POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 36
MURSKA SOBOTA, 10. SEPT. 1959
Cena din 10.—
RAZGOVORI S KOOPERANTI
ZEMLJO BO DAL
ZADRUGI V NAJEM
Evgena Temlina iz Pu-
ževec, ki velja za uglednega kmeta in dobrega kooperanta, sem našel ravno pri popravilu orodja. Temlin mi je že v začetku razgovora dejal, da je bil s sodelovali, eni zadovoljen. »Če bi imel ljudi za delo, bi ostal še nadalje kooperant, ker pa vsega dela ne zmorem, bom dal posestvo s poslopjem zadrugi v najem.« To je povedal z nekakim skritim zadovoljstvom. Temlin ima okrog 10 hektarov zemlje, na kateri si bo zadruga Puževci uredila pitališče, sam pa se bo zaposlil v njej.
»Ta rešitev se mi zdi edino pravilna,« je dejal na koncu razgovora n me povabil, naj ga spet kdaj obiščem.
SREČANJE V
ZADRUŽNI PISARNI
S Francom Pušenjakom
iz Ljutomera sva se srečala v zadružni pisarni, ko je pravkar sklepal pogodbo za setev pšenice. Lani je zasejal v sodelovanju z zadrugo 25 arov, letos pa je te površine podvojil. Pšenica mu je lani dala 52 metrskih stotov, vendar pa je mnenja, da bi ob ugodnem vremenu dosegel najmanj 57 stotov. Letos se je odločil za setev sorte san pastore. Tudi Pušenjak je s takim sodelovanjem zadovoljen.
SODELOVANJE JE
DALO UGODNE
REZULTATE
Pavel Šiftar iz Puževec je lani zasejal v pogodbenem sodelovanju z zadrugo 68 arov pšenice, ki mu je dala douos nad 35 metrskih stotov. Šiftar je mnenja, da se sodelovanje s pšenico vsekakor izplača. Precej si obeta od pridelka koruze, ki je ima zasejane 30 arov. Poleg tega ima v proizvodnem sodelovanju tudi 48 arov travnikov. »Sodelovanje s travniki je dalo odlične rezultate,« je dejal Šiftar. Po njegovem mnenju se sodelovanje s travniki poleg pšenice najbolj Izplača. Sladkorno peso bi sejal, vendar nima doma dovolj ljudi; za delo.
Šiftar je tudi letos med tistimi, ki bodo sejali pšenico v sodelovanju in bo verjetno površine še povečal.
S seje Občinskega odbora SZDL v Murski Soboti
ZADRUGAM VEČ POMOČI
V torek, 1. septembra je bila tretja redna seja Občinskega odbora SZDL Murska Sobota. Seje so se udeležili tudi predsedniki krajevnih odborov SZDL. Analizirali so delo kmetijskih zadrug in njihovih organov upravljanja. Precej pa so govorili tudi o problemih šolstva in izvajanju šolske reforme na področju občine.
V soboški občini je skupno 19 zadrug. Pred leti jih je bilo več, vendar so se po reorganizaciji nekatere manjše zadruge združile v gospodarsko močnejše enote. V zadruge je včlanjeno 6215 članov. V zadružnih svetih pa je 762 članov, od tega 648 zadružnikov. Iz poročila komisije za družbeno upravljanje je razvidno, da so zadružni sveti delali zadovoljivo.
Precej težav imajo zadruge z uslužbenci, kar velja posebej še za vod 1 ne. V prejšnjih letih je po zadrugah primanjkovalo finančnega kadra. To vprašanje je sedaj rešeno, vendar so pri nekaterih KZ še vedno zastoji, predvsem ker so zaposleni mladi ljudje brez potrebne prakse. Da bi si zagotovile strokovno osebje, štipendirajo zadruge 22 dijakov, predvsem na srednjih in nižjih kmetijskih šolah.
Lani je bilo precej storjenega za ureditev kmetijske strojne službe. Zadruge so kupile številne traktorje in tako jih je sedaj na področju občine 54. Največ jih ima soboška zadruga (5), ostale ,pa imajo po tri ali, štiri. Se vedno premalo pa je priključkov, saj jih je le okrog 200 in 19 mlatilnic. Zadruge pri organizaciji kmetjske strojne službe nimajoizkušenj. zato se ponekod včasih nepravilno ravna s stroji.
Poleg uspehov, ki jih dosegajo naše zadruge s kooperacijo, se seveda bore tudi s teža-
vami. Da se bodo te težave čimprej prebrodile, se mora jo vaški im krajevni odbori SZDL povezati z njimi in jim pomagati.
V razpravi o šolski reformi in problemih, ki ob njej nastajajo, je bilo poudarjeno, da zelo pereče primanjkuje prostorov. Za vzgojne in izobraževalne namene in naloge, ki jih
postavlja sedanja šola, so potrebni ustrezni prostori, več učiteljev in učni pripomočki, brez katerih si je pouk težko zamsliti.
število učilnic v občini je občutno premajhno. V občini je 38 osnovnih šoli Le ena je bila sezidana po osvoboditvi, pri večini ostalih šol pa so bile le prizidane učilnice. Po nekaterih vaseh pa uporabljajo šolske prostore še razna društva in organizacije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letos Jugoslaviji 830 tisoč ha italijanske  pšenice
Priprave za letošnjo setev so se začele prej kot lani. Po dosedanjih podatkih bodo kmetijske organizacije in zasebni kmetovalci zasejali z italijanskimi vrstami pšenice nad 830 tisoč hektarov zemlje.
Semenska pšenica je zagotovljena povsod, razen v Makedoniji. Zadružne organizacije dajejo letos semensko pšenico kmetovalcem pod ugodnejšimi pogoji kot prejšnja leta.
Tudi umetna gnojila so v glavnem zagotovljena. Z zalo. gami in količinami ki so v tu jini že naročene, jih bo na razpolago okrog 950 tisoč ton. ostalih 100 tisoč ton pa bodo dobili do začetka setve. Te količine bodo zadostovale za setev.
Sedai ima naše kmetijstvo nad 30 tisoč traktorjev. Po mnenju nekaterih republiških poslovnih zvez bi jih potrebo-
vali še več, ker se je načrt setve italijanskih vrst pšenice povečal. Na pristojnem mestu menijo, da bi bilo treba organizirati delo traktorjev v dveh izmenah. Kmetijska posestva, ki imajo najboljšo mehanizacijo, pa bi morala pospešiti delo na svojih poljih, da bi lahko pozneje pomagala pri setvi zasebnim kmetovalcem.
V ZAGREBU ODPRT
JUBILEJNI VELESEJEM
V soboto dopoldne se je v Zagrebu svečano začela 50. jubilejna velesejmska prireditev. 57. mednarodni jesenski Zagrebški velesejem je odprl predsednik republike Tito, ko je simbolično prerezal petokrako zlato vrvico. V imenu Zveznega izvršnega sveta je govoril Nikola Minčev, nato pa si je predsednik Tito s spremstvom in visokimi gosti ogledal paviljone.
Na letošnjem jubilejnem jesenskem Zagrebškem velesejmu razstavlja več kot 5750 domačih in tujih razstavljavcev. Vsi ti raztsravljajo vzorce skoraj vseh industrijskih panog na 132.455 kv. metrov razstavne površine. Od tega odpade na domače razstavjalce 80.631, na inozemske pa 51.824 kv. metrov. Od 29 tujih držav jih razstavlja kolektivno 23, medtem ko se pojavljajo razstavljalci ustalili 6 držav individualno. Na letošnjem jesenskem Zagrebškem velesejmu srečamo prvič kot
razstavljalce in sejmske goste poslovne ljudi iz Indonezije, Ceylona, Maroka in Urugvaja.
Letošnji jubilejni jesenski Zagrebški velesejem je pomemben tudi zagradi vse večjega števila razstavljeni vzorcev jugoslovanskih proizvajalcev in njihove vse boljše kakovosti. Težišče letošnjega jubilejnega jesenskega Zagrebškega velesejma, ki je 13. jesenska prirediitev po osvoboditvi, je glede na splošni reprezentativni značaj tega Velesejma na splošnem mednarodnem sejmu vzorcev. Razstavni prostor Zagrebškega velesejma je v letošnjem jubilejnem letu povečan tudi za paviljon Italije, zgrajenem v stilu svetovne bruseljske razstave (350 kv. metrov), za paviljon Grčije (800 kv. metrov) in za paviljon jugoslovanskega turizma. Zagrebški velesejem bo odprt do 20. t.m. in predstavlja pomembno afirmacijo dosežkov jugoslovanskega gospodarstva in mednarodne izmenjave.
V Rogašovcih bodo gradili kulturni dom
Že pred petimi leti so se v Rogašovcih odločili za gradnjo kulturnega doma. Vendar takrat zaradi pomanjkanja denarja in preobsežnosti načrta, ki je predvideval predračunsko vsoto 45 milijonov, z deli sploh niso začeli.
Letos so se spet odločili za gradnjo in sicer ob pomoči Občinskega ljudskega odbora M. Sobota. Novo poslopje bo stalo okrog 15 milijonov dinarjev, v njem pa bodo stanovanja za učitelje, dvorana in še trije manjši prostori. Te bodo lahko uporabljali za razne sestanke in knjižnico.
Stanovanja za učitelje bo zgradila občina, za ostali del poslopja pa bodo poskrbeli prebivalci sami. Ker bo dom va-
žen tudi za ostale vasi na področju KZ Rogašovci, sprejemajo sedaj na zborih volivcev po posameznih vaseh sklepe o zvišanju občinske doklade. Iz teh sredstev bodo potem finansirali gradnjo.
Z delom mislijo pričeti že to jesen, predvidevajo pa, da bo dom zgrajen prihodnje leto.
ZBOROVANJE
JE BILO PREPOVEDANO
(Ob praznovanju 40. obletnice ZKJ v ljutomerski občini)
Ponosni na dosežene uspehe v svobodni Prlekiji bomo 13. septembra v Ljutomeru svečano počastili 40. obletnico ZKJ.
Okvir programa vseh proslav, ki so v ljutomerski občini že bile in še bodo do konca tega leta, predstavlja nedvomno eno največjih prav ta, ki bo 13. septembra v Ljutomeru. Dejstvo, da osrednja proslava pada na ta mesec, je nedvomno v tem, ker se bomo obenem spomnili znanih ljutomerskih dogodkov leta 1935.
Takrat je brezpravno in izkoriščano ljudstvo tega dela Prlekije, in to po večini takratni viničarji, pod vodstvom ptujske partijske organizacije hotelo javno zahtevati svoje pravice. Te javne zahteve pa jim takratna buržuazno-diktatorska oblast ni dovolila in je bilo zborovanje prepovedano. Da bi bil sklep o prepovedi takratnih ljutomerskih oblastnikov res izveden, so prispeli v Ljutomer močnejši oddelki žandarmerije in v nedeljo, ko bi naj bilo zborovanje, so bile vse ceste, ki vodijo v Ljutomer, zasedene z žandarji in nasajenimi bajoneti. Najmočneje so bili zasedeni dohodi v mesto, ki so vodili iz vinorodnih predelov, se pravi, da so se najbolj izkoriščanega viničarskega sloja ljudi takratni izkoriščevalci najbolj bali in računali, da bo od tod prišel najmočnejši glas za pravico.
Vsi pozivi žandarmeriie, naj se ljudje, ki so želeli na zborovanje, vrnejo, niso zalegli. Val ljudi se je posluževal vseh možnih dohodov v mesto in kakor se spominjajo takratni udeleženci, je množica zborovalcev kar valovila v mesto. Kot posebno opozorilo za sprejem zborovalcev so takratni oblastniki postavili v pripravljenost mitraljez na balkonu okrajnega sodišča na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Vsa ta zastraševanja zborovalcev niso motila in prihajale so vedno nove množice zborovalcev, čeprav so vsi vedeli, da je zborovanje prepovedano. Tako stanje je nedvomno močno stopnjevalo živčnost in strah tistih, ki so zborovanje prepovedali, in žandarji so z naperjenimi puškami spremljali zbiranje zborovalcev in bili pripravljeni ubiti vsakega, ki bi zahteval odvzete pravice in se oglasil proti izkoriščanju.
Nestrpnost je tistega nedeljskega septembrskega dne naraščala med zborovalci, ki so želeli, da bi prišel do izraza njihov glas, naraščala pa je tudi med tistimi, ki so se javnega glasu ljudstva bali in zborovanje prepovedali. Svoj vrhunec je vsa napetost dosegla, ko je neki govornik javno sporočil, da je zborovanje prepovedano in je množica zborovalcev zvalovila in protestirala ter so tudi žandarji kot prežeče zveri sprožili svoje puške in padla je prva žrtev. Smrtno zadet se je zgrudil zborovalec Alojz Mavrič, viničar s Koga, nekaj zborovalcev pa je bilo ranjenih.
Želeli so torej izraziti javno svojo voljo, želeli so povedati, da so brezpraven in izkoriščan narod, vendar jim je to javno besedo vzel izkoriščevalski režim s streli iz pušk, z bajoneti in puškinimi kopiti, ko je razganjal zborovalce. Zborovanje je bilo sicer prepovedano, zborovalci pa s silo razgnani, mržnja izkoriščanih proti vladajočemu režimu, ki je do skrajnosti izkoriščal malega človeka, predvsem pa takratnega viničarja, pa se je povečala, ljudstvo je spoznalo do podrobnosti, kakšna je bila svoboda pod takratnim režimom.
MATIJA MARKRAB
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Minulo soboto je bil prvi šolski dan o novem šolskem letu. Skupine šolarjev so se vedrih obrazov zbirale pred šolskimi poslopji in z nestrpnostjo pričakovale, da se začne novo šolsko leto. Počitnice so minile: za nekatere doma na pašnikih in poljih, za druge na morju ali v planinah. Se malo in veseli dnevi počitnic bodo pozabljeni in o šol-
novem šolskem letu mnogo presenečenj, dela in truda. Vsako novo šolsko leto jih čaka več učenja.
Minilo je šele eno leto, odkar smo dobili novi splošni zakon o šolstvu, vendar so organi družbenega upravljanja, prosvetni organi, družbene in gospodarske organizacije, kakor tudi vsi prosvetni delavci, ki so delali na izvajanju šolske reforme o minulem letu, pokazali zaželeno resnost v spreminjanju notranje strukture šole. To pričakujemo od njih tudi v novem šolskem letu ki bo pomenilo nov pomemben korak v nadaljnjem uresničevanju šolske reforme, o borbi za novo reformirano šolo.
V okviru praznovanj 40. obletnice ZKJ bo v Ljutomeru 13. septembra 1959 proslava 24. obletnice ljutomerskih dogodkov, združena s proslavo 15. obletnice delovanja gasilskih organizacij v občini. Ob tej priložnosti čestitamo vsem občanom:
IN OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
LJUTOMER
škili klopeh bomo srečevali resne obraze sredi resnega dela.
Z novim šolskim letom se začenjajo prve šolske skrbi, naloge, izpraševanja in ocene. Te vesele dečke in deklice iz Pomurja, ki jih vidimo na naši sliki (prav pred začetkom šolskega leta so se vrnili skupno z vzgojitelji z letovanja v Baški na otoku Krku), čaka v
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
PRIJATELJSKl OBISK
V nedeljo dopoldne je prišel na uradni obisk v Jugoslavijo podpredsednik grške vlade Panajotis Kane1opu1os in bo ostal v naši državi sedem dni. Ob prihodu v Jugoslavijo so na zemunskem letališču gosta pričakali visoki jugoslovanski državniki. Po pozdravu z jugoslovanskimi voditelji, odigranih državnih himnah in pregledu častne čete je podpredsednik Kanelopulos pred mikrofonom dejal:
»Srečen sem, ker sem v Beogradu, na jugoslovanskem ozemlju, v deželi, katere veliki vodja predsednik Tito uživa polno občudovanje vsega grškega ljudstva. To je bila moja davna želja, ker sem že leta 1954 prejel prvo povabilo, naj obiščem Jugoslavijo in vidim velike uspehe, ki ste jih dosegli v vaši deželi. Srečen sem, ker se mi je danes ponudila priložnost, da uresničim to željo. želim prepričati jugoslovansko ljudstvo, vse tiste, ki me poslušajo, da odnošaji med našima dvema ljudstvoma, grškim in jugoslovanskim, slonijo na najtrdnejših temeljih, ki jih nihče ne more razmajati: temeljih tradicije, tolikokrat smo se namreč skupno vojskovali, in temeljih čnstva, ker so skupne borbe čustveno povezale obe naši ljudstvi. Imamo skupne interese, da na ozemlju, na katerem živimo Grki in Jugoslovani, izpolnimo našo zgodovinsko na-
logo. Gojimo najgloblje medsebojno spoštovanje — Grki spoštujemo vašo družbeno ureditev, kot tudi vi spoštujete našo. Naša solidarnost je zgodovinsko zelo globoka.«
Podpredsednika Kanelopulosa je v torek na Brionih sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Nato je podpredsednik Kanelopulos odpotoval v Slovenijo in se najprej ustavil v Postojni ter si ogledal znamenito podzemeljsko jamo. Ob tej priliki je podpredsednik Kanelopulos izjavil:
»Danes je bil zame pomemben dan, ker sem se sestal z vašim velikim voditeljem Titom in lahko vam zagotovim, da so odnosi med Jugoslavijo in Grčijo kor najbolj prijateljski.«
OBISK IZ JAPONSKE
Na povabilo Ljudske skupščine je prispela v Jugoslavijo na sedemdnevni obisk prva japonska parlamentarna delegacija. Vodi jo član japonskega spodnjega doma Siniro Jamamnra. Obisk prve japonske parlamentarne delegacije bo vsekakor prispeval k boljšemu poznavanju in ustvarjanju pogojev za širše in bolj vsestransko sodelovanje med obema deželama.
»Japonski parlamentarci,« je ob prihodu v Jugoslavijo izjavil Siniro Jamamnra, »se zelo zanimajo za industrijski razvoj in nov sistem upravljanja, po katerem je Jugoslavija postala znana po vsem svetu.«
STRELI NA INDIJSKI MEJI
Indijski ministrski predsednik Nehru je minuli petek izjavil v parlamentu, da je močan kitajski oddelek prešel na indijsko ozemlje v pokrajini Subansirija v severnem Asamu, na meji ob (Kitajski in Tibeta. Dodal je, da indijska predstraža v Asamu, ki so jo obkolile kitajske čete, nima dovolj municije.
Nehru je izjavil, da je Indija protestirala pri kitajski vladi zaradi teh incidentov, toda kitajski odgovor trdi, da so prvi začeli streljati indijski vojaki. Kitajska vladi je tudi obdolžila indijske čete, da so v stikih s tibetanskimi uporniki.
TOGLIATTI O SREČANJU DVEH VELIKIH
Generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmi ro Togliatti je izjavil, da je sestanek Eisenhowerja in Hruščeva pozitivna stvar.  »Njun sestanek pomeni prvi korak,« je dejal Togliatti, »in gledamo na pot, ki se odpira, z zaupanjem, čeprav vemo, da to, kar je treba napraviti, ne bo lahko in da bo treba obvladati velik odpor.«
Ko je odgovarjal na vprašanje, zakaj se spreminja smer mednarodne politike, je Togliatti dejal, da gre v bistvu za nov način obravnavanja vseh perečih mednarodnih problemov, ki so se nakopičili v zadnjih desetih letih.
KONFERENCA
V CASABLANCI
V Casablanci se je 2. septembra sestala politična komisija Arabske lige, da bi razpravljala o alžirskem vprašanju in o arabskih odnošajih s Ciprom. Na dnevnem redu komisije je tudi razprava o Palestini, Omanu in Južnem Jemenu ter o načrtih za jesensko zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Med drugim tudi razpravljalo o francoskem preizkušanju atomske bombe v Sahari.
VELIK ORISK NA
RAZSTAVI
Razstavo »41 let KPJ«, ki je odprta že teden dni v gimnazijski telovadnici, je do sedaj obiskalo čez 2000 ljudi V knjigi obiskovalcev so vpisane številne ekskurzije šolske mladine. Poleg soboških dijakov so razstavo obiskali tudi dijaki od Grada, iz Tišine in še drugih krajev ter kolektiv Narodne banke in Tovarne mlečnega prahu, ki sta skupno po delovnem času obiskala razstavo.
