka ter mladega deč- ka z nekim flavtom in klarinetom. Ze iz goren je pesini, kjer je govor o »pavrJh«, razvidimo, kako se poriva v ospredje KmečKo Ijudstvo; pred jaslicami nrmajci veljave samo pastirji, ampak v vsej narodni pesmi prevladuje kmečki stan na splošno. To vidimo tudi v Oa'spa- rijevih »Jaslicah«, kjer najdemo na paši Sriri posamezne pastiije razkronljene in razeri teh še skupino dvreh dečkov in ene deklice, ki kurijo c^genj. — Srečamo p:i tu \se polno drugih kmečkih ljudi, ki hitijo od*vseh strani skupaj s svojimi darovi, s svojimi »ofri«. kakor so v božičnih dneh jiava.jeui nej;ti svoj »ofor« gospodu fsjino- stru. Zgled za »ofer« je posnelo naše Ijud- stvo po treh kraljih, titrdila pa je med ljudstvom to navado slovanska radodar- nost in gostdiubnost. — »Ofer« je pred- vsem kmečka šega, zato vidimo tudi v teh »Jaslicah«, kako hiti vse polno kmečkega ljudstva s svojimi darovi k hlevčku, med- tem ko prihajata bogata ^cispod in gospa brez vsakega daru. — Poglavitni idealni Franc Skalar. Ujetega ptiöa tožba. (S.^Greerorčič.) Oj remlja älrna, zemlja lepa, ti cela bila si mi last; zdaj ozka kletka me zaklepa, ko vjel sera se v nesrečno past. Ostrigll, oil, so ml peroti, da ni mi moči v sinji zrak; drez hrib in plan -- gorjo siroti t nc nosi več me vzlct krepak. Mrji mi v ječi »rce vbog«, brezevetna gine mi mladoat... • - Pad mnogo vzeli ste mi. i-.ciogo, ko zlato rzeli ste prostosi! A enega mi vzeli niste, pa mi ue vzamete nikdar: to p«smi so srebrnočiste, to je glasov nebeški dar. Samotno v kletki bom poperat, dokler ne poči to sree; vam dušo mrzlo botii ogreval in sebi bom hladil gorjel Ujeti ptič je pa s to tožbo popolnoma propadel. Že sam je slutil neugodni me ; pravde, kar jasno spricuje zadnja kitica. Je li bila tožba slabo sestavljena, je H ":.': njegov nasprotnik-toženec spretnejši, kdo ve?! Na odvetnikov nasvet je pa na, i j ujeti ptič na sodnijo druge stopnje v določenem roku žtirinajstih dni Uiete^a ptiöa priziv. Ko ste ostrigli mi peruti, OBkubli ste še moj život, da prej bi /.mrznil v zimi krtiti, da prej pogini! bi moj rod. Da bi ne pel ve5 v kletki zali in s petjom lajšal si bolest, mi r.vezala je ključek mali zlohotna va§a močna pest. Oorje ujetemu je pevčkn, če še zapeti si ne srae, in če ne more sebi revčku razbremeniti to sree. Tudi to pot je ujeti ptič pogorel. Ni imel druge poti kakor tretjo instanco. In tako je žla na to oblast zopet v zahtevanem roku štirinajstih dni TJieteera ptiča reviziia. Ce zvezan kljun mi je xa pesni, K« pičo tudi ivezan je, tako živim jaz v kletki tesai, družabnik moje je sree. Raz3odbe ni se, ker stavkajo sodniki. Živim, ker moram pač živeti, na prošlost hnni me spomin in nada, da bom sinel zapeti Se enkrat revni jaz trpin. motivr, ki uaše Ijudstvo tako uagiha k ra- ? dodarnosti pred jaslicami, kakor to izpoz- j namo iz narodnih pesmi, je siromaštvo sv. družine. Potem ko Marija in Jožef »k mo- lit vi se pripravijata, nadloge Bogu pove- sta. Tako je rekel Jožef k Mariji: »Kaj bo- va nicoj večerjala?