MESTNE ViSJE REALKE
V	IDRIJI 3Q šolsko leto 1907|8.
l3dalo raonateljstoo.
V Idriji 1908. Založila mestna realka.
Natitnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.
Sedmo izvestje
MESTNE VIŠJE REALKE
V	IDRIJI 3Q šolsko leto 190718.
l3dalo rannafeljsfoo.
V Idriji 1908.
Založila mestna realka.
tj'DljSJtf
'V-jC1,
ITZestna realka o Idriji.
1901/2 — 1907/8.
Napisal ravnatelj dr. Stanislav Beuk.
^ šolskim. letom 1907/8 je postala mestna realka v Idriji z otvoritvijo VII. razreda popolen zavod. Morda je prav, da se ob tej priliki ozremo nazaj v sicer nedolgo dobo sedmih let njenega obstanka, da zberemo v nekaj vrstah najvažnejše iz njene zgodovine ter izpregovorimo nekaj besed o realkah sploh in posebej o mestni realki idrijski. — Res je sicer, da ne bomo povedali pri tem kaj povsem novega niti v prvem niti v drugem oziru, zaka onim, ki se zanimajo za zavod, je njegov razvoj znan, toda če vkljub temu napišemo naslednje vrste, naj bodo — če nič drugega
—	prvim abiturientom idrijske realke v spomin na zavod, kjer so dokončali svojo srednješolsko izobrazbo.
Ustanoviti mestno realko, in sicer kot „nižjo realko“ je sklenil mestni zastop v svoji slavnostni seji dne 18. avgusta 1900 v blagor idrijskega prebivalstva kot najprimernejšo proslavitev sedemdesetletnice rojstva Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa /.
Z dovolitvijo c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. junija 1901, št. 13.152, se je leto pozneje v septembru otvoril prvi razred. Za sprejem se je oglasilo takoj 55 učencev, dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev realke. Leto za letom so se otvarjali nadaljni razredi, in ker se je pokazala potreba tudi po višjih razredih, je prosila mestna občina naučno ministrstvo privoljenja, da razširi svojo nižjo realko v višjo. Tej prošnji je ministrstvo ugodilo z odlokom z dne 5. julija 1905, št. 23.775. Pretekla so za tem tri leta, in realka je dosegla najvišji razred; v 1. 1908 je postala popolna srednja šola s pravico do zrelostnih izpitov in izdajanja državno-veljavnih zrelostnih izpričeval.
V	jubilejskem letu 70-letnice rojstva Nj. Veličanstva se je porodila in v jubilejskem letu 60-letnega vladanja se je izpopolnila. In če se oziramo na željo Najvišjega jubilarja, ki je izrekel, da naj se proslavi Njegov 60-letni vladarski jubilej z napravami za skrb za mladino, lahko rečemo, da mesto Idrija res ni mogla v proslavo Njegove 70-letnice zadeti primernejše proslavitve, kot jo je z ustanovitvijo svoje realke. V slavnostnem letu 1908, ko hiti vsakdo, ki le more, da priloži kamen stavbi za mladinsko oskrbo, že gleda lahko mesto Idrija na prve sadove svoje požrtvovalnosti za mladino: Častno število maturantov, ki jim je povečini mesto Idrija oskrbela boljšo prihodnjost.
Ustanovljeni realki je preskrbelo mesto prve prostore v mestni hiši. Toda soba, ki naj bi se porabila za učilnico, je bila zaradi velikega števila oglašencev v I. razred premajhna. Zaradi tega je na prošnjo mestnega županstva odstopilo c. kr. poljedelsko ministrstvo prostornejšo učno sobo na svoji rudniški šoli. Za š. 1. 1902/3 je sezidala mestna občina za mestno hišo posebno poslopje, ki je obsegalo dvoje prostornih učilnic in veliko dvorano za risanje. S III. razredom pa se je preselil zavod v sedanje krasno realčno poslopje, ki se je slavnostno otvorilo dne 18. septembra 1903 ob navzočnosti tedanjega deželnega predsednika, prevzv. g. barona Heina. V tem letu se je otvoril tudi pripravljalni razred s posebnim učiteljem; njegov namen je pripravljati dečke v primerni starosti za prestop v I. realčni razred.
Zavod je užival vseskozi pravico javnosti in reciprocitete; z odlokom c. kr. naučnega ministrstva z dne 20. januarja 1908, št. 1351, pa je dobil za dobo izvršitve postavnih pogojev tudi pravico do izdajanja državnoveljavnih zrelostnih izpričeval. Slučaj je nanesel, da je ravno v tem letu, ko se vrše na mestni realki prve zrelostne izkušnje, izdalo c. kr. naučno ministrstvo zanje nov predpis, katerega najvažnejše točke podajamo na drugem mestu. (Šolska poročila, B, 1, g.)
Prehajamo v drugi del sestavka, če ponovimo besede zastopnika naučne uprave, tedanjega c. kr. deželnega predsednika, ki jih je govoril pri slavnostni otvoritvi realčnega poslopja. „Občina je pokazala,“ pravi, „s tem, da je ustanovila realko, da prav razumeva duh današnjega časa, ki se izraža v napredovanju tehniških ved. Podlago tehniški naobraženosti pa nudijo v prvi vrsti realke. In če se moramo že vsled zahteve časa pri ustanavljanju srednje šole odločiti za realko, se opravičuje ustanovitev realke
v Idriji še posebej s tem, da manjka ravno na Kranjskem tehniško naobraženih mož."
Realke niso stafe šole; ustanovile so jih prirodoslovne vede, ki so se v preteklem stoletju pričele posebno razvijati. Sprva so bile realke podobne sedanjim meščanskim šolam; služile so v prvi vrsti praktiškemu namenu; več tedanjih učnih predmetov, kakor: o carini, menicah in tehnologiji, nam to dokazuje. Šele za srednješolstvo tako zaslužni naučni minister Leon grof Thun je preustrojil tudi realke. Po temeljitem poročilu o potrebi po preosnovi realke, ki ga je predložil v februarju 1. 1851 Nj. Veličanstvu, je izšla 2. marca 1851 cesarska naredba, ki je odobrila predloženi preustroj. Po Thunovem načrtu se je delila popolna realka v nižjo in višjo realko ter je štela šest razredov. Tudi ta realka je še bila bolj strokovna kakor pa prava srednja šola. — Okolo
I. 1870 se je preuredila realka v tako šolo kot je danes; od tedaj jo šele lahko postavimo v isto vrsto kot gimnazije, v vrsto srednjih šol, ki ne nudijo svojim učencem samo gotovega znanja prak-tiške vrednosti, ampak jim šolajo ter vežbajo duha tudi v takih učnih predmetih, ki za praktiško življenje nimajo neposredne koristi.
Kakor imajo gimnazije glavni namen, da vzgajajo narastek za univerze, tako je prvi namen sedanjih realk, da usposobljajo svoje učence za študiranje na tehniških visokih šolah. Toda niti gimnazije niti realke nimajo samo tega namena, zakaj obe srednji šoli sta samostojni šoli, ne pa pripravljalnici za posebne visoke šole: Nudita sami zase potrebno splošno izobrazbo in dajeta absolventom pravico do gotovih javnih služb. — Menim, da je umestno, če navedem ob tej priliki najvažnejše šole in službe, ki ima do njih pravico učenec, ki je popolnoma ali le deloma dovršil realko.
S 1. razredom: do II. r. c. kr. vojaških nižjih realk in, če so 12 let stari, tudi do obrtne in trgovske šole v Levovu. — Z
II. razredom: do III. r. c. kr. vojaških nižjih realk, do splošnih obrtnih šol, do pripravljalnic nekaterih trgovskih šol, do gozdarske šole v Aggsbachu. — S III. razredom: do IV. r. c kr. vojaških nižjih realk, do trgovskega učnega zavoda v Brnu, do I letnika višjih trgovskih in obrtnih šol; do III. letnika višje šole za stav-binsko in strojno ključavničarstvo ter II letnika šole za elektrotehniško c. kr. tehnol. obrtnega muzeja na Dunaju — Nadalje pogojno po starosti do raznih strokovnih šol, kakor za lesno, kamnoseško, kiparsko, zlatarsko, grafiško, pletarsko, lončarsko, steklarsko obrt ter I. do letnika gospodarskih, vrtnarskih in sadje-
rejskih šol ter učiteljišč. — S IV. raz re d o m: do I. letnika c. kr. višjih vojaških realk, kadetnih šol za infanterijo, domobranske kadetne šole in mornarske akademije, do I. letnika trgovskih akademij in nekaterih višjih obrtnih šol; do I. letnika raznih gozdarskih ter pomoloških zavodov, do II. letnika pivovarske šole v Mödlingu ter žganjarske šole v Pragi; do brodarskih šol; do uradne prakse pri davčnih, pristojbinskih in pomožnih uradih; do slikarske akademije v Pragi in akademije upodob. umetnosti na Dunaju. — SV. razredom: do nekaterih strokovnih šol; do II. letnika c. in kr. ter c. kr. kadetnih šol, vojaške višje realke ter mornarske akademije; do I. letnika artilerijske in pionirske kadetne šole; do višjih letnikov trgovskih akademij. — S VI. razredom: do višjih letnikov vojaških zavodov in trgovskih akademij, do živinozdravniških visokih šol na Dunaju in Levovu, do lekarniške prakse (če dopolni izpit iz latinščine) ter v II. sekcijo c. kr. grafiške šole na Dunaju. — SVII. razredom: a) Brez mature: do II. letnika raznih vojaških zavodov; do visoke trgovske šole v Trstu; do gospodarske akademije v Teschen-Liebwerdu, v kurz za abituriente trgovskih akademij kot izredni slušatelji; do železniške in telegrafske službe, do uradne prakse pri računskih in poštnih uradih. — b) Z maturo: do tehniških visokih šol, do poljedelske visoke šole, do rudarskih in vojaških akademij, do aspiranta v c. kr. mornarico, do IV. letnika učiteljišč, do eks-portne akademije na Dunaju in slednjič do univerze, če izpopolni realčni zrelostni izpit.
Prebivalci mesta Idrije so po pretežni večini uslužbenci c. kr. rudnika. Domačini so ponajveč delavci-rudarji, uradniki pa so skoraj izključno sami tujci. Da je temu tako, se ni nikako čuditi.
V	prvi vrsti nima rudar sredstev, da bi izšolal svojega sina; v drugi vrsti pa je bila do zadnjega časa na Kranjskem le ena realka. Razumljivo je torej, da je tudi od tistega razmerno malega števila idrijskih mladeničev, ki so mogli posečati srednje šole, obiskoval večji del gimnazije, ki po svojem ustroju niso podlaga tehniškim študijam. Ni bilo torej na razpolago sposobnih domačinov za uradniška mesta. Z ustanovitvijo mestne realke v Idriji pa se je odpomoglo v obeh ozirih. Rudarju se je omogočilo, da izšola svoje otroke na realki, in pričakovati je, da se bo nekaj teh gotovo posvetilo po dovršeni realki tudi takim študijam, da jim bo mogoče dobiti v ožji domovini boljših služb. Če še dostavim, da se je mestna občina odpovedala šolnini in da pre-skrbljuje „Podporno društvo za dijake na realki v Idriji“ učence s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami, dokazuje to mojo 10
prejšnjo trditev še posebej. Realka v Idriji je za mesto samo, pa tudi za ves slovenski narod prav velikega pomena.
V	sklepnih vrstah se obračam še do vas, ki letos prvi odhajate v svet z našega zavoda V jubileju Njegovega Veličanstva ustanovljeno realko zapuščate v jubilejskem letu. V Njega proslavo in v prid slovenskega naroda je žrtvovalo mesto Idrija ogromne vsote. Skrbite, da jih ni žrtvovalo zastonj, ampak da bo kdaj Idrija in ves slovenski narod zrl na vas vse s ponosom in s sladko zavestjo: Trud in žrtve rodijo obilen sad. Na pot v življenje pa vam dajem geslo, ki ste ga obdelovali pri pismenem zrelostnem izpitu, geslo: V vedi je moč!
Donesek k oppašanju o koneu soeta.
Spisal Julij Nardin.
l#prašanje o koncu sveta je za filozofijo jako važno. Zaraditega so o njem razpravljali že z raznih stališč. Nekateri so mislili in mislijo še sedaj, da je že podan dokaz o koncu sveta, in sicer iz fizikalnega stališča, kar pa ni res. To trditev hočem dokazati v naslednjih vrstah.
Principa o ohranitvi materije in energije sta duša prirodo-slovju in prirodnemu modroslovju. Akoravno so ju slutili že staro-davniki s svojim naravnim instinktom, se ju je posrečilo dokazati šele v novejšem času. Od tega časa je začelo prirodoslovje cvesti, ker so bile posledice, izvedene iz teh zakonov, jako velike. Sedaj so dobile različne prirodoslovne vede pravo podlago in pravo medsebojno vez. Sedaj so se dale tudi različne prikazni nakratko opisati z matematiškimi enačbami, ki se dado iz njih po gotovih pravilih izvajati posledice, ki se jih s poizkusom direktno ali indirektno dokaže, da so prave. In z dokazi teh posledic se dokaže indirektno zopet in zopet veljavnost omenjenih principov. Vprašanje nastane sedaj, če so ti principi splošno veljavni. Kjer moremo stvari preiskati, vidimo, da so veljavni, kjer jih pa ne moremo preiskati, ne moremo reči ničesar pozitivnega. Toliko pa nam pravi zdrav razum, da je bolj verjetno, da vladajo v nedostopnih krajih pravila, ki smo jih že tukaj dokazali, nego ona, ki jih ne moremo dokazati ne tukaj in ne nikjer. Kakor čuti skoraj vsak človek potrebo, da osploši svoje pojme, tako so čutili tudi nekateri učenjaki, ki so raztegnili veljavnost teh principov na vsemirje. Napravili so navaden logiški sklep: ako ne moremo ne materije in ne energije ne uničiti in tudi ne ustvariti, moreta biti materija in energija večni.
12
Življenje je možno, če je možno delo. Da je pa delo možno, mora biti energija v taki obliki, ki se lahko iz nje pretvori v drugo. Vprašanje „Ali bo konec sveta?“ se mora smatrati za identiško z vprašanjem „Ali bo konec pretvarjanju energije?“
Nekateri so mislili: Ako sta materija in energija večni, zakaj ne bi bilo večno tudi pretvarjanje. Ker niso mogli dokazati, so se morali zadovoljiti le z domnevanjem. Pač pa so njih nasprotniki dobili v fiziki dozdeven dokaz o koncu pretvarjanja energije. Pokazalo se je, da se da energija iz vsake oblike pretvarjati popolnoma v gorkoto, da se pa gorkota ne da pretvarjati popolnoma v kako drugo obliko energije. Ako hočemo pretvoriti gorkoto na primer v mehaniško energijo, se mora gorkota pretakati od telesa z večjo toplino na drugo telo z manjšo, pri tem se pa zadnja nekoliko zviša na stroške prve. Razlika toplin se pri tem pretvarjanju zmanjšuje vedno bolj in ko je enaka ničli, se ne more gorkota pretvarjati več v drugo obliko energije. Kakor se zena-čuje toplina med telesi tukaj na zemlji, tako se zenačuje tudi med telesi v vsemirju. Tako je fizik Clausius indirektno sklenil, ko je osplošil svoj stavek o entropiji. Tedaj bo tudi v vsemirju konec pretvarjanju energije, konec delu, konec življenju. Konec sveta bi bil na tak način dokazan. Da je mogel Clausius svoj stavek o entropiji tako osplošiti, si je moral misliti prvič, da vladajo povsod enaki zakoni kakor na naši zemlji, drugič, da je vse-mirje omejeno tako, da ne more energija ne izhajati in tudi ne uhajati.
Ne eno ne drugo se ne more trditi z gotovostjo. Pa tudi če bi bile tiste premise resnične, ne bil bi še dokazan konec sveta, kar hočem pojasniti v naslednjem.
Clausius je prišel k stavku o entropiji na podlagi tega-le postulata: Gorkota ne more sama od sebe preiti od mrzlejšega telesa na gorkejše telo. — Ta postulat je pravilen le za slučaj prevajanja gorkote. Za slučaj izžarivanja je pa le pravilen za telesa v razmeroma majhnih medsebojnih razdaljah in tudi za ta telesa le v matematiškem, ne pa v filozofskem smislu. O resničnosti drugega dela trditve se prepriča lahko vsak, ako premisli, da izžariva vsako telo gorkotne žarke, ki padejo na druga telesa, ne oziraje se na to, ali so mrzlejša ali gorkeja od njega. Kar je v filozofskem smislu nepravilno, ni treba, da je tudi v matematiškem. Bodita A in B dve popolnoma enaki telesi. Ako izžariva telo A v določenem času gorkotno množino qx na telo B, to pa gorkotno množino q2 na A, in če je telo A gorkejše od
13
B, tedaj je q1 > q , in razlika <7t — qt — q nam kaže, koliko gor-kote je prejelo telo B več nego A. Za matematiški rezultat je vseeno, ali je telo A oddalo gorkoto q1 in prejelo q.2 ali pa samo oddalo q.