V torek bo ta razstava zaprta, v četrtek pa bo odprta razstava slikarskih del pokojnega Moše Pijade, ki bo odprta deset dni.
CYRANKIEWICZ JE ODGOVORIL ADENAUERJU
Poljski ministrski predsednik Cyrankievicz je na velikem zborovanju v Varšavi, ki so ga organzirali ob 20. obletnici Hitlerjevega napada na Poljsko, dejal, da je glavni in odločilni temelj vernosti Poljske in njen h meja v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in v solidarnosti tabora socialističnih držav. Omenil je tudi govor kanclerja Adenauerja in odločno zavrnil njegovo tolmačenje te obletnice. »Kancler Adenauer skuša še enkrat ne nesramen in ciničen način zabiti klin med poljsko in sovjetsko ljudstvo. Hotel bi. da se poljsko ljudstvo vrne v položaj iz leta 1959, ko je bila Poljska osamljena,« je dejal poljski ministrski predsednik.
SPOPADI
V SEVERNEM LAOSU
Laoško ,ministrstvo za obrambo je objavilo, da so prekinjene vse radijske zveze s severnimi deli države, ki jih ogrožajo uporniki. Zastopale ministrstva je dejal, da so uporniki bržkone zaplenili ali uničili vojaške oddajnike na tem področju.
Poveljnik laoške vojske Ratikone pa je izjavil, da se uporuiške enote (5500 ljudi) premikajo proti jugu in da jih podpirajo »regularne enote iz Severnega Vietnama«. Medtem pa je neki drug vojaški strokovnjak zmanjšal na minimum trditev, da sodeluje severnovietnamska vojska pri teh operacijah. Dejal je, da upornike podpirajo predvsem gorska plemena na vietnamski strani meje.
V našem okraju vsako leto
NAD 20 MILIJONOV DIN ZA ŠTIPENDIJE
Še pred začetkom šolskega leta so komisije za štipendije pri občinskih ljudskih odborih in pri OLO pregledale številne nove prošnje za podelitev štipendije. Ni še sicer mogoče dobiti podatkov, koliko štipendij je bilo na novo podeljenih, vendar pa podatki o številu štipendistov in štipendijskih skladih kažejo, da se je sistem štipendiranja v našem okraju v primerjavi s prejšnjimi leti močno izboljšal. To je opaziti zlasti pri občinskih ljudskih odborih, ki so znatno povečali število štipendistov in tudi sklade za štipendije, kar je seveda zelo razveseljivo.
Skladi za štipendije in tudi število štipendistov po posameznih občinah je različno. Občinski ljudski odbor Murska Sobota daje letno za štpendije 2 milijona dinarjev. Na prvi pogled bi rekel človek, da so sredstva precejšnja, vendar bi pa z ozirom na potrebe morali sklad skoraj podvojiti, da bi lahko ugodili vsem prosilcem in s tem zagotovili tudi dovolj potrebnih uslužbencev. S tem denarjem štipendira 45 dijakov; 43 jih je na srednjih šolah, ostali na visokih šolah. Na območju občne primanjkuje 73 učiteljev, občina pa jih štipendira le 37.
ObLO Murska Sobota štipendira tudi dva uslužbenca in sicer enega na višji upravni šoli, drugega pa na šoli za socialne delavce.
Kljub temu. da se šttpendisti povprečno dobro učijo, opažamo, da se še zdaleč ne potrudijo tako, kot bi se lahko. Zato so zaradi neuspehov v šoli štirje zgubili štipendije.
Poglavje zase pa je zaposlovanje teh štipendistov po končanem šolanju. Občinski ljudski odbor jih seveda razporedi na delovna mesta, ki odgovarjajo njihovi izobrazbi in stroki. Večkrat se zgodi, da absolventi — prejšnji štipendisti — neradi gredo v službo na območju občine. Prav tako silijo drugam, še preden jim poteče obvezna doba. Seveda sedaj, ko so se osamosvojili s pomočjo
družbe, pozabijo, da je bil prav ObLO tisti, ki jim je omogočil, da so prišli do poklical Takrat je najboljše pozabiti vse to in dati prednost svojim željam, občinski ljudski odbor pa naj spet na novo štipendira in čaka 4 leta na potrebni kader.
V	OBČINI BELTINCI NAD
2 MILIJONA DINARJEV
V	beltinski občimi štipendirajo 32 dijakov in to večinoma sinov in hčera malih kmetov. Pravijo, da se sredstva za podpore in štipendije vedno najdejo, samo da omogočijo čim večjemu število mladine potrebno izobrazbo. Seveda je tudi v beltinski, kakor v ostalih občinah največje pomanjkanje učiteljev, zato štipendirajo na učiteljišču kar 28 dijakov.
Pri dodeljevanju štipendij se ozirajo na socialni položaj prosilca, politično zadržanje staršev ter na prosilčevo aktivnost. Zanimivo je, da so uvedli nov način nagrajevanja po uspehu, če lahko to tako imenujemo. Odličnim dijakom povišano štipendijo za 20 odst., prav dobirm pa za 10 odst. Vsak štipendist pa mora po pogodbi vrniti vse stroške, če te njegov uspeh nezadosten. Pohvalili so dijake, ki prejemajo štipendije iz Bistrice, češ da so najbolj prdni pri učenju.
Čeprav štipendiramo precej dijakov, pa v beltinski občni še vedno primanjkuje precej učiteljev in drugega kadra.
1 MILIJON DIN
V	LJUTOMERU
Ker tudi v ljutomerski občini primanjkuje učiteljev. jih zato največ štipendirajo. Od 26 štipendistov jih je na učite1išču kar 14. Poleg teh imajo štipendiste na ES. VPS. srednji glasbeni in vzgojiteljski šoli, na medicinski fakulteti, agronomski in drugod. Občinski ljudski odbor dale 26 študijskih podpor za učence na industrijskokovinskih šolah in gimnazijah. Uspehi štipendistov so zadovoljivi. Na prihodnji seji Komisije za štipendije bodo razprav1jali o 13 nerešenih prošnjah. Te so v glavnem za prosvetni in upravni kader.
Iz lendavske občine
smo dobili naslednje podatke:
Občinski ljudski odbor ima 64 štipendistov, za katere izda letno 2 500 000 dinarjev. Na učiteljišču štipendira kar 45 dijakov. Uspehi so dobri. V občni pa primanjkuje predvsem prosvetnega in upravnega kadra.
To so podatki o štipendiranju občinskih ljudskih odborov. Poleg teh pa štipendira še OLO in sicer daje letno kar 8.000.000 dinarjev. Iz tega sklada prejema štipendije 186 dijakov in študentov. Največ štipendij je na učiteljišču in sicer 84. Štipendije, ki jih daje okrajni ljudski odbor, se gibljejo za visoke šole v višini 3000 do 8000 dinarjev, na srednjih šolah pa od 2000 do 5000 dinarjev. Uspehi štipendistov so zadovoljivi, saj je v preteklem šolskem letu samo eden dijak popolnoma padel.
OLO štipendira poleg drugih na medicinski fakulteti 8 študentov, na filozofski fakulteti 11, na pravni 10 študentov in pa še na različnih srednjih in višjih šolah. (Podatki za preteklo šol. leto.)
Če ob -koncu seštejemo zneske, ki jih posamezne občine in okraj dajejo letno za štipendije, vidimo, da se številka približa 18 miljonom. Ker pa navadno pridejo še razne dotacije, lahko govorimo kar o 20 milijonih, ki jih družba daje letno za šolanje kadrov. Vendar pa še tu niso všteti zneski, ki jih dajejo posamezna gospodarska podjetja, kmetijske zadruge ter ustanove. Nedvomno bi se gornji znesek še zelo povečal, če bi prišteli tudi te.
Med drugim je razvidno iz teh podatkov tudi to, da se štipendira v okraju največ na učiteljišču ter precej študentov na medicinski in pravni fakulteti in na višji pedagoški šoli. Skladi za štipendije so vsako leto večji, kar je dokaz, da vse naše organizacije in ustanove, podjetja, zadruge in kmetijska posestva vedno mislijo na izboljšanje kadrovskih razmer in s tem tudi na boljše gospodarjenje v prihodnosti,
Karel Sukič
40 LET KPJ
NEKAJ VAŽNEJŠIH DOGODKOV IZ ZGODOVINE
DELAVSKEGA GIBANJA
IN KOMUNISTIČNE
PARTIJE
1918
15. septembra je bila v Celovcu prva konferenca slovenskih socialnih demokratov.
1919
Od 15. do 16. septembra je bilo v Beogradu zasedanje Centralnega partijskega sveta Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov).
1920
Od 10. do 11. septembra je bila v Beogradu prva konferenca komunističnih predstavnikov v občinah.
1940
18. septembra so začeli stavkati delavci na gradbišču Huttroviih blokov v Mariboru. Naslednjega dne so iz solidarnosti začeli stavkati delavci na vseh gradbiščih v Mariboru in okolici Od 21. do 25. septembra pa je bila splošna stavka vseh stavbenih delavcev Slovenije.
1941
16.	septembra je bil 3. plenum Osvobodilne fronte, ki se je konstituiral v Slovenski narodnoosvobodilni odbor.
V POMURJU:
1943
17.	septembra je zažgala skupina treh aktivistov župnišče na Kapeli, ker so se v njem nameravali naseliti nemški vojaki.
1944
Septembra so partizani poleg Hemdlove viničarije pri Ljutomeru zažgali vojaški avto. Računali so, da bodo dobili v avtu Herndla. Pri umiku so se spopadli z nemškimi graničarji in pri tem je bil močno ranjen Jože PučkoJanez.
Zadrugam več pomoči
(Nadaljevanje s 1. strani)
S šolsko reformo je nastopila nova težava. Nobena šola razen v Murski Soboti n ma delavnice za tehnični pouk, nikjer pa ni prostorov za gospodinjski pouk. Občutno je tudi pomanjkanje telovadnic, kjer bi lahko pozimi bil pouk telovadbe.
Ugotovite so, da je bil v lanskem šolskem letu slab učni uspeh na osemletnih šolah (82.82 %). Na nezadovoljiv uspeh je vplivalo več činiteljev in seveda tudi zastareli šolski sistem.
V občini manjka precej prosvetnih delavcev, zato je občinski, ljudski odbor štipendiral lani na učiteljišču in višji pedagoški: šole 27 dijakov in študentov, pa tudi letos je bilo razpisanih 10 štipendij. S štipendiran tem mislijo še nadaljevanje, saj bo le na ta način odpravlemo pomanjkanje učiteljev. Ponekod so tudi učiteljska
stanovanja slaba, zato občna gradi po nekaterih krajih nova.
Vse šole v občini imajo šolske odbore, ki štejejo od 7 do 15 članov. Pri teh odborih deluje okrog 50 raznih komisij, ki se ukvarjajo z različnimi vprašanji. Do sedaj so šolski odbori reševali predvsem materialne probleme, razpravljali o šolskem obteku itd. Vendar bo v bodoče treba delo odborov preusmeriti predvsem na vzgojna vprašanja. V odbore je treba vključiti čim več žena in mladine im za njih organizirati posebna predavanja im seminarje, na katerih bi popolnoma spoznali svoje delo in naloge.
Razvijati bo treba tudi svobodne dejavnosti učencev in na vseh popolnih osemletnih šolah ustanoviti šolske zadruge ter. skrbeti tudi za kmečko mladino, ki je že končala šolanje, a jo bi potrebno vključiti v kmetijsko-gospodarske šole, ki bodo ustanovljene po vseh večjih krajih.
Priznanje brigidirjem in aktivom
V torek, 8. septembra ie bil v Murski Soboti plenum Okrajnega komiteja LMS. Plenumu so prisostvovali tudi člani občinskih komitejev in sekretar Centralnega komiteja LMS Stane Kranjc ter Karel Trplan, član predsedstva CK LMS.
Plenum je obširno razpravljal o pripravah za letne sestanke mladinskih aktivov in volitvah novih vodstev aktivov ter o sprejemanju delovnih programov. Sprejet je bil sklep, da morate biti letne konfeence opravljene do 1. novembra občinske konference pa končane do 15. decembra.
Na plenumu so razpravljali tudi o proslavi v Adrjancih. Vodstva aktivov in občnskih komtejev bodo 19. in 20. septembra organizirala ,posebne izlete v Adrijance. Iz Ljutomera bo vozil poseben vlak, iz drugih krajev pa bo mogoče prti v Adrijance s kamioni. Dijaki iz srednjih šol ter učenci zadnjih razredov osemletk bodo na dam proslave kolektivno obiskali ta kraj.
Med drugim so razpravljali tudi o odhodu brigadirjev na
»Avtoput«. Ob tej priliki se je tov. Karel Trplan, predsednik komite za delovne brigade pri CK LMS pohvalno izrazil o pomurskih brigadah. »Razveseljiva je ugotovitev, da je Pomurje z mladimi brigadirji dobilo mnogo dobrih traktoristov, ki so ob učenju za poklic živeli v zelo razgibanem kulturnem in političnem delu v brigadi. Število predlaganih mladincev v Zvezo komunistov je najlepši dokaz za vse to. Srednješolska brigada pa je dosegla take uspehe, da jo lahko uvrstimo med 5 najboljšlih slovenskih srednješolskih brigad.«
Ob koncu plenuma pa te tov. Stane  Kranje izročil priznanje CK LMS občinskima kamitema Murska Sobota in Beltinci za uspehe, ki sta jih dosegla v tekmovanju za počastitev IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije.	-ič
Iz govora Rudija Čačinoviča, predsednika OLO na otvoritvi razstave „40 LET KPJ“
RAZSTAVA JE PRIKAZ 40 LET BOJA KPJ
Razstava »40 let KPJ« je vsekakor med najbolj 'pomembnimi prireditvami našega okraja v zvezi s proslavo 40-letnice KPJ. Pripravil jo je zgodovinski oddelek in CK ZKS, dobili pa smo jo takoj potem, ko je bila v naših največjih upravnih in industrijskih sredšohr Do sedaj je bila ta razstava poleg Ljubljane le še v Celju. Mariboru, Zagorju in Trbovljah.
Letos si skušamo z raznimi spominskimi svečanostmi, objavljanjem spominov in drugimi nač ni čim bolj nazorno priklicati v spomin štiri desetletja borb in žrtev, uspehov in težav v razvoju KPJ. Ta razstava je na najbolj nazoren način prikazala lin zajela obdobje 40-letnega razvoja.
Material razstave jerazdelien na tri obdobja. Prvo obdobje or kaznuje čas od ustanovitve KPJ od prvih povojnih dni začetka drage svetovne vojne. To so bili dnevi, ko je monarhofaštetični režim skušal zatreti napredno socialistično gibanje in napore jugoslovanskih narodov, da si zgrade skupno
novo domovino, ki bo svobodna. Razstava prikazuje razočaranje delovnih množic v kapitalistični državi in njihov vse bolj organiziran odpor proti oblastnikom. Rodaja pa tudi vse bolj načrtno in prostaško prodatanje narodnih intereov tujem kapitalističnim,	imperialistič-
nim silam.
Razstava prikazuje organizirano delo Partije pri vedno bolj široki mobilizaciji delovnih množic na odpor proti izdajalskim tendencam jugoslovanske veleburžazije. Posebno vlogo je pri tem zajemala mladina — poleg študentske, predvsem delavska mladina.
Drugo obdobje je čas NOB. Okupacija je naša Partijo v državi že kot močno silo, o kateri so množice vedete, da je edina organizirana sila, ki je evotemu narodu ostala zvesta. Razstava nam prikazuje prve organizirane akcije Partije, od pobude za ustanovitev Osvobodilne fronte, poziva na oborožen odpor, do organiziranih vojnih enot in volitev ljudskih predstavništev na osvobojenem ozemlju.
V tretjem delu razstave je prikazano obdobje naše povojne socialistične graditve, ko so delovne množice pod vodstvom Partije ne samo hitro odstranile težka razdejanja povojnih let, temveč tudi, v neverjetno hitrem tempu dvignile jugoslovansko gospodarstvo na visoko slopnje. Istočasno z obnovo in gradijo novih objektov se je pa tudi izgradila trdna baza za nove, Izpremenjene. napredne odnose med ljudmi. Slike in grafikoni ta napredek nazorno prikazujejo, priča temu napredku pa smo tudi mi sami.
Razstava nam zgovorno govori, kako velikega pomena je bila preselitev vodstva Partije v domovino, kar je leta 1956 sprejela Kominterna na predlog tovariša Tita. Za razvoj slovenske Partije je izredno važen datum 18. april  1937, — datum njene ustanovitve.
Ljudje, ki so stali na čelu Partije takrat, jo še danes vodijo ali pa so padli za njene ideale. Bili so zagotovilo doslednega razvoja in dela od ustanovitve pa do danes Razstava je zaradi; tega izmdnosve-
tel dokument sposobnosti, marksistčne doslednosti	in bogate
zaloge izkušenj teh ljudi, ki so bili sposobni pravilno uporabljati ideje Marksa, Engelsa in Lenina v medvojnem in vojnem času. Dosledni so ostali tudi v današnjem času, ko naš razvoj stalno postavlja nova vprašanja, za katere ni moč najt' odgovora v raznih dogmatičnih učbenikih.
Razstava nedvomno manifestira, da je bil internacionalizem pravilno pojmovan, in da je bila pri predstavnikih KPJ zavest internacionalizma visoka v času stavk 1. 1919, v času boljševške Madžarske, španske republike, nemškega napada na SZ, prav tako v času Komiteforma in novih stalinističnih napadov. Ista zavest je tudi ostala pri upostavljanju mirne koeksistence med narodi svata, za katero so postale Titove poti že pravi; mednarodni, simbol.
Poseben kotiček razstave kaže, da so bila tudi v Pomurju najbolj humana prizadevanja povezana z delovanjem Partije. Tudi za naša pokrajino je bilo
merilo napredka, v kolikor so množice in napredni ljudje spoznali, poslanstvo Partije in aktivno sodelovanje pri uresničevanju njenih ciljev.
Kljub temu, da smo bili na perferiji, pod izredno močnimi vplivi tujih imiperalistov in pete kolone, je Pomurje dalo aktivne žrtve za ideje Partije, na čelu s Štefanom Kuharjem, Jožetom Kerenčičem in drugiim..
Razstava bo pomagala, predvsem mlajšim, ne samo pri razumevanju naše nedavne preteklosti in razvoja, temveč jim bo obenem dokaz, da življenje nenehno teče, ustvarja nove probleme in naloge, ki jih moramo reševati ustvarialno, aktivno, da bomo korakali hitreje na čim bolj široki črti. Da bomo korakali naprej k napredku in socialističnim humanim odnosom med ljudmi..
Razstava je še en dokaz, da marksizem ni mrtva,, okorna dogma, ampak res n ena znanost, ki se vsak dan spoprijema z vsakdanjim življenjem, omogoča nam, da se ne izgubljamo v vsakdanjih težavah, temveč imamo pred seboj vedno nadaljnje cilje. Zveza komunistov pa nam pri tem že 40 let pomaga.
POMURSKI VESTNIK. 10. sept. 1959
2
Zadovoljstvo ob začetku šol. leta v madžarskih vaseh
Prekmurske vasi s prebivalci madžarske narodnosti so te dni dočakale pomembno novost. Z novim šolskim letom je bil v njihove šole uveden dvojezični pouk. V slovenskem in madžarskem jeziku se bodo učili v oseh šolah otroci prvega razreda, ponekod pa tudi drugega.
Prebivalci šolskega okoliša Dobrovnik se te pridobitve zelo veselijo. Starši menijo, da odslej njihovi otroci ne bodo več prikrajšani in da jim nadaljnje šolanje ne bo več onemogočeno, kakor jim je bilo doslej, ko niso obvladali slovenskega jezika. Na njihovi šoli bo dvojezični pouk v prvem in drugem razredu. Od skupnega števila, 42 začetnikov, so jih starši le 8 vpisali v madžarski razred. Kljub temu, da jih je med preostalimi 34 učenci nad 75 odstotkov madžarske narodnosti, so jih starši opisali o slovenski razred. V tem se vidi težnja staršev, da bi njihovi otroci obvladali tudi slovenski jezik in tako ne bi imeli nobenih težav pri nadaljnjem šolanju.