« — V drugi pesmi - iz Cerkna — se pomenkujejo ljudje med seboj: »Vzemimo tud's sabo od nas'ga blaga, da Jezusu damo, potrebo itr»a!« -- »Kar mene am tiče, kos platna bom dial; da bo za plenive, prav tanc'ga bom { zbral.« — »Jaz bean domu stopii, tisto I ovco bom vzel, katero sem undan bil vol- ki«. otel!* —• »Jaz bom s sabo nesel eno torbo jajc, eno de^c mas!a HI krulia en J krajc!« Ob naŠih »Jaslicah« sreča- ! mo staro, zgrbano in sključeno Uršo, ki se \ opira ob defcelo gorjnöo in komaj vleče .s j seboj košaro jajc, ki iih je bila pač od hiše j do hiše nabrala za kupčijo, a jih sedaj ! prav rada žrtvuje, -- Pomisliti nicramo ; tu seveua tudi na analogijo s koledniM. j katerim so v »imenu božjem« darovali obiio darov, posebno jestvine, vino in de- nar; vse to narodna pesem mesto koled- ! nikom z veseljem obrača v dar sv. druži- j ni. Tako n. pr. prcsijo Koledniki v neki ! /abniški kolednici med drugim: )>Dajte • rim en malo bobu!« — Pri nasih »Jasli- I cah« vidimc, kako lepa, inlada. stima-no | napravljena Jerica nese proti hlcvčku ve- j lik krožnik. nakopičen mm en ill bobciv I (iancelov), da bodo potrebni in la^ni dru- ] žini za poboljšek pri vcčerji, ker je ravno ! sveti večer. Neka mlada mati nese vrhan jerbas na glavi ; ker je pokrit z rdeeim prt-c-m, ne vemo, kaj je notri; najbrž l.">o v •fijem kaka cobra botrinja. Tri bo!j šthna- na dckleta nosijo svoje darove v lepih kranjskih cekarjih* kakor jih rabijo na božjih poteh; ena teh js posebnonalispana, na glavi ima čudovito pečo z velikanskim petelinčkom. Kako bi taka n.'t glavi nosila jerbas! Najbrž je to tista, ki je prva ošab- !io zaptla: »Pa ne Vr-m je nosila n^i glavi vode!« — Mlad drviir in star očanc nosl- ta nekaj v rdecih culah; liarmonikar ima najbrž kaj pripravljenega v svoji usnjati torbi. Neka druga mlada mati ne.se v ve- likem glinastein vrču naibrž n:očno juho za mlado mater Marijc a!i pa sladko mle- ko za njeno Dete. — Pridni Janezek nosi težak koš v levici, v desnici pa culo; drži sc prav tako, kakor da bi prinesel gosjx)- d'.i fttjm-cštru lepih jabolk in pa tolsxih ko- lin, ki so jih mati poslali. — Vse te prikaz- ni živahno spominjajo narodnih pesmi, ka- kor smo ;Te prej slišali in ki zelo rade go- vorij-oi o takih materialnih darovih in »o- frih«, — »Kaj s seboj ponesemo?« — »Jajc in- nrasla vzemi ti, inoj en par belili gosi!« (Res vidimo krog naših »Jaslic« tudi nekaj lepih gosi.) —• »Nes's sabo sl- ra'en kos, da tamkaj cfral bos!-« — »Ne- sit'v1 snu otcr. najjH-:-' u, Anžic. jaz vem, da ti inias zadosti pot;c: to ub')U'> üeie če mraza uniret'. Marija zdihnJL*. k' gj ni s čein odet'!« »Tomažtk, ti gk'daj, da kov- ttrc dobis, pa debro zan-crknj. da se ne ZRubiš, ker vsaka oštarija te vleče na se, da včasih ecl teden ne vemo za te.« r.Hno sukenjeo imam, pa nič ne velja-, ni druzga j ko luknja in Migana vsa. Pa pojdevji jaz I j/rcsit bogatih /ein-;:. (•:; h" ir.