Sedaj pa hočem dokazati prvi del trditve. Telo A naj bo gorko, B pa brez gorkote. Recimo, da pridejo gorkotni žarki v času T od A do B. Koncem tega časa se začne tedaj B šele greti. Njegova gorkota raste, gorkota telesa A pa pojema. Ob gotovem času t postaneta obe telesi enako gorki. Po Clausiu-sovem postulatu bi morala telesa v tem stanju tudi ostati, ker obe telesi izžarivati enake gorkotne množine, zaradi česar je razlika q = qx — q, = 0. Tako bi telesi tudi ostali, če bi bila razdalja s med njima, kakor je med telesi, s katerimi delamo poizkuse, v primeri s hitrostjo žarkov tako majhna, da jo lahko zanemarimo. Ako je pa razdalja s tolika, da je, recimo T > ', tedaj nastane drugačna prikazen. Gorkota, ki jo ima v času T + " vsako telo, bodi Q. Ker izžariva telo B ravno toliko časa t, kolikor se greje, in ker je T > dosežejo žarki telesa B šele po preteku časa T — - telo A. Od A pa padajo tudi med tem časom neprestano žarki na B. Posledica tega je, da se bo telo A bolj shladilo nego B, ali drugače rečeno: telo B postane gorkejše od A, kar nasprotuje Clausiusovemu postulatu.
To nasprotje uvidimo tudi na sledeči način. Ako je izžarilo telo B v času t gorkoto Q,t ki se nahaja na poti proti A, in če je na poti od A do B gorkotna množina Qlt tedaj dobi B za razliko — Q, več gorkote nego A. Da je ta razlika pozitivna, ni težko uvideti. Znano je, da je množina izžarjene gorkote proporcionalna z razliko toplin žarečega telesa in prostora, v katerem se nahaja, in tudi proporcionalna s časom žarenja. Telo A je imelo do zadnjega vedno večjo toplino nego B. Gorkotna množina bi morala biti večja od Q,, že če bi bila izžarjena v času t, ki je v njem bila izžarjena Qi; ker je tudi T > t, je tembolj > Q2.
Še bolj se razvidi neveljavnost Clausiusovega postulata, če si mislimo čas T - večji od časa, ki izgubi v njem telo A popolnoma svojo gorkoto. V tem slučaju izgubi A svojo gorkoto, preden morejo priti do njega žarki, izžarjeni od telesa B. Ker velja za B ravno to, kar velja za A, uvidimo, da se mora ogrevanje obeh teles periodiško menjati, in sicer v gotovih presledkih, ki so temvečji, čim večja je razdalja obeh teles. Proces, vršeč se na opisani način, je reverzibeln. Pri teh procesih je pa entro-
14
pija vedno enaka ničli. Kar je bilo tu pokazano z idealnim omejenim sistemom teles A in B, se utegne pripetiti v vsemirju.
Sedaj si oglejmo še enkrat premise, ki jih je moral Clausius napraviti.
Prva premisa je, da veljajo v vsemirju ravno taki zakoni kakor tu na zemlji; druga je pa, da je sistem nebeških teles omejen, zaradi česar ne more ne izhajati in tudi ne uhajati nobena vrsta energije. Prva premisa ima veliko verjetnost, verjetnost druge premise je pa odvisna od razpoloženja onih, ki se bavijo s takimi vprašanji. Z ozirom na naše omejene pojme je druga premisa še precej naravna, ker si omejeno vsemirje ložje predstavljamo kot neomejeno, neskončno. Pod imenom „vsemirje“ si hočemo tedaj misliti le prostor, kjer se nahaja tvarina, ki jo obdaja breztvoren, neskončen prostor. Ako si še mislimo, da se tvarina v vsemirju ne more razpršiti zaradi kohezije, uvidimo, da se ne more tudi energija razpršiti, ker je tvarina nosilka energije. Meja tvarine je tedaj tudi meja energije. Vsemirje napolnjujoča in vsa nebeška telesa prodirajoča tvarina je eter. Iz različnih prikazni se da sklepati, da mora biti eter trdno ali vsaj kot gelatina skupaj se držeče, popolnoma elastiško telo. Eter izpolnjuje tedaj stavljene pogoje. V olajšavo našega pojasnjevanja si hočemo misliti z eterom napolnjeno vsemirje v obliki elipsoida, ki naj bo tako velik, da smatramo lahko prostor, kjer se nahajajo nebeška telesa, le kot točko, ki naj bo v elipsoidovem gorišču. Tako imamo sledečo pomožno sliko:
Vsemirje je etrov elipsoid, imajoč v enem gorišču vsa druga telesa.
O veličini prostora, kjer se nahajajo vsa nebesna telesa, ne moremo imeti pravega pojma, še manj pa o prostornini etrovega elipsoida. Naj bo le omenjeno, da je najbližja zvezda-nepremič-nica približno štiri bilione milj oddaljena od naše zemlje, in da svetloba nekaterih zvezd rabi leta in leta, preden pride k nam. Imamo tedaj opraviti z velikanskimi razdaljami in z velikanskim prostorom, na kar se hočem tukaj sklicevati.
Nebesna telesa izžarivajo na vse strani energijo: izžarivajo druga na drugo in v elipsoid. Recimo, da se je v prostoru teles v elipsoidovem gorišču zenačila toplina. Ta skupna toplina pa ne more trajati več nego en trenutek zaradi različne velikosti teles, ki izžarivajo neprenehoma svojo gorkoto v elipsoid. Izžarivanje traja pa toliko časa, dokler je kaj energije v telesih. Kaj pa nastane z izžarjeno energijo? Ta energija, ki prihaja iz elipsoidovega
15
gorišča, se razširja na vse strani po etru v obliki valov. Ko pride na elipsoidovo mejo, se odbija tako, da teče proti drugemu go-rišču, kjer se vsi žarki združijo v novo solnce, pošiljajoč pridobljeno energijo zopet v mrtvi svet. Ko se vsrka zadosti gorkote, se prebudi k novemu življenju.
To je preprosta slika, ki nam predstavlja periodiško življenje svetov. Nič nas ne ovira, da si mislimo stvar še bolj komplicirano. Bistvo razlage bi pa ostalo neizpremenjeno. Upam, da sem s tem pokazal, kar sem trdil v uvodu, namreč, da iz fizikalnega stališča ni podan dokaz o koncu sveta.
Prakfiške oaje o kemiji.
Napisal B. Baebler.
W zadnjih letih mnogo govore in pišejo o reformi srednjih šol. Hud boj bijejo med seboj zagovorniki humanistiških in pristaši realnih ved. Ne bom govoril o pretiranih in zaraditega neopravičenih zahtevah prvih in ne o neovrgljivih argumentih, s katerimi	izkušajo dokazati	drugi	veliko	važnost intenzivnejšega
pouka v	realijah — eno je	gotovo: pouk	v realijah — posebno v
prirodoslovnih vedah — se na gimnazijah zanemarja. To uvideva vsakdo, ki le od daleč opazuje razvoj in veliki praktiški pomen teh ved.
S tem pa seveda še ne trdim, da odgovarja pouk v prirodoslovnih vedah na naših realkah modernim zahtevam. Tudi tukaj bo treba reforme in ta bo: uvedba praktiških vaj. Učencu naj se nudi prilika, da bo sam delal, opazoval in se prepričal o tem in onem, kar mu pripoveduje suhoparna teorija. Vendar teorije ni izključiti. Teorija in praksa naj gresta roko v roki in naj druga drugo podpirata, druga drugo izpopolnujeta.
Izmed vseh prirodoslovnih ved pogreša brezdvomno kemija najbolj praktiških vaj. Res je sicer, da so take vaje že uvedene, a pripomniti je treba naslednje. Vaje so prvič neobligatne in navadno zaradi malega števila delavskih mizic dostopne samo nekaterim učencem, drugič pa, kar ni nič manjše zlo: te vaje niso v nikaki zvezi s teoretiškim poukom in tvorijo zase del kemije, namreč	analitiško kemijo.	Glede	teh vaj	bi se morala po mojem
mnenju	izvršiti reforma tako, da	bi postale obligatne in da bi se
ne omejevale le na analitiško kemijo.
Da je obligatni pouk v tem ali onem predmetu uspešnejši od neobligatnega, to je vsakomur jasno. Govoriti hočem samo o tem, zakaj na realkah niso na mestu praktiške vaje iz analitiške kemije, in kakšne naj bi bile obligatne vaje v reformiranih realkah.
Že zgoraj sem omenil, naj se teorija in praksa druga drugo podpirata. Kako pa je to dandanes v kemiji? V teoritiški uri je slišal učenec razloček med fizikalnimi in kemiškimi prikaznimi.
Videl je tudi poizkus, ki ga je napravil učitelj. Kako umestno bi bilo, če bi mogel učenec pri praktiški uri sam napraviti podobne poizkuse in se sam prepričati o tem, kar je slišal in videl; tako pa se ukvarja z reakcijami elementov, ki jih ne pozna niti po imenu, kaj šele po lastnostih. V teoretiški uri je razlagal učitelj zakon o stalnem utežnem razmerju. Ali ne bi bilo bolj na mestu, da bi učenec pri praktiških vajah sam deduciral ta zakon s pomočjo tehtnice in drugih priprav, kot pa da mehaniško priliva različnih reagencij raztopljeni soli v epruveti?! V teoretiški uri je zvedel učenec, kako pridobivajo kalijev solitar, kako solno kislino i. t. d. Koliko koristi bi imel učenec od praktiških vaj, ako bi si mogel te in druge preparate sam napraviti! Iz peska in lugaste soli bi si napravil vodeno steklo, iz kositrovca bi izločil s pomočjo oglja kovino kositer na isti način, kot jo pridobivajo v fabrikah, iz svinca bi si napravil svinčevo gladkino in minij, iz cinobra živo srebro i. t. d.
Pa še nekaj je, česar ne smemo prezreti. Analizovanje ne zanima učencev nikdar tako kot pa izdelovanje preparatov, ponavljanje šolskih poizkusov i. t. d. Temu pa je vzrok dejstvo, da dela učenec pri zadnje omenjenih eksperimentih samostojno in ni vezan na oni šematizem, ki ga vsebujejo analitiške knjige in tabele. Ta fakt je gotovo vreden uvaževanja.
Da odgovarjajo praktiške vaje v ravnokar označenem smislu zahtevam na realkah v večji meri kakor pa vaje iz analitiške kemije, nam dokazuje tudi to, da v inozemstvu polagoma opuščajo analitiške vaje in jih nadomeščajo z zgoraj omenjenimi. V „Monatshefte für naturwissenschaftlichen Unterricht“ je čitati zanimiv članek izpod peresa prof. Scheida, ki je celo tako navdušen za praktiške vaje, da si želi, naj bi teoritiški pouk popolnoma odpadel. A vaje, ki jih ima v mislih, niso analitiške, temveč vaje v gorenjem smislu. V Ameriki, in sicer v West High School, Cleveland, Ohio pa je združen teoretiški pouk s praktiškim tako, da delajo učenci vsak pri svoji delavski mizici istočasno z učiteljem, ki eksperimentuje pri katedru in daje poleg tega še potrebna teoritiška pojasnila.
Ne zdi se mi umestno, že sedaj podrobneje opisovati učne snovi, ki naj bi bila predmet praktiškim vajam. Moje današnje vrstice imajo le namen, opozoriti na stvar, ki je gotovo vredna vse pozornosti.
O domomni in naseljevanju jušnih Slooanoo.
Poroča dr. Dragotin Lončar.
Monumentalno delo „Slovanske starožitnosti“ prof. dr. Luborja Niederla je dospelo do južnih Slovanov, razpravljajoč njih postanek in početke.x) Na tej podlagi si moremo ustvariti celotno sliko o tem vprašanju. Poročam o glavnih rezultatih, do katerih prihaja Niederle, da omogočim orientacijo tudi onim krogom, ki nimajo prilike, da bi se poučili iz prvotnega vira. Predmet samnasebi nima važnosti le za strokovnjake, marveč zasluži širje pozornosti, ker daje oporo narodni politiki južnih Slovanov.
I.	Kako je nastala teorija o avtohtonizmu Slovanov ob Donavi in na Balkanu ?
Prvo podlago za to teorijo je dala staroveška in srednjeveška navada, imenovati nanovo prihajajoče narode po starih, čeprav ne več živečih narodih. Ime Skitov se je prenašalo n. pr. na germanska plemena Bastarnov in Gotov, na Alane, Gete, Dake, Hune itd., ker so prihajali ti narodi iz stare Skitije. Enako je z imenom Sarmatov, Dakov, Getov za Slovane v VI. in VII. stoletju ali Gotov za Slovane od XI. stoletja dalje.
Slovane so začeli identificirati s starimi Iliri najbrže jugoslovanski duhovniki. Ilire poslovanja že teorija o sv. Hieronimu (1 420.), ki je baje Slovanom izumil glagolico! Ilire poslovanja tradicija, ki pripoveduje, da je prinesel krščanstvo južnim Slovanom sam sv. Pavel, apostolujoč na Balkanu! Iz te tradicije so si domnevali, da so bili Slovani na Balkanu že izza apostolskih časov in da so identični z Iliri.
Na to so jeli iskati utemeljitve, da to tradicionalno vest podpro znanstveno, n. pr. ime Panonci se je razlagalo od slo-
J) Dr. Lubor Niederle, Slovanske starožitnosti. Dil II. Svazek 1. Püvod a počitky Slovanu jižnich. V Praze 1906.
2*	19
vanske besede pan, Veneti so Vendi itd., sklicevali so se tudi na ponarejene dokaze in začelo se je slovanjenje Kranjskega, Koroškega, Dalmacije, Hrvaškega, Srbije, Bolgarije, Macedonije, da celo Grecije in Italije.
Avtohtonizem Slovanov ob Donavi in na Balkanu zagovarja na začetku XX. stoletja poleg Slovenca Žunkoviča zlasti Poljak Bo-guslavski, poslovanjajoč Ilire, Venete, Gete, Dake in Panonce.
II.	Proti avtohtonizmu Slovanov ob Donavi in na Balkanu govore sledeči razlogi:
1. Stari viri, v kolikor govore o Ilirih in Trakih, imajo oboje za samostojni plemeni in nikdar ne pravijo, da so bili identični s severnim narodom, ki je bil od dob rimskih cesarjev znan pod imenom Venedov ali Venetov in pozneje od VI. stoletja dalje kot Slovani. Ko se v VI. in VII. stoletju prvič identificirajo Slovani z Geti ali pozneje s Tribali, Daki in Iliri, je to prenašanje starih imen na novi narod in ima isto ceno, kakor označevanje Slovanov z imenom Skiti, Sarmati, Huni, Avari in Goti.
2. Primerjajoče jezikoslovje priznava ilirska in traška narečja, v kolikor jih poznamo iz jezikovnih ostankov in iz osebnih ter zemljepisnih imen, za samostojni skupini arijskih jezikov in oba naroda za samostojna, ki sta govorila različno, slovanščini samo toliko podobna jezika, v kolikor so vsi ti jeziki izšli iz skupnega praarijskega jezika.
3. Iz nomenklature Ilirije in Tracije se ne da ničesar sklepati, ker s tem, če se ujemata staro in novo ime, še ni dokazan slovanski izvor imena, ker so skupni koreni raznih arijskih narodov s sorodnimi oblikami in ker so si Slovani, prišedši na Balkan, zaradi ljudske etimologije prikrožili stara imena po svoje, da se navidezno staro ime ujema z novim. Povsod je treba zgodovinskih tal. Bivanje Slovanov mora biti nesporno ali vsaj verjetno že iz zgodovine, potem ima slovanski značaj imena ceno, sicer moremo
—	kakor je nekoč rekel Miklošič — tudi Mekko in Medino razlagati s slovanščino in s Slovani!
4. Ime Venetov se ujema z Venedi, Veneti, kakor so imenovali baltiške Slovane Plinij, Tacit, Ptolomaj. Toda to ime se nahaja ob Baltiškem morju, v zapadni Galiji, v Alpah, na Balkanu, v Paflagoniji ter često v osebnih imenih galskih, grških in perzijskih, ker ima v raznih arijskih jezikih isti koren.
5. Tudi narodopisni, arheološki in anthropološki razlogi so proti. Ali je to dokaz: slovanska zadruga na Balkanu, ki je bila socialna uredba tudi Neslovanov, ali podobnost črne barve oblek Rezijank in Krčank z obleko starih prebivalcev Istre in Padske
20
nižine i. t. d. To so stvari, ki jih prevzemajo narodi drug od drugega. Tudi arheološke razlage o slovanskosti takozvane hallstadske kulture so napačne. Anthropološki razlog, da je bilo prvotno slovansko prebivalstvo brahicefalno in da se ta tip osredotočuje na jugu Karpatov, bi bil važen, ako bi se dalo dokazati, da je le ta tip slovanski. Toda proti temu kaže začetek zgodovinske dobe pri vseh Slovanih, da prevladujejo drugi tipi.
6.	Med najodličnejšimi slovanskimi in neslovanskimi jezikoslovci in zgodovinarji se je pojavila reakcija proti avtohtonizmu Slovanov. Priznava se sledeče:
a) Viri pred VI. stoletjem ne govore o Slovanih v Podonavju, marveč navajajo druge neslovanske narode.
b) Jordanes, ki je 551. pisal gotsko zgodovino,	pravi	direktno,
da	Slovani v njegovi dobi zavzemajo ogromno	ozemlje	do Visle
in	Dnepra k Savi in dolnji Donavi.
c) Jordanes in drugi sodobni viri govore	o	prvih	napadih
Slovanov na Balkan šele pri nastopu Justinijana 527.
Mnenja se pa ločijo v tem, kdaj so Slovani iz svoje domovine v Zakarpatju dospeli do Donave in Save, kdaj so se začeli vpadi na Balkan in kdaj so se Slovani tu za trdno naselili. Eni datirajo naseljevanje Slovanov na Balkan proti koncu V. stoletja po uničenju Hunov, drugi do VI. stoletja po prihodu Avarov.
k
Niederle sam sodi, da so se Slovani jeli seliti iz Zakarpatju na jug prej nego v V. stoletju in da so bili posamezni kraji naseljeni po Slovanih najbrže že pred Kristovim rojstvom, gotovo pa v prvih časih rimskega cesarstva od I. do II. stoletja po Kr. Slovani niso tu avtohtoni, toda izza Karpatov so prišli prej nego v V. ali VI. stoletju, seveda le lokalno, med starejše prebivalstvo Ilircev in Trakov.