Da bi pa zboljšali znanje slovenskega jezika, bodo v tretjem, četrtem in petem madžarskem razredu povečali tedensko število ur slovenskega jezika, od petega razreda naprej pa bodo predvidoma nekatere predmete poučevali v slovenščini. Veliko težav pa bodo imeli zaradi tega, ker jim za tak uspešen pouk manjka nad polovico prepotrebnih učiteljev. Predvsem bi potrebovali take, ki obvladajo oba jezika, kar je za dvojezičen pouk nujno potrebno.
Tudi vaščani šolskega okoliša Genterovci — Rad-možanci so glede dvojezičnega pouka soglasno rekli: da. Na tej šoli bo pouk o obeh jezikih le o prvem razredu. Vaščani v Genterovcih so pred dvema letoma k stari šoli sami in s prostovoljnim delom dozidali še dve učilnici. Ker imajo sedaj dovolj učnih prostorov, želijo, da njihovim otrokom ne bi bilo več potrebno hoditi v Radmožance k pouku. Tej njihovi želji pa bo težko ustreči, ker sta na vsaki šoli le dva učitelja in bodo nujno morali uvesti kombiniran pouk.
Na vseli šolah z madžarskim poukom imajo učitelji težave tudi zaradi neprimernih učbenikov. Šolske knjige, ki prihajajo iz Vojvodine, so pisane za tamkajšnje življenjske razmere in so tako našim otrokom tuje in včasih nerazumljive. Edini dober pripomoček pri pouku je pionirski list »Jo pajtast, ki tudi prihaja iz Vojvodine in ki ga po marsikaterih vaseh bere mlado in staro.
Glede na dejstvo, da je nova madžarska prva čitanka, ki so jo sestavili avtorji iz soboškega okraja, že o tisku, je upati, da bo o prihodnosti tudi ta problem uspešno rešen.
MLADINSKI DAN
na Cankovi
Aktiv mladih zadružnikov in organizacija LMS na Cankovi se živahno pripravljata na praznovanje Dneva kmečke mladine 27. septembra. Na predvečer nameravajo prirediti tekmovanje »Pokaži, kaj znaš«, na katerega bodo povabi1i tudi sosednje aktive. V nedeljo dopoldne bo kultur program in tekmovanje traktoristom, popoldne pa se bo mladina po merila v raznih športnih panogah.
Vzreja
piščancev
Okrajna zadružna zveza je obvestila zadruge, da naj zbirajo med kmeti interesente za vzrejo piščancev. Vendar pa do sedaj še nobena zadruga ni poslala naročila za nabavo enodnevni piščancev. Zadruga bi piščance kupila in jih dala v rejo. Tako bi kmet lahko vzredil piščance v 7 tednih in zasluži pri enem komadu najmanj 50 dinarjev. Zanimanje med kmeti je veliko posebno med malimi, ker bi bila ta stvar za njih najbolj rentabilna. Seveda pa je potrebno, da kmetijske zadruge podrzamejo čimprej potrebne ukrepe.
Razširjena seja Obč. odbora SZDL Petrovci—Šalovci
O setvi bodo razpravljali
na zborih volivcev
Prejšnji torek je bila razširjena seja ObOSZDL in ObK ZKS Petrovci-Šalovci. Analizirali so pridelovanje pšenice v pogodbenem sodelovanju z zadrugami in hkrati dajali predloge za jesensko setev. Razpravljali pa so tudi o delu društev v občini. Seje sta se udeležila podpredsednik OLO Joško Slavič in predsednik OZZ Štefan Antalič. Analizo o pridelovanju pšenice je podal predsednik ObO SZDL tov. Kolarič.
V lanskem letu je bilo v pogodbenem sodelovanju z zadrugo za pridelovanje pšenice 238 gospodarstev. Skupna površina vseh parcel je bila 113 ha, ki pa so bili razdrobljeni v 275 parcelah. Parcele so bile predvsem manjše, saj je bilo 198 manjših od pol ha, 72 jih je bilo od pol do 1 ha, in le pet parcel v občini je bilo večjih od enega hektara. Nekoliko je razlog za to velika razdrobljenost zemljišč na Goričkem, hkrati pa kaže, da so se kmetje hoteli ,prej prepričati, ali se jim sodelovanje izplača.
Kljub temu, da so bili s kooperacijo doseženi lepi uspehi, so bile še vedno številne pomanjkljivosti, ki so onemogočile boljše donose. Toda te so predvsem organizacijskega in tehničnega značaja; Vzrok za
slabši hektarski donos mi težko najti. Komaj dobra polovica zemljišč je bila pravočasno posejana, zemlja ni bila pregledana, pozneje setev ni bila poškropljena itd. Te težave pa so bile v glavnem tehničnega značaja.
Lani je bila težava tudi v tem, da so se širile številne parole proti kooperaciji češ, da bodo kmetu, ki bo šel v kooperacijo, vzeli zemljo itd. Kmetovalci so danes spoznali, da so bile parole izmišljene, obenem pa spoznali, da se lahko dobro gospodari le v pogodbenem sodelovanju.
Po občinskem petletnem načinu bo letos v občini zasejano 337 ha italijanke, Za to površino so tudi naročena semena in umetna gnojila. O letošnjem pridelku, o pomanjkljivostih in
uspehih sodelovanja ter o pri-pnaivuih za jesensko setev bodo razpravljali na številnih sestankih po vsej občini. Nedvomno pa je, da je bil s kooperacijo dosežen korak naprej, pomanjkljivosti pa bo treba s skupnimi močmi odpraviti
Nadalje so na sestanku razpravljali tudi o delu društev v ,občimi. V 43 društvih je včlanjenih 1140 članov. Med društvi je 21 gasilskih, 5 strelskih, 4 ženska, 3 društva Ljudske tehnike, 2 telovadni itd. Nekatera društva so bila precej delavna, delo nekaterih pa je komaj opaziti. Tega je do neke mere kriva tudi komisija za društvena vprašanja pri občinskem odboru SZDL, ki se še sploh ni sestala.
Društva večinoma vodijo učitelji, ki pa so cesto preobremenjeni s šolskim delom. Verjetno se bo delo nekoliko poživelo pozimi, ko se precej mladine vrne s sezonskega dela, Premalo pa delajo tudi aktivi mladih zadružnikov, ki so bili ustanovljeni pri vseh zadrugah, vendar so v svojem delu prepuščeni sami sebi.
Okrajna konferenca upravnikov kmetijskih zadrug
NOBENE SAMOVOLJE
V ponedeljek je Okrajna zadružna zveza v Murski Soboti sklicala konferenco upravnikov kmetijskih zadrug. Na konferenci so uvodoma analizirali dosedanje dosežke posameznih zadrug pri pogodbenem sodelovanju. Razpravljali so tudi o zadružnih investicijah, organiziranju odkupa pridelkov in štipendiranju strokovnega kadra.
Na konferenci so uvodoma pomočnik sezname ekip, tki so zadolžene za sklepanje pogodb pri kmetijskih zadrugah. Pri pregledu doslej sklenjenih pogodb za jesensko setev so ugotovili, da zadruge niso preveč napredovale, čeprav se rok sklepanja pogodb bliža koncu. Upravniki so tako stanje upravičil s tem, da imajo s kmeti še precej dogovorov ter izrazili prepričanje, da bodo akcijski programi izpolnjeni. Na konferenci so ugotovili, da so bila nekatera zadružna vodstva pri sklepanju pogodb preveč samovoljna ter so sklepala pogodbe izpod predpisane akumulacije. Sklenili so, da morajo zadruge take pogodbe popraviti in sklepati povsod le pogodbe s 30 % akumulacijo. V primeru vremenskih neprilik in če bo pridelek izpod 25 metrskih stotov na hektar, kmetu ne bo potrebno plačati akumulacijo, temveč samo obresti za kredit. Sklenili so tudi, da moralo zadruge pred setvijo ugotoviti kaljivost semen ter površine v pogodbenem sodelovanju obvezno zavarovati.
Nečedno so razopravljali tudi o investicijah kmetijskih zadrug. Večina zadrug, ki pripravljavo graditev hlevov, se je odločila za gradnjo tipskih hlevov 100 in 200 glav živine. Nekatere zadruge, ki majo hleve že dograjene, pa bodo v kratkem času morale zapro-
siti investicijske kredite za- nakup živine ter polno izkoristiti možnosti za živinorejo. Zadruge, ki bodo gradile nove hleve, morajo čimprej predložiti elaborate ter pozneje gradnje pospešiti.
Po ugotovitvah, da obnova sadovnjakov peša, se je 16 zadrug ponovno odločiti, da bodo začele z urejanjem sadovnjakov. Sadovnjake bodo uredile na tistih površinah, ki za poljedelstvo niso primerne, ter na površinah splošnega ljudskega premoženja. Ugodne možnosti za ureditev sadovnjakov imajo predvsem zadruge na Goričkem.
Na konferenci so ponovno načeli vprašanje posestev, ki jih nekateri kmetje ponujajo zadrugam v najem. Ker pa so ti primeri vse pogostejši, zadruge ne bodo smele iti mimo njih, temveč skleniti dolgoročne najemninske pogodbe ter si na nj.h urediti ekonomije.
Za odkup krompirja so poslovne zveze za svoje zadruge že vnaprej sklenile pogodbe, vendar pa nekatere zadruge tega doslej niso upoštevale ter so prodajale tudi drugim kupcem. Sklenili so, da se mora vsako prodajanje izven pogodb ter razno navijanje cen popolnoma opustiti.
Ob koncu so ponovno poudarili sklep letnega občnega zbora okrajne zadružne zveze, ki določaš da mora vsaka zadruga imeti vsaj dva štipendista ter da mora biti program jesenske setve povsod izpolnjen ter sklepanje pogodb pravočasno končano.
Pred fluorografiranjem v lendavski občini
Lani 12 milijonov dinarjev za TBG
Število tuberkuloznih bolnikov v lendavski občini stalno narašča. V letu 1956 je bito 64 bolnikov, 1957. leta 77 in lani 97 bolnikov v bolnišnicah. Ce to izrazimo v denarju, potem vidimo, da je izdal ObLO Lendava v letu 1956 8,230.000, 9,399.000 v letu 1957 in lani 12,400.000 dinarjev za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov. Iz teh številk je razvidno, da plačujemo za kurativno zdravljenje še vedno težke milijone, medtem ko za preventivno nimamo dovolj sredstev.
Tako nam je odgovoril tovariš Ivan Murgelj, vodja odseka za socialno varstvo na vprašanje, kakšni so izdatki za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov v lendavski občini. Tovariš Murgelj nam je odgovoril še na naslednja vprašanja:
V	oktobra bo drago rentgensko slikanje prebivalcev v vaši občini. Kdo vodi priprave?
Letošnje slikanje bo opravil inštitut za tuberkulozo Golnik s svojo ekipo, pri občinskem ljudskem odboru je posebna komisija, ki organizira to akcijo. Po vaseh so organizirani vaški aktivi, ki skrbijo, da bodo spiski oseb popolni, seznanjajo preblva.ee s slikanjem, pripravljajo prostor za delo ekip in skrbjo, da bo udeležba čim večja. Fluorografranje je nujno, ker je na našem območju vedno več tuberkuloze. Sedaj je v občini 311 bolnikov z aktivno luberku ozo ali 1,4 bolnika na 100 prebivalcev, kar je precej nad republiškim povprečjem (0,79).
V	Lendavi deluje protituberkulozni dispanzer. Kakšen je njegov delokrog in kako osmerja protuberkulozno dejavnost?
Dispanzer vodi specialist za pljučne bolezni iz Murske Sobote. Ta prihaja tedensko enkrat v dispanzer in pregledanje bolnike. Serijske preglede in preglede ljudi, ki so zaposleni: v industrijai in trgovini z živili, pa opravlja enkrat tedensko zdravnik lendavskega Zdravstvenega doma Dispanzerski okoliš zajema območje občine. Na tem oddelku delata tudi dve sestri, ki obiskujeta bolnike na domu. Pri teh obiskih ugotavljata, kako bolniki jemljejo zdravila, v kakšnih razmerah živijo in kako upoštevajo navodila zdravnikov.
število bolnikov pa čedalje bolj narekuje potrebo po zdravniku specialisti, ki bi bil zaposlen na tem oddelku.
Te dni pri naših zadrugah:
V razmahu sklepanje pogodb
PRI VSEH ZADRUGAH JE SKLEPANJE POGODB V POLNEM TEKU. NEKATERE SO SE LOTILE SKLEPANJA POGODB SISTEMATIČNO IN PREDHODNO SKLIČEJO POSVETOVANJA Z ZADRUŽNIKI, NA KATERIH SE PODROBNEJE POMENIJO O NAČINU SODELOVANJA. VEČINA ZADRUG IMA ZE SKORAJ POLOVICO SKLENJENIH POGODB, PRECEJ PA IMAJO DOGOVOROV. SKLEPAJO POGODBE PREDVSEM ZA SETEV ITALIJANSKE PŠENICE TER U-l. PREDVIDEVAJO, DA BO AKCIJSKI PROGRAM DOSEŽEN, SKLEPANJE POGODB PA BO PREDVIDOMA KONČANO DO 15. SEPTEMBRA. SETEV BO OPRAVLJENA PRAVOČASNO
KZ »Kmetovalec« Ljutomer:
LETOS VEČJE ZANIMANJE
ZA POGODBENO
SODELOVANJE
Kmetijska zadruga »Kmetovalec« Ljutomer je lani s smotrnim poslovanjem ustvarila 131 milijonov dinarjev prometa. Osnovna sredstva sl je povečala od 6 na 12 milijonov dinarjev vrednosti. To povečanje gre predvsem na račun nakupljenih strojev in skladišča. Letni plan je v prvem polletju izpolnila z 48 odst. kar pomeni, da bo plan do konca leta izpolnjen.
Zadruga je imela že pred letom težave pri pogodbenem sodelovanju, ki pase čedalje bolj uveljavlja. Po sprejetem akcijskem programu bo zadruga zasejala 90 hektarov italijanske pšenice, 30 polintenzivne domače sorte ter 54 hektarov oljne
repice. Plan predvideva v pogodbenem sodelovanju tudi: 100 hektarov travnikov, za katere je precej zanimanja. Zadruga bo v pogodbenem sodelovanju s kmeti zredila 180 telet do 200 kg, 120 glav mlade goveje živine do 430 kg, 55 glav goveje plemenske živine ter 1300 prašičev. Za pitanje živine je med kmeti še posebno zanimanje, zato računajo, da bo ta plan izpolnjen.
Zadruga si prizadeva; da bi si uredila pitališča, vendar pa za novogradnjo nima dovolj sredstev. Računali so, da jim bo ObLO dal hleve, ki jih je po likvlidaciji KDZ Noršinci-Babinci prevzelo kmetijsko gospodarstvo »Muropolje«. Z likvidacijo »Muropolja« je hleve prevzel »Mlekopromet« ter jih prodal »Zavodu za zaposlovati le invalidov« v Ljutomeru, ki jih je nameraval porušiti ter
uporabiti za gradbeni material. Zadruga je na tak negospodarski ukrep opozorila občinski ljudski odbor, ki je prejšnjo pogodbo podpisal. Tako je dal zavod s pristankom obe riškega ljudskega odbora hleve v najem Vinogradniškemu gospodarstvu Ljutomer. Zadruga je tako ostala brez hlevov, ki bi v sedanjem stanju lahko sprejeli okrog 60 svinj ter 50 glav goveje živine.
KZ Gederovci:
POVEČANJE POVRŠIN V POGODBENEM SODELOVANJU
Kmetijska zadruga Gederovci spada med manjše zadruge, ki se še razvijajo. Lani je z odkupom in strojnimi uslugami napravila 33 milijonov dinarjev prometa. V sklade je raz-
poredila le okrog 150 tisoč din.
etos so povečali plan prometa na 40 milijonov, v prvem polletju pa so dosegli okrog 17 milijono v dinarjev. V zadrugi menijo, da bo plan dosežen. Za nekatere stroje j m primanjkuje nadomestnih delov, kar ovira delo na njivah.
Zadruga potrebuje novo skladišče zaa kmetijske pridelke in reprodukcijski, materini. Za gradnje bo potrebovala okrog 4 milijone dinarjev investicij. V zadrugi si precej obetajo od pridelka hibridne koruze, medlem ko bo krompir da. malenkosten pridelek. Zadruga bo letos površine v pogodbenem sodelovanju precej povečala.. Zasejala bo 55 hektarov pšenice, 4 ha ječmena, 3 ha oljne repice, 2 ha rži ter sklenila pogodbe za proizvedlo sodelovanje s travniki za 70 hektarov. S sklepanjem pogodb so že začeli in predvidevajo, da bo setev opravljena pravočasno.
KZ Tišina:
SETVENI PLAN BO IZPOLNJEN
V kmetijski zadrugi Tišina menijo, da bodo letni plan izpolnili, saj so ga v prvem polletju izpolnili s 47 odst. Zadruga pa bo potrebovala novo skladišče za 20 vagonov ter strojno lopo. Za te gradnje bo porabila predvidoma 11 milijonov dinarjev investicij. Drugo leto pa bo zadruga kupila novi kombajn, pozneje pa še mlatinico. Sklepanje pogodb je v teiku. Doslej so sklenili pogodbe za okrog 10 hektarov pšenice„ precej pa imajo še dogovorov. Akcijski program bo predvidoma izpolnjen.
Križevske opekarne
bodo povečale proizvodnjo
Križevske opekarne bodo  v kratkem močno povečale proizvodnja Letos so začeli obnavljati obrat v Lukavcih. Zgradili bodo vse nove prostore razen peči ter namestili, nove stroje, Te rekonstrukcije bodo stole okrog 83 milijonov dinarjev. Graditi so začeli z lastnimi sredstvi. Ce bodo dobili na zveznem natečaju 25 milijonov dinarjev posojila, bodo lahko gradnjo končali v septembru 1960, če pa bodo gradili z lastnimi' sredstvi, pa šele leta 1961. Pri tem še računajo tudi na 19 miljionov dinarjev iz okrajnega investicijskega sklada. Po rekonstrukciji, se bo proizvodnja
podvojila, medtem ko se število zaposlenih ne bo povečalo. Po končani rekonstrukciji obrata v Lukavcih pa bodo začeli graditi še dodatno peč in sušilnice v obrala Boreči. Istočasno imajo planirano tudi: popolno mehaniziranje notranjega transporta.
Obrat v Borejcih bo 29. novembra praznoval 50-letnico obstoja, Ta jubilej podjetja bodo praznovali z večjo proslavo, ki bo posvečena tudi 40-letnici KP J.	-ko
Decembra v nove prostore
Gradbeno podjetje »Temelj« nadzidava na Cankovi staro poslopje, v katerem bo zdravstvena postaja in zobna ambulanta. Za nadzidavo, ki jo finansira ObLO Mlinska Sobota, je predvidena vsota 6 milijonov dinarjev. Stavba bo dograjena decembra.
Sejo ObLO Lendava
Včeraj je bila v dvorani gostinskega podjetja »Park« seja Občinskega ljudskega odbora Lendava. Na seji so razpravl jali o poslovanju gospodarskih organizacij v letu 1958, o delu sveta za telesno vzgojo in sveta za prosveto in kulturo ter o upravnih zadevah. Obširneje bomo o seji poročali v naslednji številki našega lista.
MLADINI POMAGATI PRI IZBIRI POKLICEV
Ugotovitve ankete Posredovalnice za delo ObLO M. Sobota
Nenehni razvoj gospodarstva zahteva vsak dan več kvalificiranih delavcev. Stroju v tovarnah in na polju bodo le pod vodstvom izučerih delavcev popolnoma izkoriščeni Zagotovit dovolj kvalificiranega kadra pa nam narekuje, da mladini pomagamo pri izbiranju poklica. V preteklosti se je večkrat dogajalo, da so bile želje mladine pri izbiri priklica postranske. Posledice odločanja staršev, let in sorodnikov, v kakšen poklic bo šel njihov sin ali hči so se pokazale kasneje. Socialistična družba skrbi danes že tudi za to. Poklicne svetovalnice usmerjalo mladino v poklice, ki so primerni za njeno duševno, fizično in umsko sposobnost. Ob upoštevanju teh činiteljev, želja posameznikov im materialnih pogojev se za vsakega najde primeren poklic.