-^cl debit kaj t povojčev, plenu'« ) lernejček ta zadnji bo zibelko dal, da vsmilieni Jezušček bo notri z-aspal, Marija zibäla ter pel a ICPO: »Aja trotaja, le spanckaj i-ladko!« -• - - »Saj veŠ, da scm jaz revež, kaj mu jaz hočein dat? Eno jagnje imam, še tega dam, pa pejdem sain pekljat.« Tista cerkljan- ska, ki smo je že zgoraj odlomkoma na- vedli, pravi dalje: »Jaz pojdem ta prvi, korajžo imam, pojdite za mano, vas n-c-tri. pel jam.« »Oj cartano detc. kako je lepö, od mraza trepeče, je skoraj nago. Oden'ga ti s plainom, jaz sukno bem da!, da Jezus od mraza ne bo konc jemal. Ma- rija, vzem gori te naše dari, katere smo semkaj prinesli zdaj mi. Ko bi b'li bogati, bi ti še vcč d'ai', al ker smo s'romaki. za I ljubc vzem to! O Jezus požegnaj nairi d'.'- §o telo, po smrti pa vzemi nas v sveto nebo!« »Oh, Ijubi moj Jezus, kaj bi ti jaz dal, da bi ti na slam'ci prav sladko zaspal? Eno srajco samo, k'jo na sebi imam, ako } Ivcčeš jo hneti, rad tebi jo dam!« (Qo- ! riška). I »K ofru mu iionescmo, kar on poželi, eno brumno življenje, eno čisto sree«. — (Obloška.) — »Marija vzame Dete in gre in da pušsiit pastircem rrcige. Dal je ofer vsakter, kakor zamore en 'boi pastir. Ma- rija za to zahvali lepo.« (Orafiovska.) — j »Oj vsmiljeni Jezus, te prosimo lepö^ po- I žegTiaj nas z mtijhino rcikco svojo!« — (Kranjska.) Se en dar v" Qasparijevih »Jaslicah« ne smemo prezreti: star očka nese zelo previdno, driet z obema; rokama lepo pred seboj, dvebokalarsko steklenico rde- čega, pristnega domačega dolenjskega cvička. Ta dar ni zgolj materialen. ampak ima precej idealnega v sebi; tudi ni samo smesna doinisiica slikarjeva, ampak je ta motiv po naziranju narodne pesmi povsem naraven in opravičen. Pred vsem pornisli- mo, da si kranjska, zrasti dolenjska domi- I šrjija ne more misliti poroclnice brez vina, zato- tudi — Božje Porodnice ne! — Po- tem pa moramo upoštevati, kako je vin- skl moliv v narodni pesmi tesno zvezan z najrazličnejšimi nabožnimi motivi! ŽeJ- ni Koledniki imajo.1 seveda tudi svoj del pri tern, da je toliko vinskih motivov vpletenih v bozieiiice; vendar so pa ti motivi po vcčini vrsesivozi idealnega zna- čaja. Zato se tudi nacl tistim očanccm z njegovo dvebokalarsko steklenko vina ne smemo pohujševati. Treba je vedtti, kaj je Dolenjcu ali Vipavcu n. pr. — kapljica do~ brega vina. Misliti smemo, da je to tisti pobožni starček, ki poje o njem narodna pcseni: »En starček je živel na \dnskih gorah, tani doli na lepem Doleiiiskem. — — Pred smrtjo §e enkrat je kupico vzel. tako-le Bogu je hvaležno zapel: »Oče ne- ! beSki giej, še en kozarček zdej, potlej ti vekomaj hvalo bom pel!« — Yelikokrat jc evharistični moment na lep način strnjen v narodni pesmi z vin- skim; v nckaterih božičuicah najdemo te- sno strnjen vinski, evharistični. trpljenski inidv skupaj z bozičnim, kakor n. pr. v sledeči: Pesem pripoveduje, kako je nad- angelj Gnbrijel prišcl k Mariji, prinesel ji je vinski grozd; Marija ga je podnhala in zanosila Jezusa. Potem ga je rodila, na svečnico jc šla z njim v tempel; prišli so Judjc, hudi neverniki, in so Jezusa ukrad- 1', cdpdjali so ga dal-eč na visoko goro Kalvarijo; tarn so ga dali v »vinsko pre- so«, tako so ga stiskali, da jc prišla iz njc sveta Rešnja kri in je vstalo v njej s\'eto ; Rešnje Tele. — , Spomnini'ü se tudi Jožefovcga vpra- Sanja: »Kaj bova nicoj večerjala?