V	nomenklaturi pri Venetih, Ilircih, Trakih, Getih in Dakih so očividno tudi slovanska imena, čeprqv jih je malo; toda iz tega še ne smemo sklepati, da so oni narodi bili Slovani. Taka beseda le dokazuje, da je bil stik med narodi, nič več; ona je le izraz slovanske osebnosti ali krajq v tujem ozemlju.
Ako vemo iz zgodovine, da je bilo tuje ozemlje, kjer se nahajajo slovanske besede, v zvezi s Slovani, kjer si moramo domnevati, da so Slovani tja prihajali: potem nam morejo biti posamezni jezikovno dokazani slovanski izrazi dokaz, da so se tja jeli Slovani naseljevati in se ondi lokalno naselili.
III.	Zgodnje prodiranje Slovanov proti Donavi pred koncem V. stoletja dokazujemo aprioristiško na podlagi splošne slike o
preseljevanju narodov in na podlagi direktnih zgodovinskih dokazov v Podonavju.
1. Če uvažujemo, kako so se od I. do V. stoletja po Kr. najrazličnejši narodi drevili proti jugu v Podonavje in na Balkan, ali ni verjetno, da so se tega preseljevanja udeleževali tudi Slovani ob Visli in Odri kakor oni ob Dnestru in Dnepru? Čeprav zgodovina ne omenja direktno Slovanov, vendar nam to vedno preseljevanje severnih narodov iz Zakarpatja proti Donavi daje prvi apriori-stiški razlog za trditev, da se je začelo prodiranje Slovanov na jug prej nego v V. ali VI. stoletju.
Drugi aprioristiški razlog je velikanska razširjenost Slovanov. Ako bi se bili v kratkem času (v dveh stoletjih od konca V. do VII. stoletja) razlili po taki razprostranosti, kakor jo nahajamo v zgodovinski dobi, potem bi se bila morala izprazniti njih prvotna domovina kakor se je Germanija. Pri Slovanih je ravno narobe: v stari domovini jih je še polno, n. pr. ob Labi polabska in češka plemena, ob Visli poljska, med Dnestrom, Bugom in Dneprom ruska. Slovani se niso naglo širili, namreč polagoma davno pred V. in VI. stoletjem.
2. Tudi zgodovinski razlogi so tu, ki govore za.
a) Na Peutingerjevi mapi, ki pohaja iz druge polovice III. stoletja, ali pa še celo iz II. stoletja, označeni Venadi Sarmatae v Daciji in Moldaviji ali Besarabiji so Slovani, na Ogrskem so bili-nesvobodni Sarmatje Slovani.
Jazigi — Sarmatje, iransko pleme, so prišli v I. stoletju od dolnje Donave v ogrsko nižino, kjer so se bojevali z Rimljani. Odtod često čitamo ime „Sarmaticus“ v naslovih rimskih cesarjev in vojskovodij prvih štirih stoletij po Kr. Za cesarja Konštantina Velikega se piše, da se je del Sarmatov „servi Sarmatarum“ uprl svojim gospodarjem „Sarmatae domini“ okolo 334, jih premagal in pregnal preko Donave na rimsko ozemlje, kjer jih je Konstantin Veliki naselil po Balkanu in Italiji. Tu se torej omenjajo dvojni Sarmatje, o katerih govore tudi poznejši viri do VI. stoletja, ko poročajo v teh krajih o Slovanih, ne da bi povedali o kakšni izpremembi plemen. Ime Sarmatov prehaja na Slovane (Venadi Sarmatae). Svobodni Sarmatje so sarmatski Jazigi, nesvobodni Sarmatje so ogrski Slovani.
b) Slovanski besedi sta tudi Priskov „medos“ (med) in Jor-danesova „strava“ (jed). Priskos je bil v bizantinskem odposlanstvu pri Atili in pripoveduje, da so grede srečavali ljudstvo, ki jim je ponujalo za jed prosa in za pijačo „medos“. To ljudstvo imenuje sicer Priskos Skite, toda ga loči od Hunov in Gotov.
22
Jordanes pa pripoveduje o pogrebni pojedini „strava“ pri pogrebu Atilovem 453.
c) Zgodnje naseljenje Slovanov priča povest o napadu Vlahov na podonavske Slovane. V nji je nekaj zgodovinskega jedra. Ta tradicija se nanaša ali na napad Gotov od IV. do III. stoletja pred Kr., kakor sta sodila Dobrovsky in Šafarik, ali pa na napad Trajanov v II. stoletju po Kr. Verjetnejši je drugi slučaj.
Cesar Trajan je upokoril Dacijo (101.—102., 105. —106.), ko se je bil že tudi Cezar pripravljal na to. Zaradi te zmage niso bili uničeni samo Daki, marveč to so čutila tudi druga, tuja plemena, med njimi slovanska, da niso prodirala proti jugu. V jugoslovanski folkloristiki je nastalo iz Trajana nadnaravno bitje Trojan. Že v XII. stoletju se nahaja Trojan med starimi poganskimi bogovi, dalje se v bolgarskih pesmih opeva car Trojan, srbska tradicija ga je izpremenila v fantastiško predstavo nočnega bitja, ki se bojuje s solncem, ali troglavega bitja, ki ima voščena krila in kozja ušesa. Cesto se nahaja ime Trojan v slovanski osebni in krajevni nomenklaturi (n. pr. slovenske Trojane). S tem sicer še ni rečeno, da bi bili Slovani morali stanovati v Decebalovi Daciji, ta vojna je bila tako silna, da bi bila lahko našla odmev tudi preko Karpatov, kjer so bivali Slovani. Toda — ako so Slovani v II. stoletju drugače zgodovinsko dokazani, potem ex post spajanje Trajana s Trojanom spada v II. stoletje in je najbrže tu nastalo. Ime Trojan samonasebi nam ne dokazuje bivanja Slovanov v Daciji v začetku II. stoletja, ampak tradicija o napadu Rimljanov.
d) Nomenklatura nam tudi dokazuje, ne sicer avtohtonizma Slovanov, marveč to, da so Slovani v tisti dobi, iz katere so ta imena, na nekaterih krajih že bivali poleg Ilirov, Trakov, Dakov, Galcev i. t. d. Ker so ta imena iz I. do IV. stoletja po Kr., nam s tem pričajo, da so Slovani prodirali semkaj že v tej dobi.
Posamezna slovanska imena se nahajajo pri Blatnem jezeru, pri Savi in v Banatu.
K panonski skupini imen spadajo na primer: Pelso pri Blatnem jezeru, ki se nahaja pri Pliniju (I. stol. po Kr.). To je slovanski plešo (jezero).
Ulca, Ulcus in Vrbate pri Dio Kasiju in na Peutingerjevi mapi (iz II. do III. stol.). To sta Vuka, pritok Donave, in Vrbas, pritok Save.
Civitas Pistrensis (pri Sirmiju-Mitrovici) je slovanska Bistra.
Dacijska skupina slovanskih imen obsega na primer: V do-lenji Daciji ob Donavi nahajamo pri Ptolomaju, na Peutingerjevi
23
mapi, pri Prokopiju ime reke Černe, ki se izliva pri Ršavi v Donavo in pri njenem ustju naselbino Tsierna (Černa).
Na Peutingerjevi mapi je označena reka Berzobis, Bersovia. To je Brzava, ki teče v Temeš, koren breza ali brzi.
Pri Strabonu, Pliniju, Ptolomaju i. t. d. nahajamo ime Pa-thissus. To je Tisa, Potisje.
Kar se tiče drugih dokazov, ne obstoje pred kritiko. Ime in običaj koled je latinskega izvora (calendae, grško kaländai); pri imenu župan ni dokazan slovanski izvir, pri Slovanih se nahaja to ime, ki je najbrže dacijskega pokoljenja, prvič šele 777.; ime kmet tudi ni slovansko. Ime reke Donave so prevzeli Slovani iz gotščine, ker so bili odvisni socialno, politiško in kulturno od germanskih plemen.1)
Niederle zaključuje ta izvajanja s sledečo tezo:
Slovani niso prišli preko Karpatov na Ogrsko v V. stoletju in k dolenji Donavi šele v VI., marveč so tu raztreseno, posamezno bivali že v II., oziroma v I. stoletju po Kr. med ilirskimi plemeni na zapadu, med dacijskimi, sarmatskimi in tracijskimi plemeni na vzhodu. Prihajali so polagoma po rodeh ob Vagu in Gronu, drugi ob Tisi, tretji ob Seretu in Prutu. V III. stoletju je nastalo zaradi preseljevanja severnih narodov živahnejše gibanje, v IV. in V. stoletju se je začelo najbrže severno Podonavje polniti s slovanskimi plemeni, ki se pripravljajo za prodiranje na Balkan.
IV.	Prodiranje Slovanov na Balkan se je začelo najbrže obenem z velikim preseljevanjem narodov, čeprav nimamo o tem čisto zanesljivih vesti. Tudi Gotje so potegnili za seboj slovanske čete, da so morebiti v IV. stoletju po Kr. prišli slovanski rodovi v Mezijo.
Zgodovinsko se da dokazati bivanje Slovanov onostran Donave pod pravim imenom od začetka VI. stoletja, eventualno proti koncu V. stoletja. Doslej se je splošno datoval prvi napad z letom 527. Niederle pa dokazuje, da je bil ta napad pred letom 527. in po letu 518., torej v dobi cesarja Justina. Od cesarja Justinijana dalje, od leta 527., imamo potem slovanske napade neprenehoma. Sprva so napadali Slovani sami ali v zvezi s Huni, potem pa, ko so prišli Avari v Panonijo, nastopajo Slovani največ v zvezi z Avari, in sicer ali prostovoljno ali na povelje kakanovo. Veliki napadi so bili zlasti: 547. (prvi napad Slovanov v Iliriji in Dalmaciji), 548. in 549. (prvi zgodovinsko dokazani napad Italije),
') Sicer so pa jezikoslovci skeptični i nasproti razlaganju večine teh imen, ki naj bi bila slovanskega izvora. Glej n. pr. oceno dr. M. Murka v .Časopisu za zgodovino in narodopisje“, Maribor 1906, III. letnik, str. 214 — 224.
24
558. z Avari, 578., 581. do 584., 587. do 589., 592., 597., 600., 618. in 619, 623. in 626. Od leta 602. dalje sta bili zaradi bojev na vzhodu in zaradi notranje razpadlosti reki Donava in Sava brez varstva, da so se odslej večalimanj nemoteno valile slovanske čete na Balkan. Leta 626. so Avari zadnjikrat napadli Carigrad, ker so se jim na severozapadu uprli Cehi in Slovenci pod vodstvom Sama in ustanovili 623. svojo samostojno državo. Drugič so se kmalu potem Hrvatje in Srbi uspešno uprli Avarom. Največji pomen za bizantinsko državo pa je imel podoben proces na vzhodu, kjer se je pri dolenji Donavi bolgarskemu pokristjanjenemu knezu Kuvratu najbrže z bizantinsko pomočjo posrečilo premagati kakana in rešiti sebe ter Slovane ob dolenji Donavi avarske nadvlade leta 635. in 641. Gospodstvo Avarov se je omejevalo na ogrsko nižino in na Sirmij.
V	drugi polovici VI. stoletja so se naseljevali Slovani po Meziji, Macedoniji in Greciji, v VII. stoletju dalje po Egejskem morju in na obali Male Azije, obenem so prihajali v Italijo. Bili so dobri mornarji. Na koncu VII. stoletja je bilo naseljenje Balkana po Slovanih dovršeno.
Vest o slovanskem rodu cesarja Justinijana je napačna in je nastala v Dalmaciji v XVI. ali XVII. stoletju.
V.	Svoje stališče ima Niederle glede vprašanja o prihodu Hrvatov in Srbov na Balkan.
Cesar Konstantin VII. Porfirogenet (912 — 959) poroča, da so prišli Hrvatje in Srbi na poziv cesarja Heraklija (610—642) iz Velike ali Bele Hrvaške in Velike ali Bele Srbske ter mu pomagali pregnati Avare iz Dalmacije.
To poročilo Konstantina Porfirogeneta se je dolgo časa smatralo za verjetno in se je učilo, da so prišli Hrvatje in Srbi v VII stoletju na poziv Heraklija v sedanjo svojo domovino. Nerešeno je bilo le vprašanje, odkod so pravzaprav prišli, kje je torej bila Velika ali Bela Hrvaška in Srbska.
1. Ena smer je spajala Veliko Hrvaško in Srbsko s Hrvati in Srbi ob Labi, ker vemo, da se je nahajal nekje na Češkem ali poleg Češkega rod Hrvatov in dalje ob srednji Labi pleme Srbov. Prvotne domovine Hrvatov in Srbov so iskali na podlagi tega severno od Sudetov pri srednji Labi in odtod dalje proti Visli.
2 Druga smer, bolj kritična, je uvidevala, da se jezik južnih Hrvatov in Srbov loči od polabskih Slovanov. Zato so iskali prvotne domovine južnih Hrvatov in Srbov bolj proti vzhodu. Od leta 1837., od Šafarikovih Starožitnosti, se je priznavalo, da južni Hrvatje in Srbi niso sorodniki čeških Hrvatov in lužiških Srbov,
25
da pa je bila neka Velika Hrvaška in Velika Srbska na severu Karpatov med Odro in Dneprom in da so južni Hrvatje in Srbi prišli iz teh krajev za cesarja Heraklija v letih 630. do 640. z njegovim dovoljenjem ali celo na njegov poziv. To teorijo so še podpirali slovanski jezikoslovci, glavno Kopitar ’) in Miklošič ■), ki sta učila, da so prvotno ves svet od Vzhodnih Alp pa do bregov Črnega morja posedli Sloveni, ki se dialektično niso veliko razločevali med seboj. Vsled prihoda Hrvatov in Srbov v VII. stoletju, ki so se vrinili vmes kot „klin“, so pa bili ti Sloveni razkosani na dva dela, ki sta se vedno boljinbolj oddaljevala drug od drugega.
Proti tej smeri je nastopil najprej zgodovinar Rački.:i) Odločno je zavrnil ožjo zvezo južnih Hrvatov in Srbov s češkimi Hrvati in polabskimi Srbi. Lokalizacija Belohrvaške in Belosrbske pri Konstantinu Porfirogenetu pa kaže, da je imel v mislih češko-poljske Hrvate in lužiške Srbe, o katerih je pri svojih stikih z nemško državo lahko zvedel in da so južni Hrvatje in Srbi v resnici prišli od teh zapadnih. Toda vtem se je ravno motil; zakaj zapadnih Hrvatov in Srbov pred VI. stoletjem ob Labi sploh ni bilo, poleg tega so spadali k drugemu slovanskemu plemenu. Imamo pač dvojna imena, kar pa ni nič posebnega, ker je za to dovolj analognih dokazov. V Zakarpatju je bila pradomovina Jugoslovanov, ne pa na zapadu ob meji nemške države, kakor je sodil Konstantin Porfirogenet.
O nekakšnem gospodstvu Avarov v Dalmaciji ne more biti govora. Tu niso Avari nikdar gospodovali, pač pa so napadali te pokrajine, ki so morale mnogo trpeti od njih Hrvatov in Srbov ne moremo smatrati za zaveznike grškega cesarja, oni so prodirali proti Grkom z vojaško silo. Tudi si ne moremo prav misliti, da bi bili napravili v kratkem času od 610. do 641. tako pot s severa skozi avarsko ozemlje, kjer bi si bili morali z mečem v roki graditi pot, ako so prihajali kot zavezniki Grkov proti Avarom. Hrvatje in Srbi niso prišli za Heraklija, marveč so se napotili koncem V. ali v začetku VI. stoletja obenem z drugimi jugoslovanskimi plemeni s severa proti jugu in si ustanovili v prvi po-
‘) Kopitar v „Glagolita Clozianus“, Dunaj 1836, str. XXX. in v „Ursprung der slav. Liturgie in Pannonien“ (Chmel, Der österr. Geschichtsforscher, 1. str. 508).
2) Miklošič v „Altslovenische Formenlehre in Paradigmen“, Dunaj 1874., predgovor str. X. in XI. ter v „Vergleichende Lautlehre“, Dunaj 1879, str. 33.
3) Rački, Ocjena starijih izvora za hrvatsku i srbsku poviest srednjega vieka. (Književnik I., str. 36 — 77.) — Biela Hrvatska i Biela Srbija (Rad jugoslav. akad. v Zagrebu, 1880, L II. str. 141—189).
26
lovici VII. stoletja dvoje samostojnih držav v Dalmaciji in v Panoniji.
Zgodovinarju Račkemu sta prišla na pomoč jezikoslovca Jagič1) in Oblak-).
Jagič prihaja do sledečega zaključka:
Vzajemno razmerje jugoslovanskih jezikov dokazuje, da ni in da ni nikdar bilo med jugoslovanskimi narečji tako ostrega razločka, da bi mogli soditi o hrvaško-srbskem klmu v Kopitarjevem in Miklošičevem smislu. Nasprotno vidimo, da so prehodi: srbsko-hrvaščina ni med slovenščino in bolgarščino tuj element poznejšega izvira, marveč je od pradavna organiško na svojem mestu in se je razvijala sočasno in harmoniško z drugimi jugoslovanskimi jeziki. Poročilo Konstantina Porfirogeneta je torej nasprotno jezikoslovju in, če uvažujemo še zgodovinske pomisleke, naravnost nemožno v svoji celoti kakor v posameznostih.