V preteklem šolskem letu je končalo na območju soboškega občinskega ljudskega odbora osemletno šolanje 357 dijakov. Celotno število ima pogoje za vključitev v uk. 112 mladincev se želi izučiti obrti, kaže pa se veliko zanimanje za poklice v kovinski stroki. Precejšnje je tudi zanimanje za trgovinsko stroko in to predvsem pri de-
kletih. Anketa, ki jo je opravrivila Posredovalnica za delo pri ObLO Murska Sobota, je pokazala, da se veliko mladine želi vpisati v srednje strokovne šole in sicer 101 dekle in 67 fantov. 28 učencev se želi zaposli kot nekvalificirani delavci, 49 pa jih ni odgovorilo na anketo.
Agitacija za vključevanje mladine v uk je letos precej dobro uspela saj je bilo doslej sklenjenih že 95 pogodb. Pohvaliti je treba pri tem obrtna podjetja socialističnega sektorja.
Precej vajencev je sprejela Tovarna mesnih izdelkov in Panonija, ki bo sprejela tudi vajenko--žensko, kar je zelo pohvalno. Grajali pa je treba zasebne gradbene delodajalce, ki nočejo sprejemati vajencev. Delo opravljajo namreč s pomožnimi in priučenimi delavci, ker je to za njih ceneje.
Za čim uspešnejšo rešitev teh problemov pa je potrebno sodelovanje staršev, posredovalnice za delo, poklicne svetovalnice in obrtnih ter industrijskih podjetij. Seveda pri tem ne strnemo pozabili želje mladine in njenih stremljenj.
POMURSKI VESTNIK, 10. sept. 1959
3
15-letni razvoj gasilstva v ljutomerski občini
Gasilstvo v ljutomerski občini bo praznovalo svoje 15-letno delovanje po osvoboditvi in 10-1etnico ustanovitve okrajnih gasilskih zvez skupno s proslavo 40-letnice KP Jugoslavije v nedeljo 13. septembra 1959.
Ob tej priložnosti bo s skupnim nastopom manifestiralo svojo zavest in predanost novi politični ureditvi, v kateri je lahko ustvarilo in razvilo svoje delovanje daleč naprej od pogojev v bivših režimih.
V	tej občini je bilo gasilstvo že pred vojno zelo razširjeno in je tako pod okupacijo sprva utrpelo na zavednem kadru, ob konca pa skoraj v vseh društvih popolno opustošenje. Ljudstvo se je zavedalo pomena gasilskih društev in potrebe po tej humani organizaciji v primeru požara ali poplav. Takoj po osvoboditvi je bilo v Ljutomeru ustanovljeno okrajno poveljstvo, katerega naloga je bila: ugotoviti dejansko stanje v obstoječih društvih in na novo organizirati prostovoljna gasilska društva v okraju.
Že te začetne naloge niso bile lahke za tako obsežni teren, ti je segal daleč preko meja sedanje občine. Na prvem občnem zboru pa je takrat štelo gasilstvo samo s sedanjega območja 35 PGD. Značilno za bivše režime je, da so bila gasilska društva le v ravninskih krajih, medtem ko so bile hribovite vasi skoraj brez njih. Sprememba družbenega sistema je bila pogoj, ki jo je razumel vsak mali posestnik in mladi zadružnik goričkega predela. Tako so se kaj hitro ustanovila še nova gasilska društva: Železne dveri, KamenŠčak, Desnjak, Branoslavci, Precetinci in Globoka. Tudi industrijski delavci niso zaostajali po svojih podjetjih in tako še sedaj delujeta novoustanovljeni IPGD: Lesni obrat Ljutomer in Opekarna Boreči. Novoustanovljena in ravno tako najbolj opustošena gasilska drnštva pa so čakale velike in težke naloge in težave tako v materialnem kakor v strokovnem pogledu.
V	15 letih je bilo na novo zgrajenih 8 gasilskih domov, in to pretežno z udarniškim delom gasilcev in vaščanov. Množične organizacije in ljudska oblast pa so pomagale z moralno pomočjo in deloma tudi s finančnimi prispevki. Takšno sodelovanje se je takoj v začetku pokazalo za zelo uspešno in se je zato razširilo. Posebno pa so se izkazali v Radomerju, Podgradju in Branoslavcih. Vsi novi gasilski domovi se očitno razlikujejo od starih orodišč po svoji velikosti in prostornosti. To sedaj niso samo gasilski domovi, kakor imajo ime, marveč so domovi vseh organizacij na vasi in šola za strokovno usposabljanje mladine in odraslih. V teh domovih se sedaj razvija kulturno, politično in gospodarsko življenje vasi.
Prizadevnost mnogih gasilskih drnštev pa je razvidna tudi pri nakupljenem orodju in opremi, predvsem pri motor, brizgalnah in gas. ceveh, ki pa sicer za potrebe požarne varnosti še vedno primanjkujejo. Nakupljenih je bilo 6 novih motor, brizgaln, nekaj pa jih je bilo med društvi zamenjanih oziroma prodanih. Poleg precejšnje količine gasilskih cevi in drugega orodja je bilo kupljenih še veliko gasilskih uniform in delovnih oblek. Pri tem je bila društvom v veliko pomoč okrajna in občinska gasilska zveza. Naloga teh zvez ni samo v organizacijskem povezovanju, temveč tudi pri pravilnem razvijanju društev in seveda najprej po gospodarski krepitvi ter strokovnem usposabljanju, kakor tudi v odnosih do drugih množičnih organizacij.
Politična dejavnost gasilskih društev se kaže v tesnem sodelovanju prej z OF in sedaj s SZDL. Po skrbnosti vodstev so vsi člani gas. društev včlanjeni v SZDL. Člani upravnih odborov so po svojih funkcijah povezani še z društvi RK, PLZ in drugimi. Druge organizacije pa imajo tudi svoje zastopnike v gasilskih organizacijah. Tako sodelovanje je velik uspeh in služi za vzor v okolici in občini. Primeri ljubosumnosti v nekaterih starih društvih pri vključevanju mladine pa so se kaj kmalu izjalovili.
Skrb za strokovno usposabljanje je bila od začetka ena glavnih nalog OGZ Ljutomer. Sama OGZ je prvotno organizirala tečaje za gasilske strojnike in podčasnike v Ljutomeru. Veliko članov pa je absolviralo gasilske tečaje v Medvodah in Murski Soboti. Le žal, da jih je sedaj malo ostalo na območju sedanje občine. Tako je na tem področju vzgoje še vedno veliko nalog in dela. Posebnega pomena pri vključevanju mladine pa je še vključevanje deklet in šolske mladine.
Gasilska društva so med seboj po sektorjih razdelitve tekmovala za prvake v strokovni sposobnosti. Okrajna prehodna zastavica je bila cilj mnogih dobrih gasilskih desetin, ki so si jo končno prisvojili Ljutomerčani. Posamezne desetine, ki so tekmovale v republiškem merilu, so se dokaj dobro izkazale, zasedli so osmo mesto ali takrat prvo na območju mariborske oblasti. Ta tekmovanja so nam po svojih uspehih dokaz o požarni varnosti, ki je s tem tako zelo izpopolnjena, kolikor so pač dani pogoji. Po podatkih statistike vidimo, da so gasilske organizacije nastopale pri reševanju in požarih nad 400-krat, pri čemer je bilo z napornim delom ohranjenega veliko ljudskega premoženja. Posamezni gasilci so se pri gašenju ali reševanju iz gorečih plamenov izredno izkazali ter so za o svoje vestno delo prejeli republiška odlikovanja.
Na sedanjem območju občinske gasilske zveze deluje 43 gasilskih društev. Mnoga imajo že dolgoletno tradicijo in so slavila že visoke obletnice svojega obstoja. Najstarejše je ljutomersko, ki je imelo že 85 let, sledijo pa Cven 80 let, Cezanjev-ci 65 let, Staranovavas, Križevci, Lukavci 60 let in druga 50 let itd. V zadnjih letih je bilo razvitih 9 novih gasilskih praporov. Zastavonoše so povsod zavedni mladinci in dobri člani.
Toliko in še mnogo nenapisanega je, kar so gasilske organizacije napravile v teh petnajstih letih. Da pa tega še ni konec, nam kaže razvoj in napredek v vseh pogledih. Le z uresničitvijo vseh nalog bo gasilstvo lahko kos svojemu geslu »V službi ljudstva — na pomoč«.
Rudnik Presika pri Ljutomeru iz leta v leto povečuje svoje planske obveze in delovni kolektiv je ob polletju tega leta ugotovil, da je svojo predvideno nalogo — izkop 7800 ton v letu 1959 izpolnil že s 4100 tonami. Naši vestni rudarji pa niso ponosni samo na to delovno zmago, ampak nameravajo v tem letu dokončati tudi svoj rudarski dom, ki si ga že dolgo želijo. Uspešno dela v rudniku tudi partijska organizacija, ki se je v p el h dveh letih obstoja razvila v eno najmočnejših partijskih organizacij, ki so v naših podjetjih.
Delovni kolektiv Križevskih opekarn Boreči, ki
je vsako leto praznoval že praznik republike kot dan izpolnitve planskih nalog, je skleni z lastnim: sredstvi obnoviti in modernizirati opekarno v Lukavci h. Z deli so že pričeli, obnova in modernizacija pa bo pripomogla k temu, da bo znašala v tem obratu letna proizvodnja 5 milijonov opečnih enot, dočim je prej znašala le 2,2 milijona. Proizvodnja strešnikov se bo z obnovo podvojila. Kaj pomeni tak uspeh, vedo povedati potrošniki, ki v bodoče ne bodo čakali več mesecev na izpolnitev naročila.
»Obnovili smo opekarno in jo modernizirali ter tako povečujemo proizvodnjo iz leta v leto ter smo ponosni na te uspehe.« govorijo člani delovnega kolektiva Ljutomerske opekarne. Pozabili pa niso tudi na potrebe človeka, saj so prav sedaj zgradili 8-stanovanjsko hišo, v kateri je urejenih tudi 24 samskih prebivališč. Te dni dokončujejo dela na drugi zgradbi, ki ne bo služila le za upravne namene, ampak so v njej urejene kopalnic in garderobe za delavce, lepo urejena kuhinja in dvorana za-sindikalne sestanke in seje organov upravljanja. Na take uspehe so ljutomerski opekarji lahko ponosni in kazalo bi posnemati njihovo pobudo.
»Povečujemo proizvodnjo, ne manjka nam naročil,« se ponašajo člani delovnega kolektiva »Konfekcije« Ljutomer »manjkajo nam le delovni prostori.« Da bo tudi ta problem rešen, se smelo pripravljajo na pričetek gradnje novih poslovnih objektov in tudi stroji bodo v njih pod spretn mi rokami še bolje stekli. Planskih nalog se kolekiv »Konfekcije« Ljutomer ne ustraši in da ne bi bilo zastoja v tem letu, so prav te dni spustili v obratovanje novi trak. Novi stroji, bodo k izpolnitvi
predvidenega plana mnogo pripomogli. Kolektiv se nedvomno lahko ponaša tudi s svojimi odejami. Njihova kvaliteta povečuje naročila preko zmogljivosti podjetja.
Tovarna usnja Ljutomer ima v proizvodnji usnja že staro tradicijo in to predvsem v izdelovanju težkega usnja. Sposobni usnjarji pa so si zamislili tudi druge izdelke in smelo začeli z rekonstrukcijo obratov in bodo v tej smeri vložili okrog 50 milijonov dinarjev. Organizirali so tudi proizvodnjo kleja in v ta namen koristno uporabljajo odpadke pri obdelavi kož. V podjetju se pojavljajo tudi tuji kupci im sicer iz ZSSR, Sirije in Poljske ter so predvsem slednji zaradi kvalitetnih proizvodov prevzeli večje količine kot so
Delovni kolektivi ljutomerske občine vam pišejo in čestitajo ob prazniku 40. obl. ZKJ
13. SEPTEMBER JE TUDI
jih prvotno predvidevali. »Ko bodo steki vsi predvideni obrati,« tako menijo člani kolektiva, »se bomo glede proizvodnje in to predvsem kvalitete lahko pomerili z drugimi proizvajalci te vrste.«
Podjetje »Mlekopromet« Ljutomer je s svojmi mlečnimi proizvodi znano po vsej Jugoslaviji. Stari obrati pa so otežkočali kvalitetno proizvodnjo in kolekt.v prav sedaj urejuje sodobne obrate z najboljšmi stroji za predelavo mleka v najrazličnejše proizvode. Člani kolektiva pa n majo v svojem interesu le vrste proizvodov im kvalitete, ampak želijo tržišču postreči tud, z dovoljnimi količimami teh proizvodov, še posebej pa v svojih obratih zagotoviti vso bodočo predelavo mleka s svojega odkupnega območja, Kmetovalci obe ne in izven nje imajo z ureditvijo obratov v Ljutomeru zagotovljeno tudi prodajo večjih količin mleka,
Podjetje »Mizarstvo« Ljutomer si je pred leti uredilo svoje poslovne prostore v bivši Martnušlčev usnjarni in nihče ni pričakoval, da bo to podjetje proizvajalo kvalitetne proizvode v serijski proizvodnji celo za inozemsko tržišče. Premagati je bilo potrebno mnoge težave. Z neomajno voljo pa jih je kolektiv dosledno premagati in vrednost proizvodnje ne narašča eno le za 5 milijonov, ampak že celo za 10 milijonov de-
narjev. Posebej je treba omeniti, da podjetje skrbi za stalno izpopolnjevanje kadra, že drugo leto pa uspešno sodeluje z ladjedelnico v Splitu, kjer mizarski strokovnjaki tega podjetja opremljajo potniške ladje z mizarskimi izdelki
Elektroinštalatersko podjetje »Elektron« Ljutomer se je razvilo iz amaterske delavnice v letu 1954. Uspeh tega podjetja izvira iz sposobnega kadra, kar priča' dejstvo, da je kolektiv prejel posebno priznanje za svoje delo v objektih Tovarne glinice im aluminija v Kidričevem. Doseženi uspehi pri tako velikih delih so dali kolektivu voljo, da je prevzemal široka naročila ne samo v našem okraju, ampak tudi izven njega. Priznanja kvaliteti dela tega podjetja so dali razni republiški strokovnjaki in danes naročila komaj zmaguje. »Uspeli so v kvaliteti dela in prepričani smo, da bo kolektiv uspel tudi v svoji želji, da si uredi primerne im večje poslovne prostore ter v ta namen tudi skrbno zbira lastna sredstva«.
Podjetje »Mlin in oljarna« Cezanjevci se je
razvilo iz nacionaliziranih obratov z Izredno slabimi stroji in tudi neprimerno urejenimi prostori.
V	nekaj letih je uspelo kolektivu urediti in modernizirati dva obrata in to v Cezanjevcih in Ra-doslavcih ter s tem dvignili tudi kvaliteto izdelkov, Iz neprimernih prostorov same oljarne je kolektivu uspelo urediti primerno oljarno in njena kapaciteta danes presega surovine, ki, pridejo v predelavo z območja občine.
Pekarna Ljutomer kljub neurejenim oz. zastarelim poslovnim prostorom stalno skrbi za preskrbo mesta in bližnje okolice s kruhom in dragimi izdelki te stroke. Po prenehanju delovanja še ene pekarne je kolektiv moral prevzeti celotno nalogo preskrbe s kruhom na svoja ramena in to nalogo redno izpolnjuje. Kolektiv podjetja tudi stalno zbira sredstva za moderniziran je svojega obrata, ker bo le tako tudi v bodoče lahko s svojimi kvalitetnimi izdelki zadovoljit potrošnike.
Uspešno delujejo tudi podjetja »Remont« Ljutomer, Fotoatelje in Damsko-frizerski salon. Podjetje »Remont« resno misli razširiti svoje dejavnosti in bo zraven gradbenih in mizarskih del razvilo sedaj tudi kamnoseštvo.
Če upoštevamo, da sta podjetji Fotoatelje in Damsko-frizerski salon Ljutomer predvsem uslužnostni. podjetji in da se iz leta v leto kažejo uspehi njunega poslovanja, lahko mirno trdimo, da bi se uspešno lahko razvijala tudi druga uslužnostna podjetja.
Ko danes govorimo in ugotavljamo, da se lahko uspešno razvija uslužmostna obrt, je potrebno podčrtati dejstvo, da je prav zaradi vse večjih potreb po obrtnih uslugah bil v tem letu formiran Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Ljutomeru. Ta zavod je organiziral dosedaj že pet uslužnostnih dejavnosti in znaša celotni dohodek prvega polletja več kot 6,5 milijona dinarjev.
Dejansko smo lahko ponosni na rezultate, ki so bili, v zadnjih letih doseženi v industrijski in obrtni proizvodnji socialističnega sektorja, saj je vrednost leta 1956 znašala v industriji 590 milijonov, v letu 1938 pa že 770 miljonov dinarjev.
V	obrti soc. sektorja pa je vrednost obrtne prouslužuostnih dejavnosti in znaša celotni dohodek prvega polletja več kot 6,5 milijona dinarjev.
Podjetje »Agrotehnika-servis« Ljutomer je nastalo šele leta 1954 in ima za sabo le še kratko tradicijo poslovanja, če bi dali oceno le po letih njegovega poslovanja. Uspehi minulih let pa ka-
žejo, da je kolektiv tega podjetja smelo začrtal svojo pot im njegove usluge ter proizvodi so zna-
ni tudi izven naše republike. Načelo sodelovanja z drug mi se je močno utrdilo v podjetju in uspešen partner koit je Tovarna avtomobilov omogoča, da podjetje z dopolnilnim proizvodi uspešno koristi našemu kmetijsvu. Glede na dosežene uspehe v proizvodnji in uslugah ter z razširitvijo svojih obratov uživa podjetje velik ugled pri uvoznem in izvoznem podjetju »Agrotehnika« Ljubljana,
Celotni dohodek podjetja, ki je v letu 1956 znašal le 67 milijonov, je za leto 1959 predv den na 159 milijonov in ga je kolektiv v prvem polletju realiziral že z 52%. Ob takem dvigu, proizvodnje je lahko računati, da bo v letu 1960 v tem podjetju izpolnjena obvezo, ki je planirana do konca leta 1961.
Industrija žičnih proizvodov »Žica« Ljutomer
zaposluje 96 delavcev. Podjetje izdeluje žične. aluminijske, kovinske in tapetniške izdelke, »Univerzah žična pletiva, žične posteljne vložke z železnim in lesnim okvarjeni, mreže za gramoz in malto, verižice za napenjanje žice v vinogradu, žične im kovinske ograje, žične volovske nagobčnike, aluminijska okna in vrata ter opremo, kovinske izdelke za potrebe gospodinjstva, pralnice, podstavke za posodo, predpražnike, kauče, otomane, tapetniške posteljne vložke, tapecirane stole in fotelje.
V prvem polletju bruto proizvod ni b'l realiziran po planu, ker so izdelovali iz cenejšega materiala, toda finančni učinek je bil dosežen v 58
odst. letnega plana. Težave so v tem, da so obrati razporejeni na območju 10 km. Dve leti traja prizadevanje, da bi vse obrate osredotočili na enem mestu v Ljutomeru, vendar zaradi pomanjkanja prostora to ni mogoče. Predvidena investicija v znesku 8 milijonov dinarjev ni bila mogoča zaradi tega, ker občinski ljudski odbor ni mogel dati posojila iz sklada za investicije. V obratu v Ljutomeru stanujeta dve družini, ki nimata zaposlenih v podjetju in tem še ni bilo predvideno stanovanje kje drugje.
Delovni kolektiv si prizadeva sestaviti perspektivni plan proizvodnje, da bi si tako zagotovili serijsko proizvodnjo. Ta plan bo potrebno še proučiti s političnimi im oblastnimi, forumi pred začetkom izvajanja.
POMURSKI VESTNIK, 10. sept. 1959
4
PRAZNIK GOSPODARSKIH USPEHOV!
Podjetje za predelavo mesa »Simentalka« Ljutomer je zavzelo največji razmak svojega poslovanja v zadnjih dveh letih. Uspešno je razvilo poslovne stike z drugimi, podjetji in je predvsem skrbeli o , da s svojimi izdelki; preskrbuje večje industrijske in mestine centre. Kolektiv je že dolgo skrbel za ureditev svoje prodajalne v Ljutomeru, saj se je meso prodajalo v najetih in nehigienskih mesnicah in padla je marsikatera kritika tudi na zborih volivcev. Zmagala je volja in podjetje je v središču Ljutomera uredilo eno najbolj sodobnih mesnic, kolektiv se pa trudi, da
bi jo stalno oskrboval tudi z najboljšem mesom. Stalna težnja podjetja je med drugim tudi ta, da bi za predelavo mesa kupil moderne stroje in temu primerne hladilne naprave. Upamo, da bo tudi ta želja kolektiva v kratkem izpolnjena.