« Pred- stavljajmo si njegovo skrb za sveto Po- rodnico. Kcroska pesern pravi: »Jožef ši- tro ogenj stori in štalico lepo pokadi. .lo- ! 'M vzame barihelco in hila pa frisno vo- dico. Marija je rodiva Jeziša in ha povo- živa v iaselci. ?o vse ["ere zvate bio. KO vse voile z vin-un taklc. Jf'/ef pa šilro pertače. Mariji s^ra.dko vince pernase. Jo- žef štalico šitro odpre, Jciis v jasclcah ro- jen je. Pastirci štalco vahtajo, anhelci nad stalce pojo«. — S tern motivom zdruzimo tistega znanega — tudi božičnega: »Mi I smo Stirji, vrsi parstirji, radi vince pijemo. ! Kar imamo vse prodamo, da za vince da- I I jamo. Sveti Jožef, mož prestari,. lepo, belo i \ brado im.a, z brado giblje, z rogo ziblje | lepo dcte Jcziisn«. ltd. Tu ?e očitrio kaže j vpliv kolednikov. j Nckaj drugih sorodnih mctivov ima- i mo v uaslednjem: | »Ena ptica priletela, prav lepo si je ) zapela od vinca f.ladkega in od srea pra- j vega. Ti pa nisi nobena ptica, ti si Marija I Devica«. — »Jaz pijem en glaž vina v i- | menu ciste Device. Čista je bila pred roj- j stvom, cib rojstvi in po rojstvi itd.« — \ »Kdo je to vince dal, da je tako sladko? I Me;»' gzt jc Jezus dal, jaz ga pa vam!« — J Iz svetejfa keliha zrastcjo tri ro-zice: { rumena i)Seničica, vluska tr-tica, Devica ] Marija. ! V svetem zlatem kelihu so tri kapije j Jczusovc krvi; prva ]•? pöc>rmslimo se vinskega grozda, ki ga je | Marija poduhala, Jezusa zanosila; zato jc | prisla iz »vinske preše« Jezusova kri. j Ko jc Sla Marija na svečnico z inalim Jezuscm k darovanju, ji Jezus po poti za- spi, — » krvavi pot po njem stoji, kak so te vinske jagode«. — Druga pesem nam pripoveduje, da je Jezus zaspal pod vin- sko trto. Znana je genealostfa vlua: »Marija rodiia Jezuša, Jezuš stvoril ie zemlica, zemla rodila trsek je, trsek rodil je rozgi- ca: rozga rodila grozdeka, grozdek rodil I je vinčeka!« (Samobor.) ! Zato so čisto naravne napitnice: ] »Bratec, pij. pij, si glažek nalij, si zgovor narctli, da Jezus je tu. Jezus je tu, Marija je tud: Svet Jožcf, Marija za miz-a sedlta. Strihan glaž vina pred njima stoji, po- žegnal ga Jezus je njim in naan zdaj!« Po vsem tern vidimo, da je čisto na- j raven in duhti narodne pesmi odgovarja- | joč ltiiC'tiv vino pred jaslicami; — Kakor i si našc Ijudstvo we more misliti veükega I praznika in rčsničnega veselja brez god- | be ii petja. tako tudi ne brez pitja in vina; j j-.eveda ga je treba. piti lepo po pameti in ! z »andohtjo«f, tr-ko kakor pravi narodna ! zdravica: i »PiiiTiO ga vsak en glaž, ( da bo Jezus pri nas! I Pümo pra vsak po dva, i da b' §e Marija b'la! ! Pijmo, pijmo vince, | en glažek al' pa dva, j na cast Marije D' vice • in svet'ga Jožcfa!«