Hrvatje in Srbi niso mogli priti od Labe, kamor je postavil njih domovino Konstantin Porfirogenet, ker je zamenjal južne Hrvate in Srbe s češkimi Hrvati in s Srbi ob Sali, Labi in Sprevi; niso mogli priti za Heraklija v VII. stoletju, ker to nasprotuje jezikovnemu stališču in ker drugi zgodovinski viri ne vedo o tem ničesar. Hrvatje in Srbi so prišli obenem z drugimi južnimi Slovani, v vedni dotiki z njimi, s severa iz Zakarpatja; toda zgodovina ne pozna tu nobene Velike Hrvaške in Velike Srbske. To sta izmišljotini, ki ju pred VII. stoletjem sploh ni bilo. Plemena, ki so se od VI. stoletja pomikala čez Savo v Dalmacijo, se zovejo pri bizantinskih pisateljih „Sloveni“. Šele pozneje., morebiti v VII. stoletju, je pleme, imenovano Hrvatje, premagalo druga plemena, se treslo obrskega jarma in razširilo na ta način svoje ime pri drugih plemenih, kakor na drugi strani Srbi. Na jugu je potem nastala Velika Hrvaška in pozneje Velika Srbska, na severu take etnologiške ali politiške celote ni bilo. Sicer je pa anahronizem razločevati pred VII. stoletjem Hrvate in Srbe v dve veliki enoti: To je posledica poznejšega zgodovinskega razvoja.
Jagičeve razloge je podprl še Oblak, ki dokazuje, odkod ima Konstantin Porfirogenet poročilo, da so prišli Hrvatje in Srbi za Heraklija. V tem času so se otresli Hrvatje avarskega jarma, si ustanovili državno organizacijo, ki je obsegala sorodna slovanska plemena; Hrvatje so jim nadeli svoje ime in se zatekli
*) Jagič, Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavischen Sprachen (Archiv für slav. Philologie, XVII. 1895, str. 47—87).
■) Oblak, Eine Bemerkung zur ältesten südslavischen Geschichte (Archiv für slav. Philogie, XV11I, 1896, str. 228 — 234).
pod zaščito bizantinskega cesarja. V prvih desetletjih VIL stoletja so dosegli Avari vrhunec svoje moči. Ustanovitev Samovega kraljestva je oslabila v Panoniji njih oblast. Hrvatje so dobili s tem priliko, da se osvobode avarskega jarma. Nejasna poročila o osvoboditvi od avarskega gospodstva in o ustanovitvi samostojne hrvaške države pod zaščito Carigrada je razumel Konstantin Porfirogenet tako, da so se takrat naselili Hrvatje in Srbi na jugu.
Po kritiki Račkega in Jagiča je bila omajana vera v poročilo Konstantina Porfirogenta. Dandanes se 1) južni Hrvatje in Srbi ne identifikujejo s češkimi Hrvati in lužiškimi Srbi, kakor so učile starejše teorije, 2) skoro soglasno se zavrača ekzistenca zakarpatske Velike Hrvaške in Srbske in 3) zavrača se tudi datum prihoda.
Niederlovo stališče v tem vprašanju je nekoliko drugačno. Priznava popolno upravičenost prve in tretje točke, ne pa druge točke, ki smatra Veliko Hrvaško in Srbsko za izmišljotino. Zdi se mu, da je zavračanje vsaj Velike Hrvaške — o Veliki Srbski ni takih dokazov — za sedaj še prezgodnje.
Neodvisno od poročila Konstantina Porfirogeneta imamo vire, ki nam dokazujejo, da je bilo v Zakarpatju (in to še v IX. in X. stoletju) ogromno ozemlje, ki so ga obsegali ali obvladali Hrvati. Poleg zapadno- in vzhodno - evropskih virov so tu še orientalni: kronika Kardizija za IX., oziroma VIII. stoletje in anonimni perzijski geograf iz leta 982/983.
Na severu je bilo močno slovansko središče z imenom Hrvati, ki najbrže ni slovanskega izvira. Ime gorovja Karpati je prešlo na pleme. Konstantin Porfirogenet je slišal direktno ali indirektno od kakšnega Hrvata sledečo tradicijo o prihodu Hrvatov in Srbov: „Naš rod je prišel s severa od reke Visle. Tam, kjer je velika dežela Hrvatov in Srbov, je bila naša domovina, tam žive še nekrščeni rojaki, a v novi deželi na jugu smo se nastanili po mnogih bojih z Obri.“ Pri tem se je spominjal poročevalec zadnjih bojev Hrvatov in Srbov za cesarja Heraklija v letih 620. do 640., ko so Slovani na vzhodu pod Kuvratom, na zapadu pod Samom vrgli Avare, kar ni ostalo brez vpliva na Hrvate in Srbe. Hrvatje in Srbi so bili pa že v III. stoletju pri dolenji Dravi, Savi in Vrbasu, v začetku VI. stoletja so prodirali v Dalmacijo, leta 600. so že grozili Italiji.
Zaključek Niederlovega naziranja o prihodu Hrvatov in Srbov je sledeči:
28
V	Zakarpatju, kjer je bila sploh slovanska pradomovina, je bila tudi mogočna hrvaško-srbska skupina. Odtod se je pomikal del te skupine deloma čez Moravo, deloma čez severne karpatske prelaze k Dravi, Savi in dalje na Balkan že nekaj stoletij pred
VI.	stoletjem.
Drugi del te hrvaško-srbske skupine je pa ostal in je bil razkropljen zaradi velikih gibanj zakarpatskih Slovanov od II. do VI. stoletja. Ker so bili odločeni od svojih rojakov, so se polagoma asimilirali z zapadnoslovanskimi in ruskimi plemeni, s katerimi so bili v dotiki. Tako si razlagamo postanek in konec ruskih, poljskih ter čeških Hrvatov in Srbov.
Po3abljen pesnik.
Literarna črtica.
Priobčil Engelbert Gangl.
Rilo je dne 7. maja 1893. 1. Gledal sem iz budanjske šole dol po prelepi vipavski dolini, ki se je bila ravnokar nakitila s cvetjem in zelenjem, da je bila videti vsa praznična in vesela. Bilo je po popoldanskem pouku. Skozi odprta okna je vel v tesno, staro učilnico mehak in božajoč pomladanski vzduh, ki je hipoma očistil dušeče šolsko ozračje, da so svobodno zadihale prsi tudi meni — mlademu budanjskemu učitelju.
Po vasi, po potih in stezah, se je razgubljala moja mlada četa ljubečih in ljubljenih učencev in učenk. Veselo je čebljal mladi svet tam po solnčni rebri, kakor bi se živ studenec v pojočih valovih izlil iz počrnelega šolskega poslopja.
Veselo mi je bilo srce. Končan je bil dnevni napor. V uka-željni druščini sem prebil dan. Stodvajset milih oči me je gledalo od jutra pa doslej. Nič nismo čutili utrujenosti. Lepo smo se pogovarjali in učili. Med nami ni bilo nič napetosti in nič strahu. Bili smo kakor velika rodovina, zaupni in domači. Bojazen je šla daleč stran, na njeno mesto je stopilo prijateljstvo.
Sedaj pač, ko je bilo dovršeno dnevno delo, sem začutil, kako mi lega nekaj težkega na prsi. A bila je le hipna utrujenost. Zrak, ki je prihajal odzunaj v sobo, ves prepojen z vonjem bogatega, bujnega cvetja budanjskih vrtov, mi je poživil moči in zravnal lahno nalomljene telesne sile. Zavest, da sem prebil ves dan z delom, mi je bila plačilo in uteha, ko sem se nenadoma zavedel, da sem ostal sam: tako mlad in tako sam!
Sedel sem za harmonij, ki je stal poleg odprtega okna. Kar tako, nehotoma sem ponavljal akorde, ki sem z njimi pravkar
spremljal petje v šoli: Ljubi maj, krasni maj . . . Daleč tam izza dehtečega grmičevja ob stezi se je odzval glas, prvi, drugi, tretji . .. Moja mlada četa je začula moj pozdrav, odzravljala mi je s pesmijo . . .
Nič več nisem čutil osamelosti .. .
In kakor glasovi tako so daleč tja preko vse široke vipavske doline splavale moje želje. Razmahnile so svoja krila; zletele so iz tesnih zidin v širjavo. Dvoje sil jih je gnalo v daljo: mladost in hrepenenje. Lepo je, kadar je človek mlad. Kaj li mora priti, da s kruto roko razruši sladkost mladosti in hrepenenja? Kje je sirova sila, da bi neusmiljeno udarila ob ubrane strune?
Nekdo mi je položil roko na rame. Ozrl sem se.
„Pošta,“ je dejal mož za mojim hrbtom in mi izročil pisma in časopise.
Razgrnil sem časopis. Vstal sem in sem zopet sedel. Verjeti nisem mogel svojim očem. Čital sem: Včeraj, dne 5. maja, je umrl pesnik-trpin Josip Cimperman . . .
Dve leti prej, v dneh kipeče mladosti, sem se seznanil z njim. Čul sem, da sprejema take ljudi, ki pišejo verze in kujejo pesmi. Samo hud je in zbadljiv; nič ne pozna usmiljenja, kadar mu ponuja slabotna roka neokretnega kovača šepavih verzov svoje izdelke v — blagohotno oceno. Dostikrat sem že stisnil ■svoje popisane papirje v žep in jo mahnil tja proti Poljanski cesti, da junaško potrkam na njegova vrata. Spotoma sem si bil vse lepo zamislil, kako se mu predstavim in ga nagovorim v vsi spoštljivosti. A čim bliže sem prihajal njegovemu domu, tem manj je bilo mojega poguma. Okrenil sem se in sem se vrnil, odkoder sem prišel.
Naposled pa sem se le ojunačil. Več kakor spoditi me ne more. Ustavil sem se na Poljanski cesti pred hišo štev. 8. Zavil sem na dvorišče, stopil v kuhinjo. Pozdravila me je prijazna ženska, sestra Cimpermanova.
„K bratu hočete, kajne? Le naprej!“ mi je dejala. Vedel sem takoj, da je vajena takih obiskov.
Grem in postojim. Na vratih, sem čital te-le besede:
Zvestim prijatlom same se odpirajo hišice duri, volkom, lisicam povem: trkali boste zastonj!
Rečem sam pri sebi: „Nisem volk ni lisica, torej potrkaj!“
Potrkam in vstopim.
Za mizo je sedel mož. Ves je bil sklonjen nad papirji, ki so ležali na beli mizi, postavljeni med dvema oknoma Obrnil je
31
glavo k meni. Pogledalo me je dvoje velikih, jasnih oči Povedal sem svoje ime.
„O, poznam vas že, čul sem že o vas,“ mi je dejal. „Sedite!“
—	„Stric vaš, Lojze, mi je pravil, da me obiščete!“*)
Stopim bliže in sedem.
Desnica mu je ležala na mizi. Pero, ki ga je držal z njo, je padlo izmed prstov, in pomigal mi je s kazalcem in sredincem, češ, sezi mi v pozdrav! Kakor dete, ki še nima toliko moči, da bi ti ponudilo roko Doteknil sem se tistih dveh belih, drobnih prstov. Mrzla sta bila in slabotna, komaj da zmagujeta težo ubogega peresa, zataknjenega v držalo iz plutovine. O, uboga, slabotna roka! Poljubil bi jo, dahnil nanjo del svoje moči! Bolezen, neusmiljena in neozdravljiva, je izpila iz nje vso zdravo silo. Ubila je vse njegove telesne moči; da je bil ves ubog, od mladih nog priklenjen na stol in na posteljo. Gledal sem pred seboj pesnika z bolnim telesom, a z zdravo, krepko dušo.
„Nagnite me nazaj!“ mi je velel.
Rahlo sem ga prijel za čelo. Zagibal se je na stolu, omahnil je na naslanjalo.
„Tako!“ je dejal. Smejal se je. Bržkone si je mislil: „Tudi ta je prišel gledat medveda v železnem kurniku!“ (Kristali, 33.)
Kako snuje	in misli duša v	takem telesu ?	Ali	ne čuti ona,
vsa smela in jaka, zaničevanja	in preziranja,	da	biva v tako
ubogem stvoru, ki je odvisen kakor novorojeno dete od usmiljenih rok, prekladajočih ga s stola na posteljo, s postelje na stol?! Ta kratka pot, dolga nekoliko pedi, je njegov zunanji svet. Nič ne kipi ob njem	vonjajočih rož.	Visoko sije solnce na nebu.
Njega zlatožarni	blesk poljublja	prah in pesek	na	dvorišču, do
ubogega pesnika ni solnčnega poljuba! Ogreva ga samo ljubezen sestrina, usmiljenje blagih src. Življenje, kruto in žalostno, se trga ob trnju, ki mu prekriva zemeljsko pot čezinčez.
Samo resignacija, ki jo je rodila brezupnost, je delež nezasluženemu trpljenju . . .
Koliko jih je, ki so vsi grdi in umazani od hudobij in zlobe» da ni mesta na njih, kamor bi mogel položiti prst, ne da bi ga
*) Moj stric Alojzij Gangl je takrat klesal kipe nad portalom deželnega gledališča. S Cimpermanom ga je seznanila Prešernova hči, gdč. Ernestina Je-lovškova. S to pa se je seznanil moj stric tedaj, ko je izdeloval Prešernovo doprsje ter delal osnutke za Prešernov spomenik. Po Cimpermanovi smrti je izdelal njegov medaljon, ki je bil prvotno določen za nadgrobni pesnikov spomenik, a je sedaj shranjen v deželnem muzeju v Ljubljani.
32
oskrunil z gnilobo — a ponosno in nekaznovano hodijo svoja pota; on pa, ki je plemenit, dober in blag, je prikovan na svoje uboštvo, in nezaslužena kazen je njegov delež . . .
Toda kaj misli pesnikov duh, ko mu tako sanjavo, v polsnu, v pesniškem razpoloženju gledajo oči venkaj, na obzidano dvorišče, vse oblito s solnčnim zlatom?
Ali je kje meja njegovim duševnim očem?
Vse zidovje se je razmaknilo; daleč tja v globočine človeškega življenja, v mrzla, vlažna, od grdih, solz in gnoja polnih bolečin posvečena zakotja, kjer umira trpeče človeštvo od gladu in trpljenja, plava pogled pesnikove duše. Telo sedi na stolu, mirno, nepremično, kakor mrtvo . . . Blagor takemu telesu! Gorje pa tistemu, ki se je prodalo! Vije se sedaj od bolečin, vse oskrunjeno, zametano in zaničevano! Najhujša bolečina je spoznanje. In najvišja modrost.
Zato pa se je oglasilo v njem:
A kdo pravico tožiti dal meni, ljudi povsod okolo še trpečih od sebe vidim lahko mnogo huje.
Dovolj tožbe o ranah je skelečih, njih tešiti, ki	strožje so tepeni,
srce naj želja	ta samo dviguje.
(Usehlo cvetje, 19.)
In	zategadelj ni bilo v	njem nič obupajoče	slabotnosti.
Energija	duha	je zatrla zavest	telesne nerabnosti.	Pač!	Tuintam
je bilo začuti vzdih, rahel, komaj slišen. A zamrl je takoj, čim se je rodil. Prišlo je morda kaj mehkega, ki se zaziblje v srcu tako bolnosladko . . .
A duh moj, orlu drznemu soroden, ne kloni se, četudi je potrt, značaj ponosni vedno mu svoboden, prostost je geslo njemu ali — smrt!
(Moška čast.) .
# # #
Odslej sem ga večkrat obiskal. Nisva govorila samo o književnikih in o književnosti, razgovarjala sva se o vsem, kar ga je zanimalo. Govorila sva seveda tudi o šoli, o važnosti učiteljskega stanu, ki ga je Cimperman visoko cenil. Večkrat mi je povedal, da je začel pesniti v „Učiteljskem Tovarišu“, ki je 1. 1865. priobčil prvo njegovo pesem „Domovina“, in prvi, ki mu je kazal
s	33
poti in steze po pesniškem polju, je bil ljubljanski učitelj Andrej Praprotnik.
Zadnjič sem govoril z njim jeseni 1. 1892., ko sem odhajal na svoje prvo službeno mesto v Budanje. Naročil mi je, naj mu večkrat pišem, kako mi kaj zateče mladi učiteljski voziček. Pisal sem mu večkrat, on pa mi je odgovarjal s tem, da je objavljal moje	pesmi	v „Ljubljanskem	Zvonu“. Spominjam se,	da	sem
istega	leta na Silvestrovo sam	sedel v svojem stanovanju	ter	pisal
Cimpermanu novoletno voščilo ravno tedaj, ko je na zvoniku tik šole bila ura polnoči.
In štiri	mesece potem se	je zgodilo, kakor pravi sam:
Miruj, srce, in	zberi vse kreposti,
da mož do poslednjega žijem vzdiha; ko pride bela smrt, molče otrpni.
(Usehlo cvetje, 3.)
I.
Cimperman — človek.
Ne vem, ako je na svetovnem književnem polju dosti mož, ki bi jih mogel glede zunanjega življenja primerjati s Cimpermanom : tako veliko je bilo njegovo telesno uboštvo.
V	„Domu in	Svetu“	(VIII.	letnik) govori o Cimpermanu dr.
Mihael	Opeka*).	Ta je	bil z	Antonom Medvedom reden gost
njegov. Obiskovala sta ga ob četrtkih, kolikor vem. Znano pa mi je to, ker sem tudi sam hodil istega dne k njemu. Z imenovanima pesnikoma pa se nisem nikdar sestal pri Cimpermanu. Ako sem prišel tja, pa sem čul njih pomenek v sobi, sem odšel. Pri Cimpermanu sem se seznanil samo z Ernestino Jelovškovo.