Kmetijska gospodarstva in zadruge v občini
Iz treh vinogradniških zadrug in dveh kmetijskih gospodarstev je v ljutomerski občini nastalo veliko Vinogradniško kmetijsko gospodarstvo Ljutomer.
Na tem gospodarstvu, ki danes združuje več kot 400 ha vinogradov in ima zraven tega še 826 ha ostale zemlje, je zaposlenih tudi preko 350 sta n h delavcev in to predvsem bivših viničarjev. Vrednost proizvodnje v socialističnem gospodarstvu je leta 1938 znašala več kot 200 milijonov dinarjev.
Največji uspehi so bili doseženi v obnovi vinogradov in ostalih nasadov, ki so bili ob koncu vojne v takem stanju, da so v njih zaposleni delavci komaj dosegali minimalni zaslužek. Danes veliki kompleksi moderno urejenih vinogradov in drugih nasadov ter razni tehnični pripomočki za obdelavo dajejo primeren zaslužek slehernemu delavcu, nagrajevanje pa je uvedeno po učinku.
Ni več izkoriščanja bivših viničarjev, družba jim je omogočila po osvoboditvi v naši. socialistični domovini brez izkoriščevalcev primeren zaslužek in sramovanje, oziroma lastno streho.
Gospodarstvo se lahko ponaša tudi z izrednimi uspehi, ki jih dosega s svojimi vini n' mednarodnih vinskih sejmih. To pa je nedvomno rezultat skrbi in dela svobodnih proizvajalcev tega gospodarstva.
Naše kmetijske zadruge Ljutomer, Križevci, Veržej, Radoslavci in Stročja vas so pokazale že v
minulem letu v svoji novi organizaciji vidne uspehe. Skenile so pogodbe za pridelovanje najboljših sort pšenice s svojimi člani na 127 ha, vse ostale sklenjene pogodbe o sodelovanju pa gredo preko tisoč.
Blagovni, promet v zadrugah, ki je znašal v letu 1936 le 361 milijonov, se je v letu 1938 dvignil že na 493 milijonov dinarjev ter je doseženi dohodek omogočil formiranje primernih skladov za razvijanje mehanizacije v naših zadrugah. Pred tremi leti se je v kmetijski proizvodnji privatnega sektorja težko uveljavljal traktor, koncem minulega leta pa so naše zadruge že razpolagale s 13 traktorji in danes na več mestih že ne zmorejo vseh potreb.
Dosedanji uspehi v kmetijstvu preko sodelovanja pritegujejo vedno večji krog kmetovalcev v to sodelovanje itn tako že danes lahko računamo, da bodo postavljene naloge v pogledu jesenske setve visoko kvalitetnih sort pšenice dosežene.
Ce bi danes v občini hoteli oceniti delo posamezne zadruge, bi jih težko razvrstili na posamezna mesta, ker vlada povsod močan interes po dvigu proizvodnje, po razširitvi mehanizacije, da hi se proizvodnja lahko uspešno organizirala in po vseh drugih vprašanjih, ki spadajo v okvir dejavnosti naših zadrug.
Razvoj trgovine v naši občini
Trgovina lita to predvsem na drobno je več let po osvoboditvi morala poslovati v starih neprimernih lokalih prav tako pa so bila neprimerna skladišča. Prvi uspehi v trgovini, in to predvsem pri urejevanju lokalov, so se pokazali v naših podjetjih šele leta 1954.
Trgovsko podjetje »Merkur« Ljutomer je zgradilo novo trgovsko poslopje na Glavnem trgu in vanje preselilo dve poslovalnici in sicer špecerijo in manufakturo. Vprašanja skladišč to podjetje zaradi pomanjkanja, sredstev še takrat ni uspelo rešiti. Z reorganizacijo trgovine in sicer, ko še bilo potrebno prevzeti trgovske poslovalnice od kmetijskih zadrug, je podjetje rešilo tudi vprašanje skladišč s tem, da jih je zgradilo. Pomemben uspeh je podjetje dosego tudi s tem, da je uredilo trgovski lokal v Križevcih in še posebej, da je v letu 1958 organiziralo tudi samopostrežno trgovino v Ljutomeru.
Trgovsko podjetje »Železnina« Ljutomer se je
leta, 1954 prav tako znašlo v težkih pogojih poslovanja zaradi neurejenih poslovnih .prostorov. Nenehna skrb kolektiva, da reši tudi to vprašanje, se je uresničila šele v letu 1938, ko je tudi to podjetje moderniziralo svoje poslovne prostore on uredilo skladišča. Blagovni promet, ki je v tem podjetju znašal leta 1956 le 36 milijonov, se je v letu 1938 povečal na 62 milijonov dinarjev. Uspešno posluje v sklopu tega, podjetja tudi modernizirana poslovalnica usnja na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Trgovsko podjetje »Zarja« Ljutomer je po osamosvojitvi leta 1954 imelo na razpolago najslabše trgovske oz,, poslovne prostore. Težava je bila toliko večja, ker so bili ti trgovski prostori privatna lastnina in juh je bilo težavno urejevati. Z vztrajno voljo kolektiva je bil v dveh letih rešen tudi ta problem in podjetje je uspelo modernizirati dve poslovalnici v Ljutomera. V vsem tem obdobju je podjetje zbiralo sredstva za urejevanje trgovskih lokalov, ki, jih je prevzelo od kmetijskih zadrug. Dobro organizirano poslovanje podjetja in solidna postrežba sta omogočili tudi zelo uspešen dvig prometa, saj je ta znašal v letu 1936 le 56 milijonov dinarjev, v lem 1958 pa že 136 trilijonov d narjev ali povečanje za celih 80 milijonov dinarjev. Podjetje je tudi plan za leto 1939 v prvem polletju najuspešneje izpolnilo.
Podjetje »Preskrba« Križevci-Boreci se tudi razvija od leta 1954 itn je v tem obdobju tud: ta številčno mali kolektiv dosegel primerne uspehe. Takrat v najem vzeti inventar je bil odkupljen itn urejen ter tako sedaj podjetje posluje v primernih prostorih. S solidno postrežbo se je tudi v tem podjetju dvigal letni blagovni promet za okrog 4 miljone dinarjev. Sedaj je podjetje uredilo in moderniziralo poslovalnico v Radoslavcih in zagotavljajo člani kolektiva, da bo tudi njihovo bodoče delo uspešno.
Trgovina Steklo barve Ljutomer je ves čas svojega obstoja pripravljalo ureditev poslovnih prostorov, ki so v Ljutomeru ostali po osvoboditvi nespremenjeni. Uspešno se je kolektiv Izkazal v svojem poslovanju, saj je tudi tukaj izkazan letni porast blagovnega prometa za okrog 5 milijonov
dinarjev. Močna zainteresiranost kolektiva in pristojnih organov občine bo po programu za leto 1959 privedla do primerne ureditve poslovnih prostorov tega podjetja.
Poleg trgov line na drobno imamo v občini tudi tri podjetja za trgovino na debelo oziroma trgovsko podjetje »Les« in »Tobak« Ljutomer ter Kmetijsko poslovno zvezo Ljutomer.
Ako hočemo podati splošno oceno razvoja trgovine v Ljutomeru, lahko ugotovimo, da je b lo v pičlih petih letih moderniziran h 16 trgovskih poslovalnic brez upoštevanja raznih drugih pomožnih prostorov in da so podjetja za to vložila več kot polovico lastnih sredstev.
Razvoj gostinstva v občini je šel sporeda o z ostalim gospodarskim razvojem In so tri obstoječa gostinska podjetja »Jeruzalem«, »Ljutomenška klet« in »Prlek« Ljutomer predvsem z lastnimi
sredstvi uspela urediti pet gostinskih lokalov v Ljutomeru. Z ureditvijo ceste na Jeruzalem je tudi tukaj nastal lepo urejen turistični lokal, ki z vinorodno okolico stalno privablja mnoge domače in tuje goste.
Gostilna in nočišče Jeruzalem, gostilna Prlek in Ljutomerska klet Vas vabijo. Postreženi boste z izbiro okusnih jedil in izvrstno ljutomersko kapljico.	Pridite!
DOSEŽENI USPEHI SO PLODOVI SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE
Kratka analiza dela in uspehov naših delovnih kolektivov vsekakor še zdaleč ne prikazuje osega, kar je bilo storjenega v letih po osvoboditvi v razvoju našega gospodarstva.
Ko ob raznih praznovanjih in v raznih obdobjih analiziramo sadove dela vseh naših delovnih ljudi, moramo nedvomno poznati tudi temelje, na katerih so zrasli ti sadovi. Ugotoviti moramo, da so temelji vseh naših sadov bili podani z zmago naše socialistične revolucije, ki je odstranila izkoriščevalce delovnega ljudstva. S tem je človek najprej svobodno zadihal in spoznal tudi položaj, o katerem se je znašel. Naši delovni ljudje so torej spoznali, da je vse, kar imamo, naše in da bodo rezultati dela rodili sadove le za tiste, ki bodo delali in da ne bo nihče pobiral dobičkov, ampak bodo ostali nam vsem.
Delovni ljudje naše občine pa niso razumeli svoje naloge le v ustvarjanju, ampak so se hitro znašli tudi o upravljanju z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. V novi socialistični Jugoslaviji so postali popolni gospodarji in proizvajalci in zato tudi uspehi niso izostali.
Danes ni potrebno več s silo nastopati proti izkoriščevalcem in se zbirati na manifestacijah za svoje pravice, ampak se zbiramo svobodno in
se ob teh prilikah spominjamo dogodkov nekdanjega trdega boja proti režimom, ki so izkoriščali delovnega človeka. Zbiramo pa se tudi zato, da ocenjujemo uspehe našega dela in se pogovarjamo, kako bomo tudi o bodoče urejevali naše življenjske pogoje na vseh področjih, da bodo uspehi čim večji.
Trd boj velike večine delovnih ljudi naše občine, tega lepega dela Prlekije, proti nekdanjim zatiralcem in izkoriščevalcem, ki ljudstvu niso dovolili spregovoriti pravične besede, je izoblikoval res pravega človeka s socialistično zavestjo. Velika večina delovnega ljudstva se je vključila v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, v njo stopa naša mladina in tako 6550 njenih članov nedvomno daje močno smer političnemu in s tem tudi uspešnemu gospodarskemu razvoju ljutomerske občine. Organizacije SZDL nudijo danes svojim članom najširšo pomoč, da lahko opravljajo široke naloge v našem družbenem upravljanju, saj v njem sodeluje v občini okrog 1500 njenih članov.
Ponosni na vse dosežene uspehe, ki smo jih dosegli pod vodstvom ZKJ, ponosni na našo svobodo. se bomo zbrali 15. septembra v Ljutomeru na veliko praznovanje.
SIMON NOVAK IZ LJUTOMERA:
„Zahtevali smo svoje pravice“
Bil sem vključen takrat v priprave za organizacijo zborovanja v Ljutomeru. Sklep o organiziranju zborovanja je bil na iniciativo ptujske partijske organizacije sprejet na posvetovanju pri Viktorju Kukovcu v Ljutomeru nekako v mesecu avgustu leta 1935. Takoj so bili organizirani zaupni sestanki in natiskani letaki. Vest o zborovanju je šla od ust do ust in takrat izkoriščano malo kmečko in viničarsko ljudstvo je komaj pričakovalo dan zborovanja, na katerem bi lahko javno manifestiralo in zahtevalo svoje pravice ter obtožilo stari izkoriščevalski režim zaradi neznosnih življenjskih pogojev.
Pripravljeni so bili tudi transparenti z napisi »Dol z vojnimi hujskači!«, >Ženskam volilno pravico!< in razna druga gesla, vendar na žalost vsa ta gesla zaradi prepovedi niso prišla do izraza.
Na dan, ko bi moralo biti zborovanje, sem bil v povorki, ki je krenila o Ljutonjer. Prve zborovalce je takratni sreski načelnik dr. Trstenjak pozval, da se naj razidejo. Načelstvo je bilo zastraženo od žandarjev saj so o Ljutomer prišla posebna pojačanja žandarjev. Prvi zborovalci so bili potisnjeni iz sredine mesta, vendar smo se na Starem trgu zbrali v močno povorko in krenili po sedanji Vrazovi ulici na Glavni trg. Na čelu povorke sem opazil takrat študenta, profesorja Jožeta Kerenčiča in dr. Jožeta Potrča.
Pred poslopjem sedanje občine v Ljutomeru je povorko pričakal kordon orožnikov z naperjenimi puškami in bajoneti. Videl sem, da so se žandarjem puške o rokah tresle in zborovalci so mimo njih pritisnili na Glavni trg ter hoteli za vsako ceno obsoditi protiljudsko oblast zaradi njenega ravnanja. Ponovno je sresko načelstvo pozvalo apel, da naj zborovalci zapustijo mesto. Vendar na ta poziv noben zborovalec ni zapustil mesta. Vsi so vztrajali.
Takratni tovarnar v Ljutomeru Šinigoj in drugi oblastniki so izjavili, da bodo to viničarsko golazen že razgnali in Šinigoj, kar se je pozneje tudi ugotovilo, je pripravil na svojem dvorišču z nekaj privrženci gasilsko brizgalno, da bi tako z gnojnico pomagal razgnati zborovalce. Izkoriščevalci so se torej odkrito bali javne zahteve izkoriščanega ljudstva, da naj se mu omogoči dostojno življenje. Zbrano ljudstvo, ki ga niso mogli zadržati niti bajoneti, je kljub prepovedi hotelo zborovati, to pa je bil tudi povod, da so padli streli in zgrudil se je zborovalec Alojz Mavrič, dva zborovalca pa sta bila ranjena.
Tov. Novak je tudi videl, kako so oblastniki z gnojnico in puškinimi kopiti zborovanje preprečili. Ljutomerska oblast pa si je hotela pogasiti jezo in je aretirala več organizatorjev zborovanja. V zaporu so se znašli Viktor Kukovec in sin Saša iz Ljutomera in drugi. Žandarji so jih neusmiljeno pretepli. Oblast pa je tudi slutila. da je zborovanje organizirala ptujska partijska organizacija in zato je zaprla Dušana Kvedra, dr. Jožeta Potrča, Ivana Bralka in Žnidariča.
Tov. Novak pravi: »Zborovanje je bilo sicer prepovedano, organizirano sovraštvo proti takratnemu režimu pa je rastto.«
FRANC VRAZ IZ LJUTOMERA:
„Ljudstvo je bilo razburjeno“
Ob pripravah na zborovanje v Ljutomeru sem bil kot mlad fant star 17 let pri starših na domu o Cerovcu. Cerovec je pravzaprav kraj o ljutomerskem okolišu, kjer so o stari Jugoslaviji živeli mali revni kmetje in viničarji. Stanje in življenjski pogoji teh ljudi so bili taki. da je vsakdo želel nekega izhoda iz stiske. Zato ni čudno. da se je hitro raznesel glas po vsej okolici. da se pripravlja v Ljutomeru zborovanje. na katerem bo glasno podana zahteva, nai se stanje malega delovnega človeka izboljša.
Z ostalimi viničarji in kmeti sem se tudi sam tiste nedelje zjutraj napotil v Ljutomer. Na Kamenščaku smo že zapazili žandarje. ki so zavračali ljudi in preprečevali. da bi odšli na zborovanje. Takoj smo krenili v drugi smeri in skozi Rado-merie le prišli o Liutomer. Ljudje, ki so prišli na prepovedano zborovanje, so z oseh strani pritiskali v Ljutomer. Pred bivšim sreskim načelstvom so stali žandarji z naša lenimi bajoneti, ker so se takratni oblastniki o Ljutomeru bali zborovalcev.
Med ljudstvom je vladala velika napetost in okrog 0. ure dopoldne je bilo v Ljutomeru zbranih po moji oceni okrog 3000 tudi in vsi so imeli eno željo, da povedo, kaj hočejo, in sicer boljše življenjske pogoje. Vsi zborovalci so vedeli, da ie zborovanje prepovedano, vendar so želeli zborovati.
Ko sem stal na pločniku ne daleč od bivše Sinigojeve hiše. sem videl, da se je s pomočjo zraven stoječih dvignil govornik, ki ga nisem poznal in je spregovoril: »Obstoječi režim s Korošcem na čelu je današnje zborovanje prepovedal, kljub temu pa bomo manifestirali in se ne bomo razšli.« Takoj po teh besedah so padli streli in nedaleč od mene se je zgrudil Alojz Mavrič od Bolfenka oz. Koga. Dva zborovalca sta bila tudi ranjena.
(Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 10. sept. 1939
5
VSE VEČJA VLOGA PORAVNALNIH SVETOV
Poravnalni sveti so bili do sedaj ustanovljeni v treh občinah in sicer Beltinci, Radgona in Petrovci-Šalovci. Do sedaj je bilo na teh občinah izvoljenih 9 svetov, od katerih je prvi začel z delom svet v Beltincih, ki je obravnaval prvo zadevo že 16. junija.
Najaktivneje delajo sveti v Beltincih, Črensovcih, Petrovcih in Radencih. Ponekod, kjer še niso začeli z delom, pravijo, da se bo delo kmalu začelo, ker so dopusti že mimo. Predvideva se tudi, da bodo še ta mesec ustanovljeni poravnalni sveti tudi v Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. Tako bo mreža porav nalnih svetov v okraju popolna. Z ustanovitvijo ostalih je treba toliko bolj pohiteti, ker so se sveti pokazali v svojem delu kot uspešna oblika za reševanre raznih sporov.
Navadno imajo sveti 3 člane, ki pa imaio svoje namestnike. Člani in namestniki so bili izvoljeni na zborih volivcev. V 9 poravnalnih svetov je bilo izvoljenih 65 državljanov, od tega 59 kmetov, 9 delavcev, 15 uslužbencev in 2 ostala. Starost članov pa se giblje od 25 do 60 let
Nekaj svetov, ki so že začeli z delom, smo obiskali, se zanimali za njihove uspehe, hkrati pa tudi probleme, ki pri njihovem delu nastopajo.
Pri poravnalnem svetu v Petrovcih
MIRNE REŠITVE
Poravnalni svet v Petrovcih je bil ustanovljen pred dvema mesecema. Na zborih volivcev so bili izvoljeni trije člani in trije namestniki, ki že opravljajo svoje delo, saj so prvo zadevo obravnavali že 8. avgusta. Do sedaj so imeli na dnevnem redu 18 zadev, od katerih je bilo ugodno rešenih 8, pri ostalih pa se ljudje niso odzvali vabilu ali pa so dobili priporočilo za sodišče. Po socialnem poreklu so v svetu 4 kmetje in 2 uslužbenca.
Zanimali smo se za probleme, kč jih največkrat obravnavajo. Pravijo, da so povečini lažji primeri, ki pa bi sicer prišli pred sodišče. Pobrskali smo po mapi poravnalnega sveta. Prepiri zaradi zemlje, obrekovanja, prelepi itd.
POKOSIL JE RŽ
Otrok brez staršev, ki palma zemljo, se je preselil od enega rejnika k drugemu. Prvi je posejal na otrokovi parceli rž. V času žetve pa je bil otrok že pri drugem rejniku. Ta je seveda rž požel, ne da bi vprašal lastnika posevka. Prvi je seveda stvar predal poravnalnemu svetu.
Vabilu za razpravo sla se oba odzvala. Toda trajala je le petnajst minut in že sta se zedinila, da bo oškodovanec dobil za rž 5000 dinarjev odškodnine in to v roku 8 dni. Zadeva je bila rešena, sicer pa bi lahko še zdaj bila pred sodiščem.
PRETEPALA STA SE
Z. M. fiz Lucove je lahko vozila po delu njive, ki je last S. V Vendar sta se zaradi teh voženj večkrat prepirala. Nekega dne pa, ko je bil Š. V. pijan, je šel na njeno dvorišče in jo napadel. Ona se je hranila in sta oba dobila lažje telesne poškodbe. Oba sta si tudi oskrbela zdravniška spričevala z namenom, da se spet srečata na sodišču.
Vendar ni bilo potrebno iti na sodišče, ker je postaja Ljud-
ske milice Šalovci predala primer poravnalnemu svetu. Na razpravo sta prišla oba, se tam končno pomirila. Spoznala sta, da je tako boljše. Sklenia sta, da odstopata od tožbe. Ker pa sta se s tem izognila nepotrebnim stroškom, sta vsak prostovoljno prepevala po 500 dinarjev v blagajno občinskega odbora SZDL.
ZET PRETEPEL TASTA
Zet G. G. iz Domainjševec je v juliju pretepel svojega tasta S. K. Zivijo v skupnem gospodinjstvu in je že večkrat prišlo do prepirov. Tast je predvsem očital zetu, da ni prinesel k hiši nobene dediščine. Takoj po pretepu je tast napisal ovad-
Kritičnega dne sem naročil hčerki in njenemu možu, s ka-
terim živim v skupnem gospodinjstvu, da gresta v gozd in nagrabljata steljo. Okrog poldneva sem odšel v gozd po steljo. Na dvorišču pa sem dvakrat udaril konja. Zet se je razhudil in me dvakrat udaril. Nato je prijel za vajeti in me še z njimi enkrat oplazil. Potem je šel ležal, sam pa sem šel k zdravniku po zdravniško spričevalo. Povzročil mi je lahko telesno poškodbo in želim, da o tem razpravlja sodišče in da se ga kaznuje ...
Zadeva je bila rešena pred poravnalnim svetom. Na razpravi sta se še nekaj časa prerekala. Nato pa je zet obljubil, da več nikoli ne bo pretepal svojega tasta, če bi pa do tega prišlo, bo zadevo reševalo sodišče.
Še kup takšnih in podobnih zadev so reševali pred poravnalnim svetom v Petrovcih. Pravijo, da bo dela vsak dan več in da imajo ljudje v svet zaupanje. Z delom sveta so odpadli kilometri poti na sodišče in stroški. Vse se da mirno rešiti.
Ducat obravnav pred poravnalnim svetem v Radencih
Tudi poravnalni svet v Radencih je že začel z delom. Prvi; dve zadevi je obravnavali 16. avgusta. Skupno pa je bilo do sedaj na dnevnem redu 12 zadev. Pravijo, da bodo spet kmalu imeli sejo, za katero so pripravljene 4 zadeve. Od teh sta le dve novi, ker se včasih stranke ne udeležijo razprave, ki mora biti potem preložena. To zelo ovira delo sveta, ker se mora tako večkrat po nepotrebnem sestajati. Predlagali so, da bi se uvedle kazni za stranke, ki se obravnave ne udeležijo.
Svet ima štiri člane in štiri na-
mestuke. Po socialni strukturi so 4 kmetje, 1 upokojenec, 1 uslužbenec. Razprave so v glavnem v nedeljo dopoldne, ker imaio takrat čas stranke pa tudi člani sveta.
PRED SODIŠČEM ZARADI
MEJNIKOV
Ž. A. in žena M. sta tožila svojega soseda S. F. in njegovo ženo T. Pred leti so bili med posestvom še mejniki. Potem pa so izginili. Zaradi teh mejnikov so bili že večkrat prepiri. Zato je pred časom komisija krajev-
nega odbora postavila nov mejnik. Vendar so tudi potem še nastajali prepiri. Zaradi prepira, tudi več noben ni smel uporabljati poljske poti. Stvar je seveda prišla pred sodišče, ki pa jo je odstopilo poravnalnemu svetu. Tu so se pomirili in sklenili, da ostane stara meja, za katero so vsi vedeli, kje je.
SPET RAZŽALJENJE ČASTI
Po smrti enega člana rodbine so imeli v hiši cenitev, ki jo pa M. J., delavka, ni smatrala za objektivno. Prišlo je do prepira, v katerem je M. J. žalila N. O. Ta je zadevo predala poravnalnemu svetu brez tega, da bi prej tožila na sodišču. Tu sta se poravnali, si podali roke. toženka pa je obljubila, da več nikoli ne bo izrekla podobnih žaljivih besed.
PRED SODIŠČE ZARADI SVINČNIKA
D. A. je čistilka v pisarni, kjer je zaposlena tudi K. J. kot uslužbenka Nekega dne ji je zmanjkal s pisalne m ze svinčnik. Za krajo je obdolžila čistilko, ki svinčnika ni vzela in jo je tožila na sodišču zaradi razžaljenja časti. Potem se je ugotovilo, da je uslužbenki vzel svinčnik njen prijatelj.
Sodišče je zadevo odstopilo poravnalnemu svetu, kjer sta se poravnali. Toženka je obljubila, da v roku 7 dna svojo trditev o kraji svinčnika prekliče pred vsemi uslužbenci urada, kjer službuje.
TEŽAVE PRI ODKUPU GOVEJE ŽIVINE
V	zadnjem času se je nekajkrat zgodilo, da v soboških mesnicah ni bilo govejega mesa. Zato smo se obrnili na direktorja tovarne mesnih izdelkov »Pomurka« v Murski Soboti tov. Kikeca s vprašanji o vzrokih, ki so povzročili ta zastoj.
»Ko smo preši na nov način odkupa živine, smo upali,« je odgovoriti tov. Kikec, »da se bo preskrba z mesom izboljšala. Vendar smo že v prvih dneh naleteli na določene težave. Mnogi kmetje niso hoteli živine prignati na sejme kljub temu, da so jo namenili za predajo. Nekateri so se celo hoteli ravnati po pravilu: kdo bo dalj časa vzdržal. Ta težava je sedaj v glavnem odpravljena.
Da -nastane včasih pomanjkanje mesa, je vzrok tudi v tem, da kakšen zadružni dogon odpade. Večina zadrug v okraju ima te dogone vsak mesec enkrat, le gospodarsko močnejše zadruge jih imajo po dvakrat. Včasih je takšen dagon na dam, ko je praznik ali ko imajo kmetje največ dela, še pogosteje je pa dež in potem seveda ostanemo brez mesa. Vsak proizvajalec pa lahko proda živino le na območju svoje zadruge.
Težava je tudi v tem, da sta na vsakem dogonu dve komisiji, ki ocenjujeta kvaliteto živine, le s to razliko, da ena samo kontrolira kvaliteto. Komisiji se sestoji la iz strokovnjakov, uslužbencev občine in predstavnikov zadruge. Dve komisiji sta na dogonu popolnoma nepotrebni, saj lahko isto delo opravi tudi ena. Tako pa mora včasih proizvajalec plačati, za komisijo tudi do 1500 dinarjev.
Odločitev komisije pri ocenjevanju živine je merodajna, zato mora kupec tudi tako plačati. Vendar smo deslej opazili, da se nekatere komisije ne ravnajo po splošnih kriterijih za ocenjevanje živine, ampak uvrščajo večino živine v I. razred, kljub temu, da tja ne spada. To se seveda pozneje opazi, ko žival da manj mesa kot je bilo predvideno.
V	mesnicah prodajamo meso II. vrste po 280 do 300 dinarjev za kg. To živino kupujemo po 148 din za kg. Odkupna cena za govedo pa se g b je okrog 180 din za kg, torej se meso ne more prodajati ceneje kot 340 do 360 dinarjev za kg. Ko so ObLO določali ceno za živino, niso določili cene za I. razred. To bi morali določiti, prosto ceno bi naj imela le živina za vzrejo, za katero je bila sklenjena pogodba med proizvajalcem in zadruga.
Pri odkupu druge živine je stanje boljše, pa tudi ocenjevanje je bolj realno.«
-jan
Izpred sodišča
NEPREVIDEN MOTORIST 33-letni uslužbenec P. I. iz Murske Sobote se je letos aprila peljal z motornim kolesom »Java«. Na ovinku pred gostilno Vogler na Cankovi je zadel v prednji blatnik tovornega avtomobila, ki je pravilno parkiral na desni strani. Zaradi neprevidne vožnje je bil obsojen na 25 dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
NEMARNO POSLOVANJE V TRGOVINI
C. J., star 44 let je poslovodja poslovalnice trgovskega podjetja »Dom« v Perloči. Odnašal je iz prodajalne dnevne izkupičke, ne da bi denar prej preštel. Prav tako ni vodil pregleda nad dnevnim prometom v trgovini. 30. junija lani je bil ugotovljen primanjkljaj v vrednosti 76.293 dinarjev. Zaradi, nemarnega poslovanja v trgovini je bil obsojen na denarno kazen 10.000 dinarjev in na povračilo stroškov kazenskega postopka. Trgovsko podjetje »Dom« pa bo lahko zahtevalo odškodnino po civilni pravdi.
PRILASTIL SI JE DESKE 38-letni železničar K. A. 'z Šalo-vec je letos februarja vzel na žagi Hodoš na škodo KZ Hodoš 9 desk v vrednosti 14.688 dinarjev. Bil je obsojen na 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let, povrniti pa mora tudi stroške kazenskega postopka.
POŠKODBA Z VILAMI M. A., 54-letna gospodinja iz Krajne je letos junija vrgla železne vile v T. A. S tem mu je povzročila na sprednji strani prsnega koša tri vbodnine. Obsojena je bila na 20 dni
zapora, pogojno za dobo dveh let in na povračilo stroškov kazenskega postopka T. U. pa bo morala plačati stroške za zdravniško spričevalo in 1000 dinarjev za bolečine.
GROZIL JE S SAMOKRESOM
Z. M., uslužbenec iz Adrijanec, star 35 let, je letos januarja na stanovanju svoje prejšnje žene S. S. v Črensovcih med prepirom izvlekel samokres. Ker je med prepirom segel po nevarnem orožju, je bil obsojen na plačilo denarne kazni 5090 dinarjev in na povračilo stroškov kazenskega postopka.
SE TRIJE POBEGI ČEZ MEJO
K. J., 19-letna kmečka delavka iz Safarskega, je letos julija prišla na sektor Pelanjci-Gederovci, da bi prešla čez mejo, kar pa ji ni uspelo. Bila je obsojena na 2 meseca zapora.
Tudi M. J., 19-letni brezposelni delavec je prekoračil državno mejo. Vendar so ga avstrijske oblasti že čez mesec dni vrnile. Obsojen je bil na dva meseca zapora.
Se hitreje se je vrnil F. J., delavec iz Centibe, star 25 let, ki je bil v Avstriji le nekaj dni. Ker je bil že prej kaznovan, je bil obsojen na 2 meseca in 15 letni zapora.
POMURSKA KRONIKA
V	torek, 25. avgusta je bil na avtobusni postaji v Murski Soboti zamenjan kovček s perilom in obleko v vrednosti 30 tisoč dinarjev. Kovček je bil last Živka Pavloviča iz Rogašovec. Neznana oseba je na mestu, kjer je bil Pavlovičev kovček, pustila sličen praztn kovček.
•
V	času od 24. do 30. avgusta je nekdo vlomi v barsko Vodne skupnosti — gradbišče Petišovci. Neznani storilec je odnesel 5 lopat in druge stvari v skupni vrednosti 4260 dinarjev.
•
V	nedeljo, 30. avgusta se je na cesti Murska Sobota—Tišina zgodila lažja prometna nesreča. Ko je mo torist Mihael Vauri iz Maribora pri mosta prehiteval vprežni voz Štefana Jančara iz Rakičana, ki je vozi po sredini ceste, se je konj splašil.
Motorist je padel v jarek in se laže poškodoval, na motorju pa je nastalo za okrog 6000 dinarjev škode.
*
Pri gradbenem podjetju »Temelj« na Cankovi se je ugotovilo, da Je soboslikar Ludvik Nemec, zaposlen pri omenjenem podjetju, pred dnevi poneveril okrog 60.000 dinarjev. Za opravljeno delo je prevzel denar, nato pa podjetju predložil nalog za izterjavo. Imenovani je bi pred kratkim zaradi podobnih dejanj že obsojen na 7 mesecev zapora,
•
V sredo, 2. septembra je prišlo do pretepa med Edojem Kerčmarjem in Arpadcm Abrahamom iz Hodoša. Kerčmar Je na cesti počakal Abrahama ter ga z motiko močno udaril po glavi, tako da je padel v nezavest. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico.
VELESEJMSKO PISMO IZ ZAGREBA
ZASTAVE VIHRAJO...
Zagreb v začetku sept. 1959
Potovanje na Zagrebški velesejem je danes za mnoge naše poslovne ljudi iz podjetij, člane delovnih kolektivov in zadrug, šolsko mladino itn sploh naše delovne ljudi nekaj običajnega. Letošnja pot na velesejem pa je nekaj posebneža. Letos je jubilejno leto Zagrebškega velesejma on to opaziš v Zagrebu na vsakem koraku. Letos je dobil Zagreb novi most na Savi, letališče, Splendidelkspress«, »Trnjanko«, »Internaconal« in — nebotičnik. K temu je treba dodati še obnovljene lokale, več obnovljenih kinematografov, zvoncu podobne prometne hiš ice, restavracijo s samopostrežbo, z bolmi črtami »okrašene« ulice (prehodi za pešce, kajti promet v Zagrebu je velemesten!), razkošno cvetje na trgih itd. Domače in tuje zastave vihrajo v predjesenskem vetru po vsem mestu To je zunanje obelžje letošnjega velesejmskega Zagreba.
Od nečesa se Zagreb vendar ne more ločiti. To je zagrebški dobri, stari tramvaj, ki pa deluje sedal v velesejmskih dneh kot ura. Ker njegove »trepalnice« ne sežejo dlje kot do Savskega mostu, ga dopolnjujejo ne več novi modri avtobusi in priznati je treba, da so bolj točni kot v marsikaterem drugem velemestu trolejbusi Na letošnji jesenski zagrebški jubilejni velesejem so se pripravile tudi varčne zagrebške gospodinje, ki so uredile svoje družine do skrajnosti in dale sobe na razpolaga »Putniku« in »Turistu«. Navzlic pomanjkanju hotel-
skih prostorov noben velesejmski gost ne bo ostal brez strehe. Res pa je, da je prenočnina draga, čeprav se gospodinje pritožujejo nad občinskimi taksami. Če drugega ne kalkulanti so opravili svoje. O tej bilanci pa danes ne nameravamo pisati
Lahko pa zapišemo že danes nekaj o drugi uspešni bilanci. Vsak obiskovalec letošnjega jubilejnega Zagrebškega velesejma lahko po obisku paviljonov ugotovi ogromen napredek naše mlade države. Ce k temu dodamo še to, da je Zagrebški velesejem postal reprezentativni mednarodni sejem jugoslovanskega gospodarstva, je celotna etika še bolj razveseljiva. Izbor razstavljenih izdelkov je večji kot kdajkoli doslej, a tudi kakovost se je precej zboljšala.
Zaradi že prej omenjenega splošnega pomena Zagrebškega velesejma bo morda marsikateri obiskovalec porekel, da potrošnike to ali ono ne zanima. Takšne pripombe pa bi bile povsem neumestne. Tudi povprečnega državljana zanimajo stružnice in svedri, ker brez njih ne bi bilo ne sputnikov in eksplorerjev, avtomobilov in televizijskh sprejemnikov, hladi1nikov,električnih gospodinjskih strojev — niti ročnih in kuhinjskih ur ne.
Predsednik Tito je na tiskovni konferenci prvega dne Zagrebškega velesejma, ko si je ogledni paviljone in govoril o svojih vtisih, dejal, da so se tuji razstavljale že prilagodi potrebam našega tržišča, po drugi
strani pa se izdelki naše strojegradnje po kakovosti ne razlikujejo od, istovrstnih izdelkov v najrarvitejših državah. Pomembno je da je to, da so med razstavljale nekatere države iz Azije im Afrike, ki prej niso razstavljale. To priča, da je v teh državah zanimanje za Jugoslavijo in za jugoslovanske proizvode. Kaže celo, da je za našo industrijo v teh državah večje zanimanje, kot je njihova težnja,da nam prodajo svoje proizvode. Vse to in še marsikaj je seveda zelo pomembna in razveseljiva bilanca letošnjega jesenskega jubilejnega Zagrebškega velesejma. Bilanca, ki je nadvse spodbudna za slehernega našega državljana.
Uspešen in pomemben je petdesetletni razvoj in razmah Zagrebškega velesejma. Z velesejmom pa se širi in razvija tudi Zagreb. Že danes je očitno, da Zagreb vse bolj prehaja preko Save in mi več daleč čas, ko bo Sava tekla skozi središče Zagreba. Pozabiti ne smemo, da se bo tudi v prihodnje Zagrebški velesejem širil in razvijal, prav gotovo še hitreje kot doslej kar nam zagotavlja doslejšnji ogromen napredek jugoslovanskega gospodarstva v letih po osvoboditvi. To je tudi najbolj razveseljiva ugotovitev letošnjega jesenskega jubilejnega Zagrebškega velesejma, velesejma, ki nam odkriva pogled v še svetlejšo prihodnost.
B. Š.
(Nadaljevanje s 5. str.)
Ljudstvo je bilo do skrajnosti razburjeno. izkoriščevalski režim pa je jasno pokazal, kako želi obračunati s tistimi, ki hočejo javno zahtevati svoje pravice. Žandarji so se s puškinimi kopiti lotili zborovalcev in jih razganjali. Takoj se je pojavila tudi gasilska brizgalna, ki je bila pripravljena na Sinigojevem dvorišču in je na zborovalce brizgala gnojnico. Videl sem, da je curek gnojnice zadel enega zborovalca in ga podrl na tla ter nato valjal po tleh. Žandarji so bili že tako blizu, da sem se moral umakniti in z drugimi preplezati plot zunaj Ljutomera, ker so nas tudi tukaj tolkli s puškinimi kopiti.
ALOJZ ŽUPANEC Z RADOMERŠCAKA:
..Oblastniki so se bali glasu izkoriščanih“
Pogoji, o katerih smo v stari Jugoslaviji živeli viničarji in mali kmetje na območju ljutomerskih goric, so bili neznosni. Za trdo delo si prejel plačilo, ki zdaleč ni zadostovalo za življenje, dobičke pa so pobirali lastniki vinogradov. Ob takšnih pogojih ni čudno, da je prav v teh krajih bilo ljudstvo nezadovoljno in je želelo dvigniti javno svoj glas za pravice, ki jih je bilo oropano. Pričelo se je s pripravami na shod. ki naj bi bil d Ljutomeru in tako je bil tajni sestanek v Radomerju, na ka-
terem sem bil navzoč. Na njem smo se z organizatorji pogovorili o tem, kako bomo ljudstvu sporočili, da bo shod in kaj bomo na njem zahtevali. Ljudje so z veseljem sprejeli glas o zborovanju in tako ni čudno, da so iz vseh krajev ljudje tako množično odšli na zborovanje v Ljutomer. Na naše presenečenje so nas pričakali na Kamenščaku žandarji in nas podili na dom s pojasnili, da je zborovanje prepovedano. Val ljudi se ni ustavil. Po vseh možnih poteh smo krenili o Ljutomer in hoteli javno povedati takratni oblasti, kaj želimo.
Spominjam se, da so zborovalci kljub žandarskemu terorju polnili Glavni trg o Ljutomeru in hoteli zborovati. Med skrajno napetostjo, ko je bila podana izjava, da bomo manifestirali kljub prepovedi, so padli streli in tudi prva žrtev.
Takoj so se pričele tudi aretacije in vse, ki smo bili osumljeni, da smo organizirali zborovanje, so zasledovali žandarji. Tako sem bil tudi jaz še istega dne aretiran ter odveden v ljutomerske zapore, kjer so me neusmiljeno pretepli in čez tri dni izpustili. V zapore so naslednjega dne privedli iz mojega rojstnega kraja tudi Hermana Verbančiča in Martina Kaučiča, ki sta bila prav tako deležna najbolj surovega ravnanja žandarjev.
Takratni oblastniki izkoriščevalskega režima so se bali glasu izkoriščanih in z njimi so torej septembra 1935 krvavo obračunali. Proti sebi na so si nakopali gnev malega delovnega ljudstva, ki se proti takratnemu režimu ni več polegel.
POMURSKI VESTNIK, 10. sept. 1959
6
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 11. do 20. sept. 1959
Nekako od 13. sept. dalje 2 do 3 dni deževje z močno ohladitvijo in nizko po gorah sneg, V nadaljnjem postopno izboljšanje in v prvih jasnih nočeh nevarnost slane, pozneje topleje.
Dr. V. M.