Imenovani spis Mihaela Opeke je pisan — kako naj rečem?
—	s srčno krvjo. Zlasti lepo je poglavje, ki govori o Cimpermanu kot človeku.
To poglavje navajam tu brez izpremene, le s svojimi opombami pod črto:
Hrom na nogah in rokah je bil Cimperman od svojega trinajstega leta dalje jetnik v pravem, dobesednem pomenu. Od trinajstega leta — a doživel jih je sedeminštirideset!**) Torej celih
*) Spomini na Jožefa Cimpermana. Stran 148, 161.
**) Josip Cimperman je bil rojen v Ljubljani dne 19. februarja 1847. 1. Starši so	bili kmetiški ljudje Na Žabjeku	so imeli trafiko. Cimperman je obiskoval
samo ljudsko šolo, ker	je precej	potem	ohromel. Gimnazijskih predmetov se je
učil sam s svojim prijateljem Ivanom Gornikom Naučil se je tudi italijanščine, francoščine in angleščine
34
'dolgih triintrideset let zaprt v tesno stanico svojo ter priklenjen 'na bolniški stol in posteljo! In kako zaprt, kako priklenjen!
Čestokrat, kadar sem sedeč poleg njega čul, kako je s krepkim svojim glasom zaklical sestri svoji: „Marijca! Pridi, no, in vzravnaj me nekoliko kvišku!“ ali pa: „Nagni me sem, nagni tja!“ in sem zrl, kako so dobre sestrine roke vršile vsekdar z največjo voljnostjo in ljubeznijo delo svetega usmiljenja — čestokrat mi je tedaj prišlo na misel: „Kaj bi neki začel sirotni pesnik, da nima še tega požrtvovalnega bitja na svetu?“ — Samemu, popolnoma brez vsakega svojca bi mu ne bilo možno živeti. Kako neki: Ko se niti premakniti ni mogel sam z mesta, kamor so ga bili enkrat posadili?
Resnično žalostno je bilo gledati sicer krepkega moža na rokah in nogah čisto nerazvitega in brez vsakršne moči. Noge mu niso	bile niti v najmanjo rabo,	roke	je	mogel	rabiti le s
1ežka pri	jedi in pisavi. Da, celo jedil mu	je	morala	po največ
podajati sestra — kakor otroku. . . Pri pitju pa je je vsekdar neob-hodno potreboval. Zakaj ni mogel stegniti ali dvigniti niti levice niti desnice. Pisal je — ali s kolikim naporom! Vse truplo mu je moralo biti na mizi. Pero je komaj z vsemi prsti obdržal v roki. In preden je samo obrnil list, napisal bi kdo drugi že nekaj vrsta.
A da so bile tako brezčutne te roke in noge njegove, kakor nerabne, bilo bi še. Toda brezčutne, žal, da niso bile; in nihče ne ve, koliko je moral prebiti Cimperman v zimski dobi. Četudi :se mu je posrečilo priskrbeti si potrebnega kuriva — sobo je imel gorko, a njega je zeblo, neprestano zeblo v roke in noge.
Nikdar ne pozabim prizora, ki	sem	ga	večkrat	zrl. Pred
pesnikom	na mizi leži ena, dve poli	korekture. Jako	se mudi:
do večera treba, da je gotov. Ves je torej zaverovan v svoje .delo: bere, črta, popravlja. Kar mu omahne pero.
„Marijca!“ pozove sestro.
Sestra prihiti iz kuhinje ali iz prve sobe.
„Marijca, pogrej mi nekoliko desnico, da morem izgotoviti ■vsaj še to-le stran pred poldnem!“
Molče seže sestra po ledenomrzli roki bratovi, jo položi med svoji in sope in diha vanjo, da mu jo nekoliko segreje.
„Dobro je,“ meni potlej pesnik — „skloni me zopet k delu!“ In bere, črta, popravlja dalje.
Podobnih prizorov ni nedostajalo nikoli v skromnem Cim-permanovem stanovanju. Toda česar nisi čul, to so bili vzdihi. .Ječal in tožil ni pesnik zaradi bede svoje, vsaj vpričo drugih —
lahko bi dejal — nikoli. Ako pa se mu je vendarle na redke ase utrgal kak vzdih globoko doli v duši — prav gotovo je bilo proti njegovi moški volji. In tedaj so morale biti jako, jako grenke ure!
O hoji ni bilo pri pesniku nikakega govora. Niti stopiti ne bi bil mogel na nogo, da je prav kdaj poizkušal. Potemtakem mu je moralo biti celo v stanici odločenih le dvoje mest: pri mizi in v postelji. Z enega na drugo pa ga je prenašal jutro za jutrom in večer za večerom branjevec, stanujoč v isti hiši.
Imel je sicer voziček, ki naj bi ga povozil od časa do časa pod milo nebo ter osobito poletni čas vsaj parkrat iz mesta. Toda to je — stalo denarja, a Cimpermanove razmere so bile oskromne in dvakrat oskromne. In tako se je prav lahko pripetilo, da ni dihal po celo leto zunaj hiše zraka božjega.
Vse to	je	trpel Cimperman	in	še mnogo več. Kar sem tu
povedal, to	so le poteze,	črtice,	iz	katerih si je težko ustvariti
popolno sliko.
A ko	bi	tudi docela	poznali našega pesnika telesno gorje
in	trpljenje	—	vse njegove	bede	bi	le ne poznali. Povrhu vsega
je namreč trkala na Cimpermanova vrata še težka skrb za — vsakdanji kruh. Drugače ni moglo biti. Zaslužki pičli, podpore ne prebogate — a plačati in kupiti je bilo treba slehrno stvar.*) Tako je prišlo	čestokrat do zadrege in nedostajanja. A	če to ne,
vsaj	hraniti je	trebalo in stiskati in računiti	natančno,	natančno.
Evo enega samega zgleda!
Nekoč sedim po navadi pri mizi poleg pesnika.
„Dejte no,“ pravi mi, „upalite si	svojo tolikanj	ljubljeno
svalčico!“ (Seznanil sem ga bil s svojo — tobakarsko slabostjo.)
„Baš sem hotel storiti,“	odvrnem	—	„ali	spaka,	da je ni
nobene več v žepu! Gospodično sestro pa nerad vedno nadlegujem, da mi hodi ponje.“
„Kaj — nerad, nerad! —	Marijca!“
Sestra pride. Poprosim jo	torej, da	mi	stopi	po par	smodčic.
„Ali tebi	tudi kaj?“ povpraša pesnika.
„Nič. Ta	mesec bode trda dovolj brez	ene same	smodke.“
Pristavljam, da je kadil smodke po poldrugem novčiču.------------------
*) Leta 1890., ko je obhajal Cimperman petindvajsetletnico svojega književnega delovanja, mu je naklonil deželni zbor kranjski 300 gld. letne podpore. (Glej „Ljubljanski Zvon* 1. 1890., stran 729.: Pevčeva zahvala.) — Sicer si je služil skromni kruh s korekturami, s prevajanjem i. t. d. Podpirali so ga tudi razni rodoljubi. Največja podpora, res usmiljena sestra mu je bila sestra Marijca.
36
Takih zgledov bi lahko	navel še več. A tudi drugačnih, o
tihi	grozi pesnikovi, kadar	se	je bližala zima, in v zimi novo leto,
kadar mu je potekal plačilni rok za stanovanje i. t. d.
V -j*
Tako Opeka. — Res je: takega trpljenja ne more nobena beseda opisati dovolj živo in resnično. Kakšno je bilo to žalostno zunanje življenje Cimpermanovo, ve le tisti, ki ga je gledal s svojimi očmi in ki ga je čutil s svojim srcem. Ko bi ne pristopila k ubogemu trpinu blaga tolažnica in rešilka-smrt ter ga 'Otela vseh muk in bridkosti, kdo ve, bi li končno ne omagal tudi duh, da bi naposled s stola na posteljo in s postelje na stol prekladali — živega mrliča!
Vkljub vsem težavam	in	nadlogam, ki so neusmiljeno pritiskale	nanj od otroških let,	je	bil Cimperman premnogokrat prav
razposajene volje, poln pravega ribniškega humorja. Prizanašal ni niti samemu sebi: „Že moje ime pravi, da tešem iveri po slovenskem pesniškem logu.“ — Ob takih prilikah veselega duševnega razpoloženja sem moral poseči v levi kot miznice, kjer je hranil svoje krajcarje. Našteti sem moral drobiž za pol litra vina, ki ga je nama prinesla sestra — če se ne motim — iz Jurjeve gostilnice na Poljanah. Zapalila mu je smodko, jaz sem si prižgal cigareto. Oblaki dimu so se vili pod strop, vanje se je zapletal odsev belega dne. Vse je minilo, kar je bilo težkega in morečega. Lepo je bilo, tako lepo!
11. Cimperman o sebi.
Leta 1890. je obhajal Cimperman petindvajsetletnico svojega književnega delovanja. Tedanji urednik „Ljubljanskega Zvona“, prof. Anton Funtek, je napisal v svojem listu obširno študijo o slavljencu.*)
V	začetku drugega dela svojega temeljitega in stvarnega spisa pravi Funtek, da je naprosil Cimpermana, naj mu napiše nekoliko črtic o duševnem svojem razvoju in življenju. „Črtice,“ trdi opravičeno Funtek, „so znamenite zlasti zato, ker čitamo iz sleherne vrste, kako neumorno je Cimperman vse žive dni hrepenel po duševni hrani, ali ne samo hrepenel, nego se takisto resno in vztrajno izobražal, in naposled, kako hvaležno priznava tudi danes dobrodejni vpliv nekaterih obče znanih književnikov slovenskih, sosebno vpliv Stritarjev in Levstikov . . .“
*) „Ljubljanski Zvon“, X. letnik: Jožef Cimperman. O petindvajsetletnici književnega delovanja njegovega, spisal A. Funtek. Stran 533 i. d.
Te Cimpermanove črtice so znamenite iz dveh vzrokov. Prvič so tako po vsebini kakor po slogu posebnost svoje vrste v vsi slovenski književnosti, drugič pa so zlasti mladim bralcem tega mojega sestavka jasna in neovržna dokazila, kaj vzmore volja in vztrajnost.
Krepka Cimpermanova beseda, ki jo navajam neizpreme-njeno, le s svojimi opombami pod črto, govori:
Zvečine popolnoma resnična in edino, kar se tiče petindvajsetletnega neznatnega književanja mojega prelaskava sodba Vaša me je zelo razveselila, posebno zaradi tega, ker pišete, da ob slučajni priliki „petindvajsetletnice“ moje namerjate nekaterim obupajočim mladim pesnikom našim na meni vidno dokazati, kaj se imenuje pristno čustvo, kaj resnično trpljenje, kaj moštvo i. t. d.*) Na potrebnega dela Vašega živo pričo — žal! — morem Vam izmed vseh dosedaj znanih književnikov slovenskih služiti seveda le jaz, ki zajedno iz najblažjega človekoljubivega razloga toplo želim, da bi Slovenija za mano nikoli več ne imela naslednika, vsaj ne po usodi mi enakega . . .
Nastopne vrste izpuščam, ker niso tolike važnosti.
Po gorenjih uvodnih stavkih govori Cimperman dalje:
Vsakega človeka duševne zmožnosti najpristnejši dokaz je njega delo. Po delu razumnik najlože sklepa in sodi, kaj in koliko je komu res mogoče, dasi treba tu vedno poleg drugega posebno pomisliti še na kraj in čas ter na svrho dela. Takisto uči sveto pismo, „da dobro drevo rodi dober sad“. Vendar tudi dobremu drevesu strezi umni vrtnik že mlademu, potem se pri-rodno razvija in nam razveseljuje ob svoji dobi z obilim okusnim plodom oko in srce. Najboljše drevo, prepuščeno samo sebi, če ne usahne ali zdivja, rase počasi in še kesneje rodi užiten sad . . .
Takovo največ samoraslo drevo sem bil za zgodnje mladosti jaz: deblo zdravo, ali veje so bile, mislim, nekoliko menj pod veščo skrbjo, nego dobro; odtod tiste neprijetne kopače, na katere se je časih opravičeno hudoval že marsikdo in ki same odpadejo le polagoma. Skratka: pogrešal sem jaz, mladenič, starej-
*) V prvem delu svojega spisa priobčuje namreč Funtek poleg življenje-pisnih podatkov Cimpermanovih splošno karakteristiko pesnikovih proizvodov glede vsebine in oblike — govori o vsestranosti njegovega književnega delovanja ter zlasti poudarja prijateljske vezi, ki so ga spajale z nemškim pesnikom Anastazijem Grünom. — V zadnjem delu svojega članka pa res dokazuje Funtek mladim pesnikom to, o čemer piše Cimperman: .Svetovali bi žalostnim pesnikom našim, naj dvakrat, trikrat pozorno prečitajo navedene izpiske . . . Prepričani smo, da bodo tiste »ohe* in „oje“ . . . pustili nezapisane in z njimi marsikaj drugega, kar je itak neslano in prisiljeno . . .“
šega, izkušenega voditelja, kateri bi oprezno urejal in spravljal v potrebno soglasje vso tvarino, katero sem zdušno pioučeval na strani blagosrčnega tovariša Gornika ;*) zakaj prijatelj moj, dasi ne-obično nadarjen, bil je vendarle mojih let, torej tega zadostno vršiti ni mogel. Toda osnovni kamen književni izobraženosti moji [e položil Gornik, in dobri genij moj, trdna volja, pozneja častna znanja z najveljavnejšimi možmi našimi in izobraženimi prijatelji, vse vkupe mi je koristno spešilo duševni razvoj, da sem začel najprej dobro spoznavati in potem skrbno hvaležen zapletati mnoge zijoče vrzeli oskromnega znanja svojega. Koliko sem morda dosegel z resnim naporom svojim, sodi slovenski svet; meni tukaj ne pristoja beseda.
Ko je Gornik, abiturijent, odšel iz Ljubljane, bil je nepozabni brat moj Frančišek že tudi gimnazijalec, in sedaj sem mogel prvič dejanski poskušati, koliko je vredno, čemur sem se prej učil toli trudaljubivo. Sprva in proti koncu gimnazijalnih študij bratovih, kadar je, sam izvrsten dijak, dasi že bolehav, po šoli malone ves čas žrtvoval tistim „instrukcijam“, ne preprijetnim in redko, kakor gre, plačevanim, ali pisal pesmi, izdelaval sem često zanj domače naloge, katere so, meni seveda v največje veselje, prejemale take redove, kakor njega dotična šolska dela.**)
Po bratovi smrti sem živel nekamo osamel, četudi kolikor toliko združno z mnogimi tedanjimi še mladimi in oduševljenimi domorodci, izmed katerih imenujem zlasti prijatelje profesorje Rajka Peruška, Davorina Hostnika in Ivana Vrhovca, dalje meščanskih šol učitelja Jožefa Ciperla in Jurija Vraniča in pokojnega Viktorja Eržena, ki je bil v obitelji naši kar domač ter se je sam šaljivo nazival „knjižničarjem in tajnikom mojim“. To so bile žalostne in časih vendar vesele ure: žalostne, ker sem, občuje z omenjenimi mladimi prijatelji in znanci, dosti živeje čutil izgubo nadepolnega mi brata, vesele, ker me je prav občevanje z njimi posebno spočetka vedrilo in odvračalo neplodnemu žalovanju kakor tudi vzpodbujalo moje moči na novo krepko delavnost.
*) Ko je Cimperman to pisal, je bil Ivan Gornik že rudniški uradnik v Celovcu. Temu prijatelju v spomin je napisal prvih dvanajst „Kristalov“, kar nam pravijo začetnice posameznih sonetov. Vsebino teh klasiških pesnitev je markantno označil z Goethejevima verzoma:
Und wenn der Mensch in seiner Qual verstummt, gab mir ein Gott zu sagen, wie ich leide.
**) France Cimperman se je rodil leta 1852. in je umrl kot osmošolec leta 1873. Brat Josip je leta 1874. izdal njegove pesmi ter jim napisal za uvod lep bratov životopis.
Kaj mi je storil dr. E. H. Costa,'*) povedal sem v „Novicah“ leta 1876., kaj dr. J. R. Razlag, pisal v „Slovenskem Narodu“ leta 1880., in razmerje med dr. Janezom Bleiweisom in mano se spozna lahko precej iz nekaterih njega listov, ki sem jih priobčil tudi v „Novicah“ leta 1883.
Dokaj nedostatnejši bi bili že sicer ubogi podatki moji, in jaz največji nehvaležnik, ako bi v njih hvaležnozdušen ne omenjal še dveh izbornih mož slovenskih, in ta dva moža sta: prof. Jos. Stritar in pokojni Fr. Levstik. Kadar premišljam mlade svoje dni in mi obstane spomin pri teh dveh slikah, čutim se, rekel bi, tudi sam nekako pomlajenega, da srce vzkipeva od vedno živega spoštovanja, katero zvesto hranim obema nesebičnima učiteljema in dobrotnikoma svojima! — Da izpregovorim najprej o Stritarju.
Leta 1866. je izdal tedanji ljubljanski knjigotržec Oton Wagner drugi natisek Prešernovih pesmij za prvi zvezek neke na-merjane „knjižnice slovenskih klasikov“; kakor znano, spisal je Stritar v tej knjigi življenje Prešernovo in ocenil njega umotvore, da pred njim tako izvrstno še nihče. Z mnogimi drugimi vrstniki, zdušnimi za slovenstvo, proučaval sem slastno tedaj tudi jaz po Stritarjevem veščem razlaganju največjega našega pesnika, in vzbudilo se mi je takrat zajedno do Stritarja tisto mladostno-iskreno spoštovanje, katero nam zrelejša leta res nekoliko ohlajajo, toda popolnoma ne ohlade nikdar. Pokojni Mat. Cigale in Davorin Trstenjak sta se mi nekoč pritožila, kako redko mladina spoznava starejših pisateljev vrline, in moža sta vobče povedala resnico. Te obžalovanja vredne mladostne napake se meni do danes ni treba kesati in Stritarju nasproti najmanj. Kolikorkrat pomislim še sedaj, kako pozorno in sebi na stalno korist sem prebiral sprva v „Glasniku“ in pozneje v dunajskem „Zvonu“ posebno njega zlatozrnate „Literarne pogovore“, ki so resnično najkoristnejši književni „vademecum“ zlasti vsakemu mlademu ukaželjnemu pesniku slovenskemu, vselej moram reči sam sebi po vsi pravici: Stritar je bil prvi tvoj strokovnjaški učitelj v poeziji, najprej javnim tiskanim potom in kesneje s prijateljskimi zasebnimi listi svojimi, na čemer mu vedna pristojna čast in zaslužena hvala!
Kaj hočem napisati o Levstiku, katerega je v najugodnejšem času njega in mojega življenja dobra sreča privedla meni prijaz-nivo naproti? Koliko bi pisal lahko in rad, in vendar mi zopet veleva nekov notranji glas: pusti in stori to po svoje, kadar bije
*) Leta 1869. je izdal Cimperman svoje pesmi, ki jih je posvetil dr. Costi. 40
tvoja ura! — Levstika je po moji misli najzvesteje naslikal leta 1870. v dunajskem in lani v „Ljubljanskem Zvonu“ njega mnogoletni prijatelj in najboljši poznavalec Stritar. Meni torej, oslanjajočemu se na ta dva spisa, katera gotovo pomnijo vsi pravi čestitelji Levstikovi, ni treba drugega, nego soglasno poročati z njima še od svoje strani, kakšen se je pokazal do mene.*)
Osebno sva se spoznala z Levstikom 1. 1876. slučajno, ko sem vročega dne malega srpana v svoje in voznika svojega okrepilo se ustavil za Gradom „Pri Sokolu“, tačas dobro znani gostilni, kjer sva s pokojnikom imela tudi še dolgo pozneje iz razlogov, obema najbolj prijajočih, književne poletne svoje „jour-fixe“, posebno dokler se niso začela kazati prva znamenja njega poslednje bolezni, katera ga je vsem najljubšim prijateljem odvračala bolj in bolj. Toda ni spočetka najinega znanja in ves čas pozneje se nisva z Levstikom shajala samo „na kozarce vina“ in prazno besedovanje, dasi sva sedevala vkupe često po šest do osem ur, ali še delj. Ne, teh živih pogovorov Levstikovih, stare, novejše in najnovejše književne zgodovine slovenske korenitega njega razlaganja, oprtega na dela, katera je prijateljski postrežno donašal s seboj in posojal mi tudi na dom, tega ne pozabim nikdar! On, strokovnjak, odkril je meni dalje najprvi umevno in čudovito bo-gatstvo in blagoglasje slovenščine, on snel raz duševne oči moje mreno ter mi pokazal svet in življenje in slovenstvo posebe v pravi luči.
O Goetheji sem bral nekoč, da je bilo njega srce, akotudi malokomu znano, tako veliko, kakor njega um, katerega je poznal vsakdo. Takšen je bil tudi Levstik, kar namesto mene najbolje povedi Prešernova hči, gospodična Ernestina Jelovškova. Globokočutno srce Levstikovo, ki je prebilo trpljenja kakor malokatero, ni zakrknilo, kadar je bila „v mirno zavetje priplavala njega ladja“, ne, prav narobe: Levstik je ohranil človekoljubje svoje vedno neizpremenjeno, in akoravno sam ne bogat, izkazoval je vendar radosten „ljubezen do brata“ dejansko, zlasti kjer bi se bilo nadejati resnične koristi za domovino.**)
Takov živi v meni v svetlem spominu nenadomestni učitelj in blagodušni prijatelj Levstik. Drže se njega zdravih moških
*) V „Ljubljanskem Zvonu“ je leta 1891. priobčil ciklus sonetov: „Levstiku Francetu“. V teh sonetih je dosegel Cimperman vrhunec pesniškega ustvarjanja. Ti verzi se glase kot mogočni, pretresujoči akordi in zvene kot kovano ziato. Klasika oblike in vsebine.
**) Cimpermana je Levstik podpiral tudi denarno, ne da bi Cimperman kaj vedel o tem. Posrednica med njima je bila gdč. Ernestina Jelovškova. (Glej že imenovani Funtkov spis, stran 598.)
naukov in dobromišljenih navodov, bodem, kakor doslej tudi od sedaj neomajno hodil izbranim svojim potem in zvest staremu geslu svojemu:
Altius semper, non statim, sed gradatim !*) — V to mi po-mozi Bog!
111.
Cimperman — pesnik.
Sedaj, ko poznamo Cimpermanovo zunanje in notranje življenje, si oglejmo še pesnika Cimpermana. Kakšne sadove je rodilo to in tako življenje? Kakšna je govorica njegovega srca? Kakšni so utrinki plamena večnega? ....
Najodličnejši slovenski literarni estetik in zgodovinar, Fran Levec, piše o Cimpermanovih pesmih, ki so izšle v Giontinijevi založbi leta 1888.**): „. . . Cimperman je markantna pesniška osebnost v slovenskem pesništvu. Proizvodi njegovi so polni jedrnatih misli, plemenitega čutja, krepkozvenečih stikov in sploh dovršene tehnike . . . Bog mu je dal bister um, moško voljo in krepko dušo, in čudovito je premagal vse raznolike neugodnosti bitja svojega, osvojil si bogato literarno omiko ter se povzpel na vrhunec slovenskega pesništva. Ako kdo med nami, pesnik naš bi bil upravičen na ves glas tožiti in opevati res bridko usodo svojo, in vsak čuteč človek bi bil o taki tožbi preverjen z Juve-nalom: „Nemo dolorem fingit in hoc casu“.***) A dasi vso knjigo preveva elegičen ton, izvirajoč iz resnične nesreče pesnikove, dasi nam tožba njegova sega globoko v srce, vendar nam blagodejno objema dušo, ko vidimo, kako vdano, kako moško nosi pesnik svoje gorje!“
Prav govori Levec.
A ko srce vzkipeti je hotelo ponosno moje, vselej ti z blažečo besedo si ga umirila, mati!
Zavračala si me, da zgolj za srečo sobratov je skrbeti moško delo, in ne sovražnika na tleh teptati.
 ____________ (Usehlo cvetje, 6.)
*) Vedno višje, ne naenkrat, ampak polagoma.
**) „Ljubljanski Zvon“ leto 1888., št. 4. in 6.
***) Moto k Cimpermanovi pesmi „Strunarjeva prošnja“. Nihče ne hlini bolesti v tem slučaju.
42
Veleval strogo srcu sem: iznebi želje se nične, v srcu zanesene . . .
(Usehlo cvetje, 9.)
Takisto človek jaz sem, tudi meni budi se poželjenje, da v tešilo došla bi časih kaplja mi veselja.
A vzorov, ki so v duši porojeni, od njih srce ne bode se ločilo, naj mi ostane želja vedno želja.
(Usehlo cvetje, 14.)
Nesrečnik sem, nesrečnik še ostanem do meje dni težke noseč okove, rešitve ni mi upati gotove, nikogar z bolečino vso ne ganem.
Bolestim zlahka mojim ni primere, in ker ni upa, meni se rešiti, srce terö bridkobe tisočere.
A hujše name še trpljenje pridi, značaj si moški vem jaz ohraniti, in potlej dan poslednji meni vzidi.
(Usehlo cvetje, 16.)
Ne bodem tožil, kadar moč opeša in izpusti orožje iz desnice, ki sučem ga v blaginjo domovine.
Srce mori mi žalost, ker pogreša bojnikov in zaščitnikov pravice obilnejšega broja iz množine.
(Usehlo cvetje, 25.)'
Prokletstvo nanj, kdor prvi je okužil srce človeku, komur ni zastava lepote sveta in resnice večne!
(Kristali, l>.)
Ti mož si, blago v nedriji utriplje, trpeč srce se tvoje nam žrtvuje, samo nesrečno teši nas, povzdiga.
(Kristali. 20.)
Život sovražnosti je žaloigra, in častne zmage lovor njemu rase, kdor pade mož, kadar zavesa pade.
(Kristali, 24.),
43
Lahko bi navedel še več citatov. Toda iz vseh bi bilo razvidno isto: Cimperman je pesnik trpečih ljudi, socialni pesnik. Toda škoda: neuvaževan je, nepoznan, pozabljen! In to zato, ker pleheče lahka moderna muza nad našim pesniškim poljem, in le bolj poredkoma udari v pesniškem vzletu odkrita beseda na sluh našim nervoznobolestnim socialnim razmeram. Preveč smo subjektivni.
Cimperman je pesnik rodoljubnega, slovenskega srca, ki pa stavlja pred neplodno, zgolj besedno ljubezen tisto, ki se naj izpričuje v dejanjih in v moški odločnosti.
Cimpermanova poezija se mi zdi glasan protest proti nasilju prirode, ki je vzela njegovemu telesu moč. V njegovih pesmih je pač nekaj erotike, več sarkazma in satire, a največ trezne, globoke preudarnosti — dejal bi — pesniške filozofije. Krepko podporo daje strogemu idealizmu moderna čuvstvena filozofijah) To je njegova karakteristika, ki ga postavlja na samosvoje mesto v naši književnosti.
Cimperman se je posluževal vseh vrst pesniških oblik. Svoje pesnitve je sam razdelil v pesmi, sonete, iveri, distihe in gazele.**)
Funtek pravi v že večkrat navedenem spisu: „Izredno lepoto in blagoglasnost, ki se pojavlja v Cimpermanovih šestomerih, je priznal sam mojster Stritar; prav tako je . . . odličen književnik slovenski imenoval Cimpermana najboljšega šestoinerca slovenskega ..."
Njegova prava moč pa se zrcali v sonetih, kjer mestoma zakipi do klasiške višine.
# sfc #
Petnajst let je minilo letos, odkar so ga položili k pokoju poleg brata Franceta pri sv. Krištofu v Ljubljani.
Nov rod je zagospodoval na dobravi slovenske pesmi. Malokdaj čujemo med mladimi literati Cimpermanovo ime: vzela ga je zgodovina v svojo last; mladosti pa gre vesela, uživanja in uspehov polna sedanjost. O bodočnosti ni treba nobenega vprašanja, ker si jo izkuša s sedanjostjo ustvariti vsak sam.
Ko sem te dni, upehan od naporov in viharjev sedanjih časov, vzel v roke Cimpermanove pesmi, da se razgovorim z du-
*) Prof. dr. Wilhelm Jerusalem: Einleitung in die Philosophie. Stran 57'
**) Dr. Karel Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. zvezek. St. 41.
44
ševnimi otroki zamrlega pesnika in se nasrkam moške njegove volje, ki nam je ostala dedščina po bogatem siromaku, se mi je zahotelo, da zbudim po svojih skromnih močeh spomin nanj, ki je umrl in živi.
To posmrtno življenje si je ustvaril sam. Pozabljen je pač, a ne vekomaj. Če ne drugod, živi v povestnici naše lepe književnosti, živi blagi učitelj v srcu hvaležnega učenca.
Šolska poročila.
Sestavil ravnatelj dr. Beuk.
A.
I.	Učiteljski 3bor.
a) Izpremembe. S šolskim letom 1907/8 sta	vstopila	v učiteljski zbor:
Dr.	Dragotin Lončar (mestno županstvo, 30.	avg.	1907; c.	kr. dež.	šol. svet,
6. sept. 1907. št. 4653) in Janko Drnovšek (c. kr. dež. šol. svet, 30 okt. 1907, št. 5886).
b) Učiteljski zbor koncem šol. L 1907\8:
a)	Ravnatelj: Dr. Stanislav Beuk; je poučeval prirodopis v V., VI. in VII. razredu; 7 ur na teden.
ß) Profesorji: 1. Andrej Plečnik; je poučeval veroznanstvo v vseh realčnih razredih in v pripravljalnem razredu ter vodil verske vaje; 13 -f- 2 -(- 2 uri na teden
2. Matija Pirc, razrednik V. r., varih zgodovinskih in zemljepisnih učil; je poučeval zemljepis in zgodovino v I., II., V., VI. in VII. razredu ter slovenščino v I razredu; 19 ur na teden.
3. Dr. Dragotin Lončar; je poučeval zemljepis in zgodovino v 111. in IV. razredu ter nemščino v I. in II. razredu; 18 ur na teden.
T) Pravi učitelji: 1. Julij Nardin, razrednik VII. razr., varih fizikalnih učil; je poučeval matematiko in fiziko v VI. in VII. razredu; 17 ur na teden.
2. Dr. Josip Mencej, razrednik III. razr., varih učiteljske knjižnice; je poučeval slovenščino v II.—VII. razredu; 18 ur na teden.
3. Baltazar Baebler, razrednik II. razr.,	varih	kemiških	učil; je	poučeval
kemijo v IV., V. in VI. razredu, aritmetiko in	geometrijo v II.	razredu	ter vodil
vaje v analitiški kemiji za V. in VI. razred; 17 ur na teden.
s) Učitelj telovadbe: Ivan Bajželj, varih telovadnega in igralnega orodja, je poučeval telovadbo v vseh realičnih razredih in v pripravljalnem razredu, lepopisje v I. in II. razredu ter nadziral prostovoljno telovadbo; 18 ur na teden.
s) Na mestni učitelji: 1. Kajetan Stranetzky, razrednik I. razr., varih prirodopisnih učil; je poučeval prirodopis v 1. in II. razredu, fiziko v III. in IV. razredu ter matematiko (aritmetiko) v I., III. in IV. razredu; 19 ur na teden.
2. Oskar Kamenšek, razrednik IV. razr., varih dijaške knjižnice; je poučeval nemščino v III.—VII. razr.; 18 ur na teden.
3. Dragotin Lapajne; je poučeval francoščino v III. in VII. razredu; 8 ur na teden.
46
4. Ivo Tejkal, varih geometriških učil; je poučeval geometrijo (opisno; v
III.—VII. razredu in matematiko v V. razredu; 18 ur na teden.
5. Ivan Vaupotič, akad. slikar, varih učil za prostoročno risanje; je poučeval prostoročno risanje v I,—-VII. razredu; 24 ur na teden.
6. Janko Drnovšek, razrednik VI. razr., je poučeval francoščino v IV., V. in VI. razredu; 11 ur na teden.
0 Učitelj pripravljalnega razreda: Engelbert Gangl, dež. poslanec; je poučeval razen veroznanstva in telovadbe, vse predmete v svojem razredu, neobvezni predmet petje in vodil petje pri šolskih mašah; 23	6 ur na teden.
Šolski sluga: Frančišek Božič.
Hišnik: Frančišek Karčnik.
(Šolski sluga: Valentin Albrecht, na dopustu.)
c)	Dopusti (najvažnejši). 1. A Plečnik: 18.—21. febr, da se udeleži pedag-kateh. kurza na Dunaju, in 24. maja — 14. junija za znanstveno potovanje po Italiji (min. podpora; m ž. 13. maja 1908, št. 897). — 2 Dr. D. Lončar: 22. aprila — 1. maja, da se udeleži kurza za srednješ. učitelje v Pragi (min. podpora; m. ž. 21. maja 1908, št. 784). — 3. E. Qangl: 1 —6. nov. 1907, da se udeleži učiteljskega zborovanja na Dunaju in kot deželni poslanec nekaj dni ob zasedanju dež. zbora.
II.	Učila.
a) Za nabavo potrebnih učil skrbi mestna občina idrijska, ki votira v ta namen vsako leto gotov znesek. Za leto 1908 dovoljeni znesek se je porabil večji del v poravnavo računov iz prejšnih let, ko so se morale zaradi zaporednih otvoritev novih razredov zbirke učil v večji meri izpolnjevati, odnosno nove zbirke nakupovati, kakor pa je znašala letna dotacija za učila. Ostanek se je porabil v nakup najpotrebnejših učil in v naročitev strokovnih časopisov in knjig.
b) Prirastek zbirkam učil.
1. Učiteljska knjižnica. (Varih dr. J. Mencej)
I.	— Dom in Svet, 20. letnik, Ljubljana 19''7. (71) — Himmel und Erde, Illustrierte naturwiss. Monatschrift. Letnik XIX. Berlin 1907. (611) — Kolo hrvatsko, naučno-književni zbornik. 3. knjiga. Zagreb 19J7. (640) — Körper und Geist. 16. Jahrgang. Leipzig u. Berlin 1907—1908. (635) — Mitteilungen des .Musealvereines f. Krain. Letnik 19. in 20. Ljubljana 1906 in 1907. (271) — Monatsschrift für das Turnwesen. 26. Jahrg. Berlin 1907. (639) — Natur und Offenbarung. 53 Band. Münster in W. 1907. 488) — Natur und Schule. Zeitschrift f. d. gesamten naturkundl. Unterricht aller Schulen. 6. zv. Leipzig und Berlin 1907. (619) — Naturwissenschaftliche Rundschau. 22. Jahrg Braun-schvveig 1907. (636) — Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Neue Folge.
VI.	B. Jena 1907. (637) — Nova Nada. Zbornik zabave i pouka. K. II. Zagreb 1898. (547, 644)	— Pettermann Dr. A. Mitteilungen a. J. Perthes geogr.
Anstalt mit Beilage. Zv. 53. Gotha 1907. (627) — Planinski vestnik. Letnik XIII. Ljubljana 1907. (286) — Popotnik. Pedag. in znanstveni list. 27. in 28. letnik.
1906	in 1907. (288) — Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fr. Govekar. Ljubljana 1907. (289) — Stimmen aus Maria Laach. Katholische Blätter 72. und 73. B. Freiburg in B. 1907. (489) — Verordnungsblatt f. d. Dienstbereich des k. k. Ministeriums f. Kultus u. Unterricht. Wien 1907. (59) — Zbornik Slovenske Matice. Zvezek IX. Ljubljana 1907. (84) — Zeitschrift f. Schulgeographie. Letnik XXVIII. Wien 1907. (140) — Zeitschrift f. d. Realschulvvesen. Letnik XXXII. Wien 1907. (214) — Zeitschrift f. d. physikal. u. ehem. Unterricht. Letnik XX. Berlin 1907. (485) — Zeitschrift f. deusches Altertum u. deutsche Literatur. Zv. 49. Berlin 1908. (597) — Zeitschrift f. Lehrmittelwesen und pädag. Literatur. Wien II. u. III. Jahrg. 1906 u. 1907. (665, 645) — Zentralblatt f. d. gewerbl. Unterrichtswesen in Österreich. Zv. XXV. Wien 1907. (487) — Zvon, Ljubljanski, 27. letnik. Ljubljana 1907. (72) — II. — Lončar Dr., Politično življenje Slovencev. Ljubljana 1906. (652, 646) — III. — Lončar Dr-
O	šolski reformi. Ljubljana 1908. (653, 647) — Pedagoški Letopis. Zv. VII. Ljubljana 1907. (626) — IV. — Bertrin Dr.. Kritična razprava o lurških dogodkih II. in III. del. Ljubljana 1907. (656, 648) — Cvetje z vertov sv. Frančiška. Letnik 24. Gorica 1907. (272) — V. — Dlustuš Ljuboje, Uzgoj u drevnih Helena. Zagreb 1907. (663, 649) — VI. — Andrijaševič Niko, Slike i priče iz Neretvanske krajine. Zagreb 1907, (657, 650) — Arnold Gjuro, Čeznuča i ma-štanja. Zagreb 1907. (658, 651) — Aškerc A., Jadranski biseri. Ljubljana 1908. (644, 652) — Cankar L, Aleš iz Razora. Ljubljana 1907. (651, 653) Hlapec Jernej in njegova pravica. Ljubljana 1907. (667, 654) Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh aktih. Ljubljana 1908. (646, 655) Zgodbe iz doline šentflorjanske. Ljubljana 1908. (645, 656) — Cooper I. F. Vohun, roman. Trst 1907. (650, 657) — Euphorion. Zeitschrift für Literaturgeschichte. Zv. XIV. Leipzig u. Wien 1907. (632) — Hrvatska knjižnica II. Uredil dr. Ilešič. Ljubljana 1907. (625) — Hrvatski pripovjedači. Uredil Milan Ogrizovič. Zagreb 1907, (661, 658)
— Kleines Wörterbuch der slov. u. deutschen Sprache. Laibach 1834. (645, 659)
— Knezova knjižnica. Zv. XIV. Ljubljana 1907. (77) — Leposlovna knjižnica
IV.—VII. Ljubljana 1907—08. (606) — Mihalek Pavel, Iz nižin življenja. Ljubljana 1903. (649) — Mladika. Izdajala J. Stritar in J. Jurčič Ljubljana 1868. (654, 660) — Novak Vjenceslav. Iz života za život. Zagreb 1907. (664, 661) — Potočnik Blas., Grammatik der slovenischen Sprache. Laibach 1849. (648, 662}
— Prevodi iz svetovne književnosti IV. Gorski venec. Ljubljana 1907. (400) — Slovenske narodne pesmi. III. zv. Uredil dr. K. Štrekelj. Ljubljana 1904 — 07. (81) — Slovenske novele i pripoviesti. Uredil dr. Ilešič. Zagreb 1907. (659, 663)
— Tomič Jos. E., Manja djela. 1 sv. Zagreb 1907. (660, 664) — Trdina Janez, Zbrani spisi. Bajke in povesti o Gorjancih IV. Ljubljana 1908 (281, 665) — Twain Mark, Kraljevič i prosjak. Zagreb 1907. (662, 666) — Zabavna knjižnica. Zv. XIX. Ljubljana 1907. (76).
Od teh knjig so darovali: Gosp. Osk. Kamenšek, št. 647 in 649. — Gosp. dr. Drag. Lončar, št. 602, 653 in 656. — Val. Kanduč, dijak V. realč. razreda, št. 648 in 655. — Ant. Turk, dijak VIL realč. razreda, št. 654. — Društvo hrv. srednjoškolskih profesora, št. 661. — Hrvatski pedagoško-književni zbor št. 662. 663 in 664.
2.	Dijaška knjižnica, (Varih O. Kamenšek.)
a)	Po nakupu: Stein der Weisen. 39. u. 40. B. — Der gute Kamerad.
21.	Folge. — Koledar Družbe sv. Mohorja za 1908. — Kostanjevec, Življenja trnjeva pot. — Lakmayer, Umni čebelar. 1. snopič. — Verne Julius, Der Leuchtturm am Ende der Welt. — Dom in Svet. 20. letnik — Zvonček. Leto VIII.
b)	Po darilih: G. c. kr. sodni adjunkt Rudolf Potočnik v Idriji: Theodor Mügge, Afraja. — Učenci VII. razreda: Schiller, Die Jungfrau von Orleans, 2 izv.; Grillparzer, König Ottokars Glück und Ende, 2 izv.; Goethe, Iphigenie auf Tauris.
— Učenci VI. razreda: Lessing, Minna von Barnhelm; Schiller, Die Räuber, 2 izv. — Učenci V. razreda: Wieland, Oberon, 2 izv. — Dijak V. razr. Franc Kanduč: Homers Ilias, übers, v. Voß. — Dijak V. razr. Milan Szillich: Grillparzers Meisterdramen. — Dijak IV. razr. Tomo Vidmar: Bibliothek der Unterhaltung und des Wissens. Jahrg. 1905. I. Band. — Dijak III. razr. Alojzij Dolenc: Mayer U, Mučenci. — Dijak III. razr. Romuald Hribarnik: Großes, illustriertes Kräuterbuch.
— Dijak III. razr. Avgust Martelanc: Dransfeld H., Der gute Ton; Slovanska knjižnica, 17. snopič. — Dijak III. razr. Ivan Šinkovec: Bourget, Razporoka; Šenoa A., Čuvaj se senjske roke; Hladnik I., Roparsko življenje; Silvester, Ciganova osveta; Sveta grofinja Genovefa; Ljudska knjižnica, 1., 2., 3., 5., 6. zvezek ; Zabavna knjižnica Matice Slovenske, XVI. zv.; Zbornik Slovenske Matice,
IV., V., VII. zv.; Stanley in njegovo potovanje po Afriki. — Dijak II. razr. Viktor Nussböck: Pripovedke za mladino. — Varih: Krištofa Šmida spisi, II., V., X. zv.
— Tomšič, Peter Rokodelčič. — Zabavna knjižnica Matice Slovenske, I. in II. zv.
— Dimnik Jakob, Pripovedke iz avstrijske zgodovine. — Pomladni glasi, zv. L,
11., IV. — Benedek, Solnce in senca. — Berač. — Šmid Krištof, Roza Jelo-dvorska. — Turgenjev I. S., Nesrečnica — Šenoa Avgust, Zlatarjevo zlato. — Vrhovec I., Zgodovina Novega mesta. — Cankar, Vinjete. — Slovan 1886. — Bratina Janko, V znamenju miru. — Soški črnošolec, Mladi gozdar. — Materina žrtev. — Soave Franc, Podučne povesti. — Tomič J. E., Zmaj iz Bosne. — Slovenska knjižnica, 5. in 7. zv. — Turgenjev I. S., Lovčevi zapiski. — Valjavec-Kračmanov, Pesmi. — Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj. — Cigler J., Deteljica. — Wiesemann, Fabijola. — Molek M., General Lavdon. — Stare J., Kitajci in Japonci. — Cummins M., Prižigalec. — Jelenc V., Belgrajski biser. —
I.	M., Krištof Kolumb in odkritje Amerike. — Dve čudapolni pravljici. — Do-minicus, Naselnikova hči. — F. H., Eno leto med Indijanci. — Stanley in njegovo potovanje po Afriki. — Pandurič G., Fran baron Trenk. — Podkrajšek H., Car in tesar. — Bojtek, v drevo vpreženi vitez — I. T., Ženinova skrivnost. — Draveljski, Ivan Resnicoljub. — Ljudska knjižnica I. in II. zv. — Gradačan, Mlada leta. — Aškerc A., Dva izleta na Rusko. — Dostojevskij Th. M., Bele noči. — Raimund F., Zapravljivec. — Tomšič B., Ravni pot najboljši pot. — Leposlovna knjižnica. III. zv. — Turgenjev L, Pred nevihto. — Linhart-Bleiweis, Županova Micika. — Kranjska Čbelica. — Slovan 1902-3, 1903—4. — Domin Svet, V. in VI. leto. — Ljubljanski Zvon, 20. in 22. letnik. — Cooper I. F., Na-tanael Bumppo. — Slemenik V., Križem sveta. — Cigler J., Kortonica. — Verne J., Potovanje okoli sveta. — Majar H., Pravljice. — F. S., Ribičev sin. —F. S., Cerkvica na skali. — Knjižnica Družbe sv. Cirila in Metoda, VI., VIII. in IX. zv.
— Slovenske večernice, 29., 33. in 38. zv. — Šarc V., George Stephenson, oče železnic. — Šenoa A., Sabrane pripoviesti. II. sv. — Mažuranič I., Smrt Smail age Čengijiča. — Gaj V., Balkan divan. — Tucič Srgjan pl., Truli dom. — Ma-retič S., Slaveni u davnini. — Sandor Gjalski, Pod starimi krovovi. — Matavulj
5., Iz primorskog života. — Fürst Ida, Kraljevič Radovan. — Korolenko V., Čudnaja. — de la Motte-Fouque, Undina. — Kohanovska, Posle obeda v gostjah. Tolstoj. Gde ljubov tam i bog. — Tolstoj, Tri skazki. — Shakespeare W., Ein Sommernachtstraum. Vrhovec I., Hauptstadt Laibach. — Bernardin de St. Pierre, Paul und Virginie. — Kipling R., Schlichte Geschichten aus Indien. — Raimund F., Der Alpenkönig und der Menschenfeind. — Armand, Der Metho-
distengeistliche. — Priam, Leben und Zufälle eines Jokey. — Flygare-Carlen, Die Romanheldin. Waldemar Klein. - Schönhuth O., Historie von dem Freischützen. — Byron, Sämmtliche Werke. 5. B. — Das Panorama des Universums.
—	Bret Harte, Argonauten-Geschichten. — Kuoni J., Gründung der Eidgenossenschaft. — Verne J., Reise nach dem Mittelpunkt der Erde. — Potöfi Alex., Gedichte. — Krek G, Anton Aškerc. — Hoffmann, Erzählungen. 43. B. - Hauff W., Lichtenstein.
3.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka. (Varih M. Pirc.)
Hübner, Geograph, statistische Tabellen - 2 stereoskopa in 54 slik. — Po darilih: Kajetan Stranetzky: Zemljevid vzhodnih Sudetov. — Smrt G. Julija Cezarja (nastenska podoba). — Aleksander I. (nastenska podoba). — 10 ka-tasterskih kart Dunaja. — Uredništvo Učiteljskega Tovariša: Vojvodina Kranjska (17 zemljepisnih nariskov). — Starih novcev so darovali B. Baebler, c. kr. sodn. oficial, (4 komade), dr. Beuk (3), tehnik Lušin V. (4); učenci zavoda: Starec (4), Zajec (6), Bras (4), Grum, Sedej, Križman, Stuguljec, Lampe, Šapla, Šinkovec Ferd., Uršič, Štravs ml. in Hribarnik (po 1); Jurman Ivan (7), Poka (2), Dežela Mirko (2), Žnidaršič (7), Pirc Franc (2), Zuljan (2), Hainrihar (3), Logar (2), Kobal Ciril (10), Turk Ivan (2), Hrovat (4), Lazar (13), Kuštrin Anton (3) in Kacin (2).
4. Fizikalna zbirka. (Varih J. Nardin.)
Stikalna deska za ulični električni tok za poizkuse in skioptikon. — 2 akumulatorja (podaril c. kr. notar A. Pegan). — 2 Leclacheejeva galv. elementa. — Magneto - indukcijski stroj (podaril I. Haas, elektrotehnik v Zagrebu). — Žica. — Žreblji. — Pločevina
5. Kemiški kabinet. (Varih B. Baebler.)
Več rudnin (podarili učenci) in reagencij.
6. Prirodopisna zbirka. (Varih K. Stranetzky.)
Dva perfektoskopa s 54 slikami. — Po darilih: Aleksander Seitel, c. kr. gl. blagajnik v p.: Uranin, bornit, heteromorfit, antimonit, aragonit, kalcit, ga-lenit, argentit. — Božidar Levstek, učenec V. razr.: 4 kose rudnin. — Hladnik Jožef, kurjač: Anas crecca. — Dr. M. Papež, c. kr. rudn. zdravnik: Lepus cuni-culus (embryo). Osje gnezdo. — E. Friedrich, c. kr. gozdni oskrbnik: Canis vertagus (embryo). — Sedej Franc, mizar: Zbirko različnih lesov. — Več učencev je prineslo nekaj plazivcev in večjo množino žuželk.
7. Geometriška zbirka. (Varih I. Tejkal.)
Priprava za osnovne pojme iz opisne geometrije. (Po navodilih variha izdelal knjigovez Ciniburk v Idriji.)
8. Zbirka za prostoročno risanje in lepopisje. (Varih I. Vaupotič.)
Več objektov za risanje po naravi.
50
c) Stanje zbirk koncem šol. I. 1907j8.
Zbirke učil zadostujejo za pouk v vseh razredih. Izpopolniti bo treba v prvi vrsti d»jaško knjižnico, posebno za učence višjih razredov, in zbirko za pouk v mineralogiji in geologiji. Nadalje pa se bode skrbelo, da si o prvi priliki nabavi zavod terarij in akvarij ter priredi primeren rastlinjak, kar bi pouk priro-pisja, posebno v biologiško smer, kar najbolj pospeševalo.
d) Pregled zbirk.
1. Učiteljska knjižnica: del 692, zvezkov 1360, izvestij 1519.
2. Dijaška knjižnica: del 379, zvezkov 1040.
3. Zemljepisna in zgodovinska zbirka: stenskih zemljevidov 61, aparatov 9, knjig in slik 2U6, novcev 204, diapozitivov 185, 54 fotografij in 2 stereoskopa, okvirov 136.
-4. Fizikalna zbirka: aparatov 190, orodij, priprav, podob in knjig 84.
•5. Kem iški kabinet: aparatov, orodij in priprav 1673, kemikalij 580, tabel in knjig 5.
■6. Prirodopisna zbirka: iz zoologije 1296, iz botanike 1804, iz mineralogije 433 komadov in 153 priprav in orodij, 2 perfektoskopa s 54 fotografijami.
7. Učila za geometrijo: 24 modelov, 1 predložno delo, 25 risalnih orodij in 1 aparat.
8. Učila za prostoročno risanje in lepopis: 1785 komadov.
‘,9. Podobe za nazorni nauk: 51.
30. Pe.tje: 2 harmonija, 1 akord, piščalka.
4'
51
III. Šfatistiha učenceo.
	C c« !el>		Realčni razred						ro a.
	Q- N £ 2 Q-	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	— in
1. a) Število koncem šolskega leta 1906 7 		35	50	36	34	25	27	21		193
b) Število začetkom šolskega leta 1907/8 . . .	43	42'	51	33	31	232	31'	19'	2305
1 c) Izpremembe med šol-1 s ki m letom 1907/8: | 1) Vstopilo jih je		1	2						(O1)	2‘
Vseh sprejetih je bilo ....	46	44'	51	33	31	232	311	20	233*
Med temi na novo in sicer: Na podlagi sprejemn. izpita . .		15'				l1	O1			163
Iz nižjih razredov premeščenih .	38	—	1	—	—	1	1	—	3
Repetentov		—	2	2	2	1	_	6	2	15
Zopet sprejetih je bilo in sicer: i Iz nižjih razredov premeščenih .	_	26	46	28	27	18	22	18	185
Repetentov		8	1	2	3	3	31	2	—	14'
2) Izstopilo jih je		—	—	1	—			—	0'	—	l1
dJ Število koncem šolskega leta 1907/8 ....	46	441	50	33	31	232	31	20	232’
II. Po rojstnem kraju jih je bilo: Iz Idrije		31	20'	19	14	16	8	11	9	97'
1 , idrijskega okraja		7	3	8	—	1	2	1	2	17
s Kranjskega sicer		4	10	13	9	8	6a	13	5	64'
; , Primorskega		3	9	9	9	6	7	5	1	46
, Koroškega		1	—	—	—	—	—	—	1	1
, Štajerskega		—	2	1	1	—	—	1	1	6
z Ogrskega		—	—	—	—	—	—	—	1	1
Skupaj .	46	44'	50	33	31	23=	31	20	2323
III. Po veri so bili: Katoličani: latinskega obreda . .	46	441	50	33	31	23'	31	20	2322 1
evangeljskega obreda .	—	—	—	—	—	O1	-	—	0'
Skupaj •	46	441	50	33	31	23“	31	20	2323
IV. Po materščini jih je bilo: Slovencev 		44	42’	49	33	31	232	31	20	2293
j Nemcev		2	2	1	—	—	—	—	—	3
Skupaj .	46	441	50	33	31	232	31	20	2323
V. Po starosti jih je bilo: 10 let starih		7	3				—			3
11		15	11	—						11
12		12	8'	3			—	—	—	—	ll1
13		7	13	12	6	—	—	—	—	31
14		4	7	19	9	6	—	—	—	41
	1	2	11	8	6	2	—	—	29
16		— !	—	1	6	11	2	4	—	24
17		—	—	1	3	2	61	4	—	191
18		—	—	—	1	5	51	8	4	231
19		—	—	—	—	1	6	9	3	19
20		— 1	—		—	—	1	1	8	10
21 , , 		i					1	3	4	8
22								1	—	1
23								1	—	1
28				-					1	1
Skupaj . {	46	44' |	50 | 33		31	232	31	•20	2323
52									
	's		Realčni razred						G. !
	— •r* rt u	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII	cn
VI. Po bivališču staršev. Iz Idrije in najbližje okolice . .	36	251	26	16	16	8	12	11	114l
Od drugod		10	19	24	17	15	15*	19	9	1182
Skupaj .	46	44*	50	33	31	23»	31	20	2323
VII. Klasifikacija. a) Koncem šolskega leta 1907/8 jih je dobilo: Ipričevalo I. reda z odliko . .	2	6	5	2	2	1	1		17
I. 			35	27’	37	22	23	15	20	20	164*
II		9	5	2	5	4	3	4		23
IH			1	—	—	1	01	—			21
Ponavljalnih izpitov je dovoljenih		5	5	4	1	4	4			23
Dodatnih ,		—	—	—	—	—	—			—
Neizprašanih je	,	—	—	1	—	—	O1	2	— j	31
Skupaj .	46	441	50	33	31	232	31	20	2323
b) Dodatek k šol. letu 190/7 Ponavlj. izpitov je bilo dovoljenih		2	4	3	2				11
Izpit jih je napravilo z uspehom .		•1	4	3	2	2	—	—	11
Tedaj je končni rezultat: Izpričevalo I. reda z odliko . .	2	4	2	_	1				7
I		23	43	29	29	19	22'	19	—	1611
II		9	3	4	5	5	2	1	—	20
III		1	—	1	—	—	2	1	—	4
Skupaj .	35	50	36	34	25	261	21	—	1921
]\7. Podpore učencem.
a)	Dijaške ustanove.
Razred	pripr.	I.	11.	III.	i IV.	V, I	VI.	VII.	Skupaj j
Št. štipendistov	2	1	3	1	i j	— !	i	—	6
Znesek ustanov v K	186 100	45344	186 186 186	278-79			210		1501-23 286 —
b)	Lokalne podpore.
1)	„Podporno društvo za dijake na realki v Idriji'1) je podpiralo učence
1) „Podporno društvo za dijake Da realki v Idriji“ je imelo 16 novembra 1907 redni občni zbor; v odbor so se za upravno dobo 1907 8 izvolili: Dr. Stanislav Beuk (predsednik); Val. Lapajne (preds. namestnik); Mat. Pirc (tajnik); And. Plečnik (blagajnik); dr. I. Štverak in Fr. Šinkovec (namestnika) ; Jan. Gruden in K. Svoboda (rač. pregledovalca).
Pokrovitelj društva postane, kdor plača 100 K; društvenik 10 K; podpornik vsak, ki društvu kaj daruje.
Zaznamek pokroviteljev, društvenikov in podpornikov v tekoči upravni dobi (sklep 9. junija): 1) Pokrovitelji: G. kr. poljedelsko ministrstvo 800 K, mestna občina idrijska 300 K, okrajna hranilnica in posoiilnica v Idriji 100 K. — 2) Društveniki : Baebler Balt. sen., Baebler Balt. iun., Baebler Leopoid, Bajželj Ivan, dr. Beuk Stanislav, Giniturk Fr., Dežela Josipina, Didič Fr., Gangl E., Goli F. X., Gruden Jan, Kamenšek Oskar, Kenda IvaD, Kenda Peter, Kobal Alojzij, Kobal Matej, Kumer Anton, Lapaine Dragotin, Lapajne Fani, Lapajne Marija, Lapajne Val., dr. Lončar Dragotin, dr. Mencej Josip, Nardin Julij, Novak Alojzij, Novak Josip, Novak Julij, dr. Papež Milan, Pegan Alojzij, Penco Klement, Pirc Danilo, Pirc Matija, Potočnik Hud., Pr«lovec Fr., pl. Premer-stein Kajetan, Sturm Henrik, Svoboda KarelT Sepetavec Jos., Šinkovec Fr., dr. Stverak J., Sotola Jaroslav, Težkal Ivo, Trček Marija, Turk Lvan, Voupotič Ivan, Vidic Filip, Vončina Frane. —
zavoda tudi v preteklem šolskem letu s tem, dla jim je posodilo- učne knjige iro druge šolske potrebščine. Izposodilo je v š- 1. 1907 8 21'22 knjig, 40 risalnih desk, 86 risalnih okvirov in 26 šestil.
2)	Idrijsko meščanstvo in uradništvo je kazalo vedno in povsod v dejanju blago srce za realčno mladino. Z veseljem je podpiralo vsako akcijo v podporo revni mladini in več jih daje revnim učencem hrano, nekaj tudi stanovanje.
Poročevalec izpolnjuje prijetno dolžnost, da zahvaljuje vse p. n. dobrotnike kar najtopleje, posebej še c. kr. poljedeljsko ministrstvo odnosno-c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, mestno občino idrijsko, okrajno hranilnico v Idriji, kranjsko hranilnico, trgovsko ih obrtn. zadrugo v Idriji, ki so naklonili „Podpor, društvu“ večje prispevke, g. E. Ganglu za prireditev dijaškega koncerta v prid .Podpor, društvu" ter vsem, ki so pripomogli k uspehu koncerta, in prosi blage dobrotnike, da še nadalje ohranijo učeči: se mladini svojo naklonjenost.
\7. Šolsho 3dratJsftJ0.
a) V šolskem poslopju. Po učnih sobah, stopnicah in hodnikih so nastavljeni higieniški pljuvalniki, stranišča so prirejena za poplavljenje z vodo, uri-noarji se namažejo večkrat s posebnim oljem. Tla učnih sob in telovadnice se-napoje trikrat na leto z oljem zoper prah. Ob daljšem odmoru ob 10. uri zapuščajo učenci učne sobe, ki se med tem dobro prezračijo. V tem času se izpre-hajajo po prostornem realčnem dvorišču in po velikem travniku za realčnim poslopjem. V vseh nadstropjih je učencem na razpolago izborna pitna voda iz vodovoda. V kletnih prostorih se nahaja učencem v uporabo 20 pršnih kopeli z gorko vodo. Vsled odloka c. kr. naučnega ministrstva z dne 5. februarja 1906,. št, 43.597 iz 1905, se prečita v nižjih razredih v začetku vsakega šolskega leta navodilo: Kako je ravnati z razpokljivimi in lahko vnetljivimi snovmi, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Tudi sicer se opozarja učence ob danih prilikah, (izleti, telovadba, lepopisje, prirodopisje) na pravilno negovanje telesa in posameznih udov. — Dasi stoji realčno poslopje od sosednjih hiš precej oddaljeno in je tudi tako trdno zidano, da je nevarnost požara skoraj izključena, je vendar napravilo ravnateljstvo enkrat nenapovedan poizkus, v kolikem času bi mogli za slučaj ognja vsi učenci zapustiti poslopje. Po znamenju z zvoncem so se v manji kot dveh minutah zbrali učenci na dvorišču oziroma pred telovadnico. V obveznih predmetih se je poučevalo v mrzlem času od 8.—11. (12.) ure dopoldne in štirikrat na teden od 2.—4. (5-) ure popoldne. V vročem času pa je trajal pouk. samo dopoldne od 7.—12. (1L) ure odnosno za III. r. še enkrat, za IV.—VII. razred še dvakrat na teden popoldne od 3.-5. ure. (Odi. c. kr. dež. šol. sveta z dne 13. maja 1908, št. 2188.)
b) Zunaj šole se glede na odlok c. kr. naučnega ministrstva z dne 15. sept. 1890, št. 19097, zaradi nedostajanja pripravnega igrišča in kopališča telesnega razvoja šolske mladine ni moglo tako pospeševati kakor bi se ga bilo rado. Skupnih dijaških iger in skupnega kopanja se torej v preteklem šolskem letu ni
S) Podporniki: Božič Franc 5 K^6-trtošolci 4 K, Dijaški koncert po E. Ganglu 93 K, Gasilci v Sp. Idriji 8 K, Kanduft Eranc 5 K, Knap Anton 4 K, Kogovšek Jos. 2*50 K, fcoler Ivan 5 K, pl. Koschin-Alojzij 2 50 K, Kranjska hranilnica v Ljubi lani 50 K, Likar Mari a 5 K, Makuc Antonija 5 K, Neimenovan 20 K, Plevnik Ä: Serak 4 K, pl. P^emerstein 4 K, Sede, Franc 1 K in Tigovska in obrt. zadruga v Idriji po g. F. X Goliju 98 K.
Podporno društvo ima (9. jur;ija 1908) v gotovini 6589 K 49 v, naloženih v Okrajni hranilnici in posoji'ni:i v Idriji, 2435 knpg. 40 risalnih desk, 86 Pavrekovih okvirov, 26 šestil*. 1 omaro za knjige ter potrebne tiskovine.
dalo oživiti in upeljati, zato pa^so se gojili tem bolj drugi športi V zimskem času so se učenci v prav velikem številu drsali na prostornem drsališču posestnice g. Likarjeve, nadalje se je prav posebno razvilo sankanje, ker je idrijska okolica zelo pripravna za ta šport. Zaradi gorke spomladi so se mogli učenci tudi že prav zgodaj kopati na prostem v Idrijci (Strug). Tudi kolesarjev je precej na zavodu. Izostale šolske igre je nadomeščala prostovoljna telovadba. Veliko število realcev je telovadilo ob prostih popoldnevih v realčni telovadnici pa tudi realčno dvorišče so uporabljali v ta namen, osobito za	prosti skok,	za	skok	ob
palici in za lučanje kamenitne kroglje. Ker je učiteljski	zbor v	tozadevni	konfe-
renci naprosil mestno občino idrijsko, da blagovoli prirediti za dijake primerno igrališče ter nabaviti primerno število priprav za negovanje iger in športov, je upati, da se. bode moglo v doglednem času	tudi	v tem oziru	doseči več kakor
v preteklem ;olskem letu.
\7IL Kronika.
1907:
7.	in 8. julija: Vpisovanje in sprejemni izpiti v I. razred.
24.	julija: C. kr. dež. predsednik, g. Teodor Schwarz pl.	Karsten si	ogleda	ob
priliki bivanja v Idriji mestno realko.
15.	in 16. septembra: Vpisovanje in sprejemni izpiti v I. razred.
16.	septembra: Vpisovanje v ostale razrede. Ponavljalni	izpiti. Izpiti	v	višje
razrede.
17. septembra: Začetek šolskega leta s slovesno službo	božjo.
18. septembra: Začetek rednega pouka.
4. oktobra: Slovesna služba božja povodom	godu	Nj.	Veličanstva.
17. in 18. oktobra: Učenci gredo k izpovedi	in k	sv.	obhajilu.
1.,	2. in 3. novembra: Pouka prosti dnevi.
19. novembra: Spominska sv. maša za Nj. Veličanstvo pokojno cesarico
Elizabeto.
18. do vštet. 23. novembra: C. kr. dež. šolski nadzornik g Franc Hubad, nad-
zoruje zavod
21. decembra do 2 januarja: Božične počitnice.
1908:
12. februarja: Izkušnje za privatiste.
15. februarja: Sklep I. polletja s sl. službo božjo in razdelitvijo izpričeval.
15.-18. februarja: Pouka prosti dnevi.
19. februarja: Pričetek rednega pouka v II. polletju.
16. in 17. marea: Učenci gredo k izpovedi in sv. obhajilu.
15.-21. aprila: Velikonočne počitnice.
5. maja: Majnikov izlet.
18. maja: Ravnateljstvo daje ta dan prost.
20. maja: Č. g. dekan M. Arko nadzoruje pouk verozn^nstva
25 maja: Poletna razredba ur s pričetkom pouka ob 7. uri dopoldne.
1.-4. junija: Pismena zrelostna izkušnja.
6.-9 junija: Binkoštne počitnice.
18.	junija:	Zavod	se udeleži procesije	Sv.	Rešnjega	telesa.
22.	junija:	Zavod	se udeleži procesije	sv. Ahacija.
26.	in 27.	junija:	Učenci gredo k izpovedi	in k sv.	obhajilu.
27.	junija:	Izkušnje za privatiste.
4.	julija: Sklep šolskega leta s slovesno službo božjo in razdelitvijo izpričeval za II. polletje.
Dne 31. maja 1908 je umrl po dolgi bolezni bivši učenec zavoda
Roman Tschemernigg.
Blagonravnemu, vzgledno pridnemu dijaku ohranijo učitelji in součenci trajen spomin. R. i. p.!
\7II. Rajoa^nejši odloki šolskih oblasti.
1) C. kr. naučno ministrstvo, 2. okt 1907, št. 34896: Deklice se smejo sprejemati
na zavod le kot privatistinje.
2) C. kr. naučno ministrstvo, 28. novembra 1907, št. 49216: Božične počitnice
1907	se prično 21. decembra opoldne
3) C. kr. naučno ministrstvo, 20. januarja 1908, št, 1351 : Javnost in reciproci-
teta ter pravica do zrelostnih izkušenj se podeli zavodu za dobo izvršitve postavnih pogojev.
4) C. kr. naučno ministrstvo, 29. februarja 1908, št. 10051: Nov predpis za zre-
lostne izkušnje.
5)	C.	kr. naučno ministrstvo, 29.	februarja 1908, št 10052: Eno	tedensko učno
uro za fiziko je porabiti v	ponavljanje tega predmeta.
6)	C.	kr. naučno ministrstvo, 10.	marca 1908, št. 11342: Šolsko	leto 1907/8 se
konča 4. julija.
7) C. kr. dež. šolski svet kranjski, 13. maja 1908, št. 2526: Pismena zrelostna
iskušnja se vrši 1.-4. junija, ustmena 16., 17. in 18. julija	t. 1.
8)	C.	kr. naučno ministrstvo, 24.	aprila 1908, št. 31035 ex 1907:	Učila in druge
šolske potrebščine je naročati pri domačih tvrdkah; za inozemske treba ministrskega dovoljenja.
9) C. kr. naučno ministrstvo. 7. maja 1909, št. 8331: Slavnost v proslavo
60-letnice vladanja Njegovega c. in kr. Apost. Veličanstva je priredit
2.	decembra 1908.
B.
Pouk.
1.	Obvezni predmeti.
aj Učni načrt.
V obveznih predmetih se poučuje po posebnem učnem načrtu za nižjo oziroma višjo mestno realko v Idriji, kakor ga je odobrilo c. kr. naučno ministrstvo z odlokoma z dne 7. junija 1901, št. 13152 in z dne 5. julija 1905 št. 23775. Ta učni načrt se vobče strinja z normalnim učnim načrtom za realke objavljenim z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 28. aprila 1898, št 10331 ter se razločuje od njega v glavnem le glede učnega jezika v posameznih predmetih ter glede francoščine, ki se prične poučevati na zavodu še-le v III razredu.
V naslednji preglednici kažejo oklepaji pri številkah tedenskih ur, da se dotični predmet poučuje z nemškim učnim jezikom. Ostali predmeti se poučujejo s slovenskim, francoščina po možnosti s francoskim učnim jezikom. Terminologijo je podati v vseh predmetih v slovenskem in nemškem jeziku.
Predmet	"«o ’7-’~ > O rt t-t- N — X	I.	II.	III.	IV.	v.	VI.	VII.	Skupaj
				r a	z r	d			
Verouk		2	2	2	2	2	2	(2)	(D	13
Slovenščina		4	3	3	3	3	3	3	3	21
Nemščina		11	(5)	(5)	(4)	(4)	(3)	(3)	(4)	28
Francoščina			—	—	(5)	(4)	(4)	(3)	(3)	19
Zemljepis	•	;	3	(2)	(2)	(2)	—			—	9
Zgodovina		—	—	2	2	2	(3)	(3)	(3)	15
Matematika		4	(4)	—	—	—	(5)	(4)	(5)	18
Aritmetika		—	—	(3)	(3)	(3)	—	-	—	9
Prirodopis		—	2	2	—	—	(2)	(2)	(3)	11
Fizika 		—	—	—	3	2	—	(4)	(4)	13
Kemija		—	—	—	—	—	(3)	(2)	—	5
! Kemija in mineralogija ...	—	—	—	—	3	—	—	—	3 S
Opisna geometrija 							(3)	(3)	(2)	8
Geometrija in geometriško risanje	—	—	(2)	(2)	(3)	_		—	7
! Prostoročno risanje	•	2	4	4	4	4	3	2	3	24 i
Lepopisje		1	1	1		-			■'	2
! Telovadba 		1	2	2	2	2	2	2	2	14
Skupaj .	26	26	28	32	: 34	33	33	33	219
b)	ZJčne knjige za šolsko leto 1908/9:
Pripravljalni razred:
Srednji katekizem ali krščanski nauk. — Lesar-Schuster, Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. — Sket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šoie. — Josin-Gangl, Tretje berilo za štirirazredne in večrazredne obče ljudske šole. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Schreiner-Bezjak, Druga nemška vadnica za slovenske obče ljudske šole. — Dr. K. Kummer-Branky-Hofbauer, Lesebuch für österreichische allgemeine Volksschulen