AVTO »OPEL SUPER«, v voznem stanja, prodajn. Flisar, Čopova 4, Murska Sobota.	M-913
BERITE
»POMURSKI
VESTNIK*4
ZAHVALA
Iskreno se zahvalujajemo ob tragični; smrt: našega dragega sina
FRANCA ČOSICA
direkciji podjetja Elektro okolica Maribor kakor obratu Murska Sobota, ki so mam izkazali sožalje in počastili s številnem venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo za ves trud tov. Kukanji zaradi prevoza iz Trbovlja in pogreba. Istočasno se zahvaljujemo vsem iz Lendave, ki so ga v tako velikem številu obsuli z venci in cvetjem, saj se ni mogoče zahvaliti tako velikemu številu ljudi, kakor tudi vsem govornikom in kolektivom, ki so ga v tako velikem številu počastili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: starši in otrok Vikica
Nogometni klub »SOBOTA« Murska Sobota
p r i r e d il
v nedeljo, dne 13. septembra 1959, ob 14. uri na travniku pri novi gimnaziji
VELIKO TOMBOLO
Glavni dobitki v vrednosti 1,000.000 dinarjev
1.	Motorno kolo	Danuvia	8.	Žensko kolo
(Panonija)	9.	Kuhinjski štedilnik
2.	Televizijski	aparat	10.	Radioaparat
3.	Motorno kolo Colibri	11. Moška obleka — kamgarn
4.	Električni hladilnik	12. Ženski plašč
5.	Električni štedilnik	13. Električni namizni štedilnik
6.	Radioaparat	14.	Otroški voziček
7.	Moško kolo	15.	Otroško kolo
in še 1000 dobitkov v vrednosti 500.000 din.
CENA TOMBOLSKI KARTI 100 DIN
Vozni red vlakov in avtobusov je prilagojen koncu tombole. Žal jedila in pijačo je poskrbljeno. V primera slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo 20. septembra.
Vse vljudno vabi ODBOR
TRGOVSKO PODJETJE NA MALO »MERKUR«
V MURSKI SOBOTI
sprejme trgovske
P O M O Č NI K E (C E) PRODAJALCE
(po možnosti galanterijske široke)
Plača po tarifnem pravilniku — Prošnje sprejema uprava,
podjetja, Lendavska cesta 22 a	0-807
RADIO M. SOBOTA
Nedelja, 13. sept. ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 12.40: Kolektivi in družbene organizacije ljutomerske občine čestitajo ob dnevu občinske proslave KPJ;
ob 13.00: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 15. sept. ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame;
ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku.
Četrtek, 17. sept. ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame;
ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 17.25: »želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.05 in od 18.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 25.10.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
V	MURSKI SOBOTI od 51. 8. do 5. 9. 1959
Rozalija Bohor iz Vadarec; Verona Poredoš iz Bodonec; Leopold Baranja — četrtič, iz Gornjih Črnec; Drago Golob iz Podgradja; Marta Golcb iz Nunske grabe; Franc Kodila iz Lipovec; Alojz Kodila iz Satahovec; Marija Horvat iz Nedelice; Franc Gjerkeš iz Nedelice; Ana Hozjan — dragic, iz Male Polane; Anton Raščan iz Male Polane; Katarina Prša iz Velike Polane; Katarina Pucko iz Male Polane; Jože Prša — drugič, iz Male Polane; Bara Žnlig iz Male Polane; Štefan Vori iz Male Polane; Ana Raščan iz Male Polane — drugič; Marija Hozjan iz Velike Polane; Štefan Balažek iz Male Polane; Ana Horvat iz Male Polane; Marko Hozjan iz Male Polane.
V	imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
Bojan Šinko,
Mrlič v avtu
44
Zdaj sva 10.000 metrov visoko,« je rekel pilot. »Pozor, približala se bova morju!«
Onič je potisnil kazalec na maski za kisik na 100. Letalo je nagnilo krilo in se začelo spuščati. Iznenada se mu je stemnilo pred očmi. V kabini je slišal samo še nekakšno pritajeno godbo. Pilot je odprl radio: tihi akordi simfonije neznane radijske postaje nekje na zemlji. Letalo je pikiralo. V loku je drvelo skozi oblake. Onič je čutil, da v njem nekaj ni v redu. Nekaj ga je močno, nevidno pritiskalo navzdol. Zdelo se mu je, da bo podrl sedež v letalu.
»Spuščava se na tisoč metrov,« je dejal pilot.
To mu je povedal nekoliko prepozno. Bila sta že nizko nad morjem. Spet je strmel. To je trajalo samo nekaj sekund, potlej pa je bilo spet vse v redu, spet sta letela mirno. Zračni ples je bil končan.
Čez dobre pol ure sta v daljavi pred seboj zagledala letalo. Bleščalo se je v popoldanskem soncu kakor srebrna ptica z razpetimi krili.
»Niti za las se nisva uštela,« je z veseljem ugotovil pilot.
»Ali ste prepričani, da sva dohitela pravo letalo?« je vprašal Onič.
»Seveda. Bil sem na letališču, ko je vzletelo. Se ponoči bi ga spoznal. Ali naj izdava svojo prisotnost?«
»Tega ne smeva storiti. Človek, ki ga zasledujem, ne sme vedeti, da sva mu za petami.«
»Kakor želite. Pa pojdiva na sprehod v cono smrti. Od časa do časa bova morala ustaviti motor, sicer bova prehitela samega sebe.«
V ostrem kotu se je dvignilo letalo. V dveh minutah sta bila spet v coni smrti. Pilot je ustavil motor in ponovil krog. Razgled so- jima spet zapirali oblaki.
Čez nekaj časa je letalo, spet v loku zdrvelo skozi oblake. Spet sta letela nizko nad morjem. Collinsovo letalo je še vedno letelo v Isti smeri.
»Nobenega dvoma ni, da bo pristalo v Thuli. Smer poleta je severovzhod,« je ugotovil pilot.
Ko sta se čez čas ponovno vrnila iz cone smrti nad morsko gladino, nista ugotovila nič novega. Sedaj je tudi Onič verjel, da namerava Collins pristati v Thuli. če. bi hotel leteti v Ameriko, kar ne bi bilo nemogoče, bi moral že zdavnaj spremeniti smer poleta. Sicer pa ni bilo nobenega razloga, da bi izbral daljšo pot din naTedil takšen ovinek proti severozahodu.
Reaktivno letalo se je zadnjič v ostrem kotu dvignilo kvišku.
»In sedaj naravnost v Thulo,« je spregovoril Onič. »Kdaj imenite, bova tam?« je vprašal.
»Mnogo pred mrakom,« je odvrnil pilot.
»In letalo pod nama?«
»Okrog polnoči po Greenwichu.«
Oničev polet se je nadaljeval s hitrostjo tisoč kilometrov na uro, v neprestani bližini zvočnega zidu. Oblaki so bili spet globoko pod njima. Onič je čutil, da mu živci rahlo drgetajo od utrujenosti in vznemirjenosti. Če je zaprl oči, se mu je zdelo, da je zašel v morje megle. V tej megli je videl samo nebeško lepi obraz Syl Parkerjeve. Navzlic vsemu je lahko razločil njene omamne oči in še bolj omamne ustnice. Njihov naismeh mu je bil kakor povabilo za vstop v deveta nebesa.
Onič je vedel, da se bliža trenutek, ko bo lahko pred vsem svetom dokazal, kako moška in globoka je njegova ljubezen do Syl Parkerjeve.
*
Ko sta pribučala na »letališče v Thuli, je Oaič že menil, da bosta strmoglavila ma tla. Nad vzletiščem sta preletela komaj nekaj desetin metrov visoko. S tal ni nihče videl njunega letala. Mehaniki pri letalih in hangarjih na letališču so kar počenili od strahu. Delec sekunde in njuno letalo je spet izginilo v oblakih.
Dvajset minut sta morala krožiti nad letališčem, zaradi številnih ameriških letal, ki so »čakala v repu«, da se spustijo na tla.
»Pristajališče je odlično,« je dejal pilot. »3500 metrov je dolgo in služi obenem tudi kot vzletišče. Le oglejte si te ogromne hangarje! Devet jih je po številu in vsi so iz aluminija.«
Na tleh je stisnil Onič pilotu roko. »Hvala vam,« je dejal. »Zagotavljam vam, da je bilo sijajno.«
Tudi pilot mu je stisnil /roko im mu smehljaje pokimal. S svojimi belimi zobmi je spominjal Oniča na Maria Lanzo. Pilot je seveda dobro razumel njegove vtise, saj se je še spominjal svojega prvega poleta z reaktivnim letalom.
In tako se je zgodilo, da je spoznal Onič na vsem lepem še Thuloi To pa zaradi tega, ker je pred manj kot enim mesecem odpotoval iz Ljubljane preko Trsta s svojim »vžigalnikom« v Švico in nato naprej na svetovno nogometno prvenstvo.
Petek, 11. sept. — Milan Sobota, 12. sept. — Silvo Nedelja, 13. sept. — Lipe Ponedeljek, 14. sept. — Jelka Torek, 15. sept. — Bine Sreda, 16. sept. — Ljudmila Četrtek, 17. sept. — Lambert
MURSKA SOBOTA — od 11. do 13. sept. francoski barvni cinemascopski film: »SAKRAMENSKA FRKLJA«; samo 14. sept. amer. barvna risanka: >NASI ZVESTI PRIJATELJI«; od 15. do 17. sept. ameriški barv. cinemascopski film: »ZLOMLJENO KOPJE«.
RADGONA — od 12. do 13. sept. izredni mladinski CSP film: »DaMA IN POTEPUHA«; od 16. do 17. sept. francoski film: »OCE, MAMA, MOJA ŽENA IN JAZ«.
LENDAVA — od 11. in 13. septembra ameriški film: »ENA ŽELJA«; od 15.—16. sept. francoski film: »SVET MIRU«.
LJUTOMER — od 12. do 13. septembra italijanski barvni film: »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPENA«; od 16.—17. sept. domači film: »VRNIL SE BOM«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 12.—13. septembra francoski film: »LJUDJE BREZ VARNOSTI«; 16. sept. jugoslovanski film: »SAMO LJUDJE«.
SLATINA RADENCI - od 13.-14. sent. ameriški film: »INDIJANSKI BOREC«; 17. sept. jugoslovanski film: »PREMIERA RISANIH FILMOV«.
ČEPINCI — 13. sept. film: »VELIKI POZIV«.
VELIKA POLANA — 12. do 13 septembra poljski avtobiografski film:
»FRIDER1C CHOPIN«.
GRAD — 13. sept. francoski film: »ALIBABA IN 40 RAZBOJNIKOV«.
VIDEM OB SCAVNICI — 12. do 13.
sept. italijanski glasbeni film:
»NESMRTNE MELODIJE«.
CENA MALIH OGLASOV:
Do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI, beseda 20 din, ženitveni oglasi, beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 dan.
OPOZORILO! Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kako drago informacijo, naj priložijo za odgovor znamko 20 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v pismih ne odgovarjamo.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in cca 6 ha zemlje, 10 minut od postaje in državne ceste, 10 kilo m etrov od Maribora, prodam. Elza Knieger, Gačnik št. 56, p. Pesnica pri Mariboru.	M-796
8 nagrad je razdeljenih: 3., 5.,
10., 20., 21., 22. in 24. — izžrebani: MILICA SADL, Ljutomer (taborniška postelja), MARIJA NEMEC, Veščica 48 (volneno blago za žensko obleko), MARIJA PETEK, Radomerščak (ženska jopica), STEFAN KARAŠ, Ljutomer (garnitura moških nogavic), ANICA MAKOTER, Cezamjevci (blago v vrednosti 1500 din), TEREZIJA SENČAR, Podgradje, ALOJZ BRUMEN, Lahonci in MARIJA PETEK (blago po 1000 din vrednosti). Se 22 nagrad čaka dobitnike!
NOVA ZALOGA, BOGATA IZBIRA balonskih, vetrnih, dežnih plaščev in jopic v poslovalnici OBLAČILA, Prešernova 6 NOVA ZALOGA KAMGARNOV, STOFOV in drugega blaga vseh vrst za moške in ženske in otroke v poslovalnici MANUFAKTURA, Miklošičev trg 6.
TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« LJUTOMER VAS VABI NA OGLED.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in lepim posestvom v Predanovcih, prodam. Vprašati v bivši kavarni »SOCIC«, M. Sobota.
M-795
LEP GOZD, 36 arov travnika, kotel za kuhanje žganja in konjsko opremo prodam. Hedžet, Veržej.
M-798
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejem. Vsa oskrba v hiši brezplačna. Ostalo po dogovoru. Anton Ratej, dimn. mojster Dobravlje št. 54, p.Ajdovščina	M-"99
VSELJIVO ENODRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, inventarjem in 2,5 ha njiv, 2 km od Ptuja, ob glavni cestr Ptuj—Kidričevo, ugodno prodam. Marija Jeza, Sp. Hajdina št. 67 pri Ploju. M-800 HIŠO Z MALIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 4 ha zemlje v bližini Vidma ugodno prodam. Vprašati pri Feliksu Lapijn, Videm ob Ščavnici.	M-801
OHRANJENO KUHINJSKO POHIŠTVO zaradi selitve prodam. Dr. Rep:č. G. Radgona.	M-802
7 ha ZEMLJE, poslop je in ves inventar prodam. Vseljivo tako, cena 800.000 din. Ferdinand FM.ipiič, Godemarci št. 38, p. Bučkovci pri Ljutomera.	M-803
PARNO PEC, mešalni stroj za testo (250 kg) in ostali, pekarski inventar prodam. Roza Feiertag, Betnnvska cesta št. 43. Maribor.	M-806
RADIOAPARAT »Soča« — 7-cevna UKW, malo rabljen, poceni prodam. Kroška 49, Murska Sobota.
M-809
HIŠO s 40 ari vrta v Beltincih, ugodno prodam. Informacije se dobijo pri Mirku Baligačn, Beltinci št.20.
M-Sll
ŽENSKO KOLO, dvodelno omaro in pisalno mizo prodam. Murska Sobota, Ivanocijeva 9.	M-812
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Morska Sobota, Kocljeva ulica 7
—	Uprava:	Murska Sobota,
Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Kocljeva ni. 7 (baraka) — Naročnina polletna 200, celoletna 400 dinarjev — List pošiljamo samo po predplačilu — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki. Murska Sobota,
številka 605—70 1-3«
—	Tisk Pomurske tiskane v
Morski Soboti
Kmetijsko posestvo Hrastje pri Karnju
rabi na svojih obratih
5	ŽIVINOREJCEV in
6	POLJSKIH DELAVCEV
Delo je stalno.
Poleg tega rabi za september in oktober
15 SEZONSKIH DELAVCEV za pospravilo krompirja
Stanovanje preskrbljeno in tudi hrana. 'Ponudbe poslat: na gornji naslov do 20. sept. 1959.
INDRUSTRJJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU OB SAVI
razpisuje
VPIS UČENČEV V I. LETNIK ZA ŠOLSKO LETO 1959/60
Pogoji za vpis:
1.	Dokončana osemletka„ Sprejeti bodo tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo, če uspešno opravijo sprejemni izpit
2.	Starost od 15 do 18 let.
3.	Da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidat mora predložili za vpis naslednje listine:
a)	izpisek iz rojstne matične knjige;
b)	zadnje šolsko spričevalo;
c)	mnenje osnovne šole.
V	prošnji navesti točen naslov.
V	času šolanja prejemajo učenci mesečno nagrado od 2700 do 4700 din in poseben jamski dodatek.
Šola nudi učencem vse šolske potrebščine, za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo. Pouk je teoretičen ,in praktičen ter traja tri leta.
Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo predložiti potrdilo o višini otroškega dodatka, če ga prejemajo.
Tisti učenci, ki se obvežejo, da se bodo po končanem šolanju zaposlili pri rudniku v Zagorju, bodo imeli posebne olajšave.
Prijave je vložiti takoj na Industrijsko radarsko šolo Zagorje.
O-809	Ravnateljstvo šole
OBVESTILO
Obveščam dobre delavce, ki so voljni akordno kopati kanale, zasluži se mesečno 25.000 do 30.000 din, da se lahko prijavijo do 14. t m. pri Francu Šnepfu, Gorica 52, p. Puconci. D-794
Zaradi uvajanja nove pasme svinj razprodajamo prašiče pod naslednjimi pogoji:
od 6 do 15 kg 350 di n za kg 16 do 25 kg 350 din za kg 26 do 35 kg 300 din za kg 36 do 45 kg 280 din za kg 45 do 55 kg 230 din za kg
Izkoristile ugodno priložnost. — Ogled mogoč na Nemščaku vsak dan.
Kmetijsko gospodarstvo Beltinci
LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti
bo tudi letos organizirala pripravljalni tečaj za polaganje izpitov čez 5., 6., 7. in 8. razred osemletke. Vabi vse interesente, da se prijavijo najkasneje do sobote 19. t. m. v klubu JLA na Ivanocijevi ulici vsak dan od 15. do 17. ure.
Prav tako naj bi se prijavili tisti, ki želijo študirati katerega tujih jezikov.
2 INTERNA USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo ali nepopolno in z daljšo prakso sprejmemo. DOZ Murska Sobota.
D-804
POMURSKI VESTNIK, 10. sept. 1959
7
Na nedeljskih konjskih dirkah v Ljutomeru dosežen
nov jugoslovanski hitrostni rekord v dvovpregi
V nedeljo popoldne so bile na ljutomerskem dirkališču pod vodstvom predsednika Konjeniške zveze Slovenije Jaka Avšiča, polkovnika dr. Rudolfa Rede, predsednika konjeniškega kluba v Ljutomeru Joška Slaviča ter direktorja kobilarne Turnišče inž. Janeza Hvastje tradicionalne jesenske konjske dirke.
Na dirkah je sodelovalo precejšnje število najboljših kasaških konjev iz vse Slovenije, delno pa tudi iz nekaterih hrvatskih klubov. Najbolj zanimiva je bila vsekakor deseta spominska dvovprežna dirka Lojzeta Slaviča, v kateri sta »Gejta« in »Punčka« z vozačem Alojzom Jurešom dosegli na progi 2400 metrov nov jugoslo-
vanski hitrostni rekord s časom 1.33,1. Ta novi rekord pomeni za ljutomerske kasače lep dosežek. V četrti, prav tako zanimivi dirki za slovensko prvenstvo dvoletnih kasačev je zmagal »Dinko« z vozačem Jožetom Gerdakom iz Turnišča s časom 1.40 pred »Dino« prav tako iz Turnišča s časom 1,46.
V šesti dirki za 4 do 12-letne kasače je zmagal »Dagi« (Rudi Markič) Ljubljana 1,33, v osmi precej zanimivi in napet; dirki za državno prvenstvo triletnih kasačev pa je zmagala »Tulipa« (Franc Žitek) Bučečo vci s časom 1.33 pred »Laporjem« (Franc Napast) s časom 1.45,5.
V prvi heat vožnji za 4 do 12-leine kasače je zmagala »Finita« (Ludvik Slavič) Grabe s časom 1.28,8, v drugi dirki »Da-
gi« z vozačem Rudijem Markičem iz Ljubljane s časom 1.36, v tretji pa »Finita« z vozačem Ludvikom Slavičem iz Grab s časom 1.29,4.
V	sedmi dirki za državno prvenstvo 3-letnih kasačev je zmagal »Astor« (Jernej Bolkovic) Turnišče, s časom 1.25,9.
V	galopski dirki, ki je bila zelo zanimiva in napeta, pa sta zmagala člana Konjeniškega kluba Marbor Franc Modrinjak s časom 1.10.6 in Vinko Rozman s časom 1.10,8.
Nedeljske d:rke si je ogledalo nad 3000 ljudi.
Slovenska conska nogometna liga
NEZASLUŽEN PORAZ
-MARIBOR : -SOBOTA 1:0
V prvem kolu jesenskega nogometnega prvenstva je moštvo NK »Sobota« gostovalo v Mariboru, kjer je približno 2500 gledalcev bilo priča slabi igri in nezasluženi zmagi domačega moštva.
Moštvo »Sobote« je v nedeljski tekmi nastopilo v sledeči postavi: Morčič, Sarotar, Kološa, Dozet, Skalar, L. Norčič, Sečko, Potočnik, J. Norčič (Humar), Maučec in Drvarič.
Obe moštvi sta v začetku pokazali nervozno in nepovezano igro. Prvi so uredili svoje vrste gostje in tako je imela obramba »Maribora« polne roke dela. Do prvih razburljivih dogodkov je prišlo v deset: minuli, ko je izredno slab sodnik Aljančič iz Ljubljane dosodil proti »Soboti« enajstmetrovko, ki jo je streljal Vidic in z njo dosegel gol ter s tem priboril svojemu moštvu tudi dve dragoceni točki.
Po tem golu je postala igra zelo živahna. Igralci »Sobote« so imeli več ugodnih priložnosti, da bi izenačili, toda streli napadalcev so bili izredno netočni in slabi. V drugem polčasu sta obe moštvi začeli ostro igrati, vendar pa so napadalci obeh zapravili vse priložnosti za spremembo rezultata. V 73. minuti je sodnik brez pravega vzroka proti »Soboti« dosodil drugo enajstmetrovko, ki jo je pa Vidic za streljal.
Zmaga »Maribora« je nezaslužena, saj so bili igralci »So-
bote« požrtvovalnejši in tudi bo'j borbeni. Pri »Soboti« se je odlikovala predvsem obramba, medtem ko je bil napad zelo slab in neučinkovit. Sodnik Aljančič pa je zapustil zelo neugoden vtis, zlasti še potem, ko je popolnoma neupravičeno dosodil kazenski strel proti »Soboti« in izključil iz igre L. Norčiča.
-močo
MLADINA
»Maribor« : Sobota 8:0
Mariborska nog. podzveza
„Rakičan“-„Kovinar“2:0
V	prvem prvenstvenem kolu mariborske nogometne podzveze je na soboškem igrišču Kovinar iz Maribora premagal Rakičan z 2:0. Igra je bila precej slaba. Rakičan je bil boljši v prvem, a gostje v drugem polčasu.
V	predtekmi je drugo moštvo »Rakičana« izgubilo s »Puščo« 10:0.
ROKOMET Poraz prvaka ESŠ : »Partizan« 18:(6
Z boljšo igro je rokometna ekipa Ekonomske srednje šoto premagala prvaka Pomurja »Partizana« z rezultatom 18:16. Na igrišču se je najbolj odlikoval golman »Partizana« Tratnjek.
BRANIKOVI ROKOMETAŠI V BELTINCIH
Partizan (Belt.) : Branik (Mrb.)
17:26 (7:14)
Minulo nedeljo so v Beltincih gostovali rokometaši mariborskega »Branika« in premagali moštvo »Partizana« s 26:17.
Moštvi sta igrah v sledečih postavah:
BRANIK: Marguč, Gornik, Gržina, Hanc, Vogrinc, D. Šober, Dolan Šober.
BELTINCI:	Puklavec, Zadravec,
Vereš, Šticl, Klepec, Šraj, Kovač.
V začetku je bila igra obeh moštev izenačena, toda kmalu se je pokazala tehnična premoč rutiniranih gostov, ki so ves čas igre prevladovali nad borbenimi domačimi igralci.
Letno kopališče v Ljutomeru
V Ljutomeru so se odločili za gradnjo letnega kopališča. Občinski ljudski odbor Ljutomer je že imenoval pripravljalni odbor, ki bo vodil delo. Določen je tudi prostor, kje bo kopališče in si ga je že ogledal ing. Bldudek. Za gradnjo je predvidena vsota 14 milijonov dinarjev.
Humoreska
TASEK
IN AMERIČANI
NA ŠAL ATI
V dneh, ko se srečuje Zagrebški velesejem z Abrahamom, se je odpravil tudi naš Tašek v Zagreb. Tokrat je odšel na pot na stroške podjetja. Kot službeni potnik je dobil sobo preko Putnika« in plačal zanjo ceno prve kategorije — 1000 din. Od dnevnic mu je ostalo še 300 din in namesto k večerji je odšel na stadion na Salati na festival ameriških pesmi.
»Jem lahko doma. je modroval Tašek o upanju, da so medtem že osi paradižniki dozoreli. Sele o Zagrebu je spoznal, koliko je vredna naturalna proizvodnja.
Za zadnjih 300 din si je kupil Tašek vstopnico. Seveda najcenejšo. Sedel je med občinstvom, ki je še bilo lani med članstvom pionirske organizacije in čakal. Ura je bila osem, črni in beli Američani so že prihajali iz slačilnic ter se ogrevali kot da bi bili športniki in ne glasbeniki. Dve tretjini sedežev sla bili prazni. Organizatorji festivala so rajši dvignili cene, namesto da bi jih znižali in tako omogočili vstop osem zagrebškim ljubiteljem jazza, ki so morali ostati doma. To je Tašek izkoristil in presedel na sedež za 600 din. Včerajšnji pionirji in pionirke so sledili njegovemu zgledu in ob oglušujočem žvižganju se je spored začel.
Kaj takega doslej Tašek ni videl in slišal. Najprej je nastopil črnski jazz orkester. Začel je igrati, zraven pa izvajali parierno gimnastiko, da je bilo veselje. Zlasti dirigent je bil gibčen, tako da Tašek ni vedel, kdaj stoji na nogah in kdaj na — glavi. Med člani orkestra je bil tudi skladatelj znane popevke >Only you. .« in občinstvo je pesem ves čas glasno zahtevalo. Enkrat je zavpil >Only youi tudi Tašek in poslušalke na pragu polnoletnosti, ki so sedele pred in za njim ter levo in desno od njega (dobro, da ne prenaša prireditve televizija, si je mislil Tašek) s pobeljenimi lasmi, so se mu bleščeče nasmehnile. To ga ni zmedlo, ker se je na odru odvijal spored z ameriško naglico in hruščem ter truščem. Pri solo točki bobnarja, ki je udrihal po raznih bobnih kar z golimi rokami, so Tašeka spreletavali srhi, saj takšnih vragolij še ni videl in slišal. Še bolj vzneseno se je počutil, ko je nastopil bel orkester s črnimi pevci. Ko je le-te zamenjala črna pevka in zapela težko pričakovano >Only yout, je Tašek skoraj obnemel od blaženosti. Izbuljenih oči je strmel o pevko, ki je ob petju izvajala gibe z izrazitimi elementi trebušnega plesa, in skoraj pozabil dihati. Namah je pozabil na Deržajeoo Marjanco in hvalil Boga. da ni vzel s seboj svoje boljše polovice, ki bi najbrž lakoj uprizorila ogorčene rasistične izgrede. Med lem pa je pevka že nehala in pred mikrofonom so stali trije beli pevci. Bobni, trobente in saksa-foni so zvrtinčili zrak nad Šataio kakor uragan. tem zvokom so se pridružile še kavbojske popevke pevcev iz arhiva Eloysa Prisleya in naš Tašek je videl in slišal džunglo na Šalati. Kar si je želel, to je tudi dobil, le vmes se je dvakrat ali trikrat prepričal, če ne piše na vstopnici namesto >Šalata< »Maksimir« ...
Sporeda pa še ni bilo konec. Bet orkester je spet zamenjal črn. Na oder so pritekli novi črni pevci. Peli so tako lepo, da se je Tašek do solz raznežil in le malo je manjkalo, da ni začel objemati mladoletnic na levi in desni. To bi prav gotovo tudi storil, če te ne bi bile o spremstvu svojih kavalirjev o drži a la James Dean in z mračnimi pogledi Marlona Branda ter njegovimi pričeskami. Spričo tega se je Tašek, ki je miroljubne narave, začel boječe počasi bližati izhodu. 7e doslej so ga glasbeni kavboji in kavbojke z onstran velike luže tako razvneli, da se je pomladil najmanj do stopnje brigadirja z avtne ceste in če bi osial do jutra, bi se ob prihodu domov najbrž opisal v pionirski odred, čigar član je že mali Tašek.
Ko je Tašek odhajal s Šalate. mu je bilo žal. zakaj ni nastopila o sporedu tudi Doris Day. >To je dekle in pol.t je modroval Tašek. >Svoj temperament vlaga o ples in pelje, naše zakonske tglamour girlst pa začinjujejo z njim jezikovo juho. ko nihče ni lačen ...«
Zaradi miroljubne koeksistence ob družinskem ognjišču pa je Tašek sklenil, da bo svoj izlet na Sat ato zamolčal. To bo tudi storil, če se ne bo spozabil zaradi tiste presnete >Only you...«
Bojan Šinko
Most do filmskega občinstva
Tradicionalni festival jugoslovanskega filma o Pulju nam priča tudi o tem, da smo že o obdobju, ko je naš film prodrl med množice. Od prvega festivala pred petimi leti si je o Pulju ogledalo 470.000 gledalcev 67 jugoslovanskih celovečernih filmov (med njimi 2 koprodukcijska) in 161 kratkometražnili (med njimi 12 koprodukcijskih). Gledalci so presedeli v areni 1,880.000 ur, samo dolžina lanskega festivala filmskega traku pa je enaka razdalji od Pulja do Zagreba. Medtem ko si je lah-
resničnost v našem filmu dobila moč umetniškega doživljanja, ne pa samo sliko avtentičnosti, bo ta krog nedvomno še večji.
te pred letošnjim VI. festivalom jugoslovanskega filma o Pulju je bilo o naši javnosti precej razprav o domačem filmu. Ugotovljeno je bilo, da je razumevanje med filmom (tu mislimo sedaj predvsem slovenski film, čeprav ga ne kaže ločiti iz celotne jugoslovanske kinematografije, kar tudi ne mislimo storili) in njegovim občinstvom še ni našlo povsem realnih tat. Odnos do domačega filma je ali zelo kritičen (beri:	pretirano
kritičen), ali pa preveč navdušeno dobrohoten. Vzrokov ni težko najti: nekateri bi želeti imeti samo nadpovprečne ustvaritve, druge pa že osreči, če se le oglasi s filmskega platna domača beseda. Predsednik filmskega sveta ljublianskega Viba-fitmar Branko Babič je o nekem intervju-
ju med drugim poudaril, da nosijo dobršen del krivde za tak še nedograjen odnos domači filmski producenti. Ne iščejo dovolj tistih vezi s sodobnim občinstvom, ki bi jih najbolj utrdila vztrajnejša usmeritev k sodobnim filmskim lemam. Tudi kadar posežejo po bližnjih snoveh, na primer po snoveh iz NOB, so ustvarjalci v svojih prijemih današnjemu gledalcu pogosto premalo razumljivi.
Pot do gledalcev je samo ena. Graditev mostu do ob-
činstva je možna samo s posegom d današnjo problematiko, s pravilnim izborom snovi iz naše literarne klasike in iz pomembnih dogajanj o zgodovinskem razvoju naših narodov. Nedvomno so tudi pred slovenskim filmom široka obzorja. Če se bodo filmski ustvarjalci namenili k njim, jim bodo ponudila naš specifični izraz o vsakem pogledu, izraz, ki ga slovenska kinematografija šele išče in si je izoblikovala njegove prve obrise v filmih s tematiko iz NOB.
Soboški taborniki med počitnicami
Polzela je v bližini Savinje. Nedaleč od Braslooškega jezu, kakor ga imenujejo domačini, smo si na lepi jasi postavili tabor. Razdelili smo se o tri vode in v treh dneh je bilo taborišče ureieno. Savinja je mrzla, vendar smo se vsak
dan kopali. Nekaj dni po prihodu nas je profesor Kučan popeljal na obljubljeni izlet o planine. Prvo etapo do koče na Smrekovcu smo prepešačili. Naslednji dan nas je vodila pot proti Raduhi, noč pa smo prespali o Robanovem kotu na nekem seniku.
Vzpon na Savinjske aipe je bil težaven. Premagali smo dva dvatisočaka: Ojstrico in Planjavo. Hrana, ki smo jo nosili s sabo. nam je primanjkovala in blagajnik je moral večkrat poseči o mošnjo, da smo bili snet svosobni za pot. Češka koča, Cojzooa koča in. pa še druge so ostale kol dragoceni biseri v našem spominu. Kljub naporom in znoju, mrazu in dežju so naše gore lepe in s svojo slikovito gradnjo, čudovitimi dvlinami in jezeri, nas bodo še večkrat zvabile v svoje naročje. Življenje v taboru je potekalo dalje, spet tako kot prej. Slabo vreme nas je zadržalo pred šotori. Ob večerih, kadar ni bilo dežja, je bil taborni ogenj. Zadnm noč vred odhodom smo podrli vse šotore in straži iz vred nosu odnesli tabor. Seveda je taborovodja	zjutraj ozmerjal
stražo, pa čeprav je bil v akciji glavni vodja. S prijetnimi spomini smo se poslovili od Savinjske doline in se podali na pot proti domu.
J. Horvat
V OBJEMU KOČEVSKIH
GOZDOV
Podsienice. Ostanki porušenih hiš pričajo o grozotah, ki jih je počel okupator na Slovenskem. Pred 16 leti je bila tu ustanovljena organizacija Zveze slovenske mladine. Na
prostrani jasi sredi zelenih gozdov je polno tribun, stojnic in plesišč. Po cesti prihajajo množice s kamioni, avtobusi in peš. Tam spodaj je naselje tabornikov. V senci grmov in drevja so si postavili šotore. 700 jih je prišlo, iz oseh krajev Slovenije.
V naselju je kakor v panju. Hitimo proti šotorom, kjer so Sobočani. Arpi, ki smo ga srečali med potjo, nam je pokazal pot. Štirje zelenosibi šotori in pred njimi naše znanke iz šolskih klopi. V Polzeli so se ločile od tovarišev in sedaj so tu. Kazi in Arpi sta sama fanta. Osem deklet, ki že mesec dni taborijo in potujejo. Pravijo, da je zelo leno. le kruha in sira so se naveličale. Pa nič zalo. čez dobrih deset dni se bodo sukale okrog loncev na domačih štedilnikih.
Tukaj so Sonja. Maša. Ma-ca. Muca, Jana. Olga itd. Sedli smo v senci in se pogovorili o njihovih željah, težavah in uspehih. Muca obiskuje prvi razred gimnazije in je v taborniški organizaciji že pet tet. Ljubi naravo in zato rada potuie. Je dobra učenka, a matematika ji ni preveč pri srcu. Maša ima veselje do učiteljskega poklica. Hubi zabavno glasbo in popevke ter rada gleda filme z resno vsebino. Pravi, da bo treba najprej prijeti za delo in urediti športno igrišče pri gimnaziji. »Že dolgo ljubim kemijo, zato bom niej posvetila nadaljnji studii. « je izjanila Majda Rnus. Niena želja je. da bi se udeležila državnega atletskega prvenstva in seoeda z uspehom opravila maturo. Jana in Olga in še druge imajo podobne že-
lje. Kazi in Arpi pa sta zaskrbljena. saj odgovarjata za ose. V enem pa so si osi enaki: vedno nasmejani, bogati želja in načrtov, ljubijo prirodo, spoznavajo svojo domovino ter cenijo delo in učenje.
Popoldne smo obiskali Bazo 20 in postojanko Pogorelec. Se en dan in pot jih je pripeljala iz Partizanskega Roga na Taborniški mnogoboj v Maribor. Tri sto tabornikov je po štirih dneh tekmovanja odšlo pod zastavo brigade yBoris Kidrič« v Dubravo pri Zagrebu na zlet tabornikov Jugoslavije. Tu se je zbralo več kot 30 tisoč mladincev.
Sedaj so počitnice končane in do prihodnjega poletja se bo treba učiti in delati. Pred taborniki Pomurja so nove naloge. Že 20. septembra bodo taborili v Adrijaincih, potem pa jih čaka delo v organizaciji sami. Utrditi bo treba vodov' sistem, organizirati seminarje, predavanja, urediti hišico v parku, se pripraviti za taborniški mnogoboj v naslednjem letu in seveda se pridr učiti v šoli. Organizacijo bo treba razširiti med mladino na vasi in v podretjih, vključiti čimveč medvedkov in čebelic.
Karel Sukič
TERMOS STEKLENICE ZA HRANO Doslej smo poznali samo termos steklenice za pijače. Pred kratkim pa je Petar Patočki iz Zngreba izdelal higiensko termos steklenico za hrano. Prednost te steklenice pred ostalimi posodami za hrano je v tem, da bo v njej brana ostala nekaj časa topla. Posodo lahko s pridom uporabida jo predvsem oni, ki se voeijo daleč na delo, prav pa bo prišla tudi izletnikom.
DROBNE ZAMMSVdSTI
GORA IZ PAPIRJA Na svetu vsak dan natisnejo toliko izvodov časopisov, da bi lahko vsak enajsti zemljan dobil enega. Papirja pa proizvedejo toliko, da bi lahko iz njega napravili list s površino 700 kvadratnih kilometrov. V ta papir bi lahko zavili planino, visoko 4000 metrov.
MOLK JE ZLATO Pred kratkim je britansko društvo zobozdravnikov objavilo poročilo, v katerem je med drugim tudi tole: vsem tistim osebam, ki imajo zobe preveč izpostavljene zraku, še posebno tistim, ki dihajo skozi usta, se zobje hitro pokvarijo. Torej je molk le zlato.
TELEFON, KI POMNI ŠTEVILKE V Švici so izdelali nov telefonski aparat, ki si »zapomni« kakih sto telefonskih številk. Aparat zaznamuje številko, ki jo je naročnik že enkrat zavrtel, in zveza je kmalu vzpostavljena.
PODMORNICA. KI PLOVE NA POVRŠINI
Podmornica, ki ima trup pod vodo, na površini pa le gondolo, v kateri je posadka, bo verjetno v bodočnosti ena najhitrejših tovornih ladij. Tako izdelana ladja bo tudi lahko mnogo bolje kljubovala nevihtam .in drugim vremenskim neprilikam, ki so na morju prav pogoste.
LISICA V PASJI HIŠICI
V	nemškem kraju Wegscheid je našel neki kmet svojega psa čuvaja za plotom ob hišici. V njej pa je opazil lisico, ki je s pastjo na nogi zlezla v uto in iz nje pregnala plahega psa.
STOLETNO PRITLIKAVO DREVJE
V	severnem delu Urnla raste menda naabolj pritlikavo drevje na svetu. Čeprav je staro že nad sto let. so posamezna »drevesca« visoka Ie po osem centimetrov.
FRANCOSKI KADILCI
Po uradnih podatkih francoskega monopola je lani vsak Francoz povprečno pokadil tisoč cigaret. Treba je še upoštevati tiste, ki ne kadijo, vendar tega statistika ne navaja.
CIGARETNI PAPIR ZOPER RAKA
Japonski znanstveniki so iznašli nov cigaretni papir. za katerega pravijo, da bo prinesel revolucionarne rezultate v zmanjševanju primerov raka. Zanimivo pa je to. da delajo ta papir izključno iz tobačnih stebel.
PRVI SVINČNIK
Prvi svinčnik so izdelali v Angliji 1565. leta. takoj po odkritju zalog grafita. Grafit je rezan na tanke ploskve in potem postavljen v posebne lesene okvire.
OMAMLJENI JELENI
Kanadske oblasti so začele uporabljati novo metodo pri proučevanju jelenov oziroma smeri njihovih aelitev. Lovci imajo v nabojih ščetine, napojene v nikotina. Naboj takoj učinkuje. Jelen postane krotek kot domača žival, ta čas pa lovci izkoristijo za to, da ga žigosajo in mn nataknejo obroček. Jelen si že Čez pet minut opomore.
POMURSKI VESTNIK, 10. sept. 1959
8
ko ogledalo na prejšnjih festivalih posamezne predstave po 12.000 in še več gledalcev, je bilo letos zaradi boljše (?) organizacije to število za polovico nižje.
To pa še ni edini dokaz, da si je naš film utrl pot med ljudi. Znano je, da prisostvuje posameznim premieram domačih filmov v večjih mestih pogosto večje število gledalcev kot premieram tujih filmov, ki se ponašajo z zvenečimi imeni režiserjev in igralcev. Tudi v Pomurju si naš film počasi, a vztrajno pridobiva svoj »prostor na soncut. Film >Cesta, dolga leto dnit, proizvodnje >Jadran filmi. Zagreb, si je ogledalo v Murski Soboti 2493 gledalcev, >Črne bisere< 16t? gledalcev, >V soboto zoečen pa pri manjšem številu predstav okrog 1000, gledalcev, kar je v primeri s prejšnjimi leti ogromen napredek. To dejstvo nam narekuje trditev, da tudi občinstvo o Pomurju spreminja svoj odnos do domačega filma, hkrati pa si slednji ustvarja svoje občinstvo. Ko bo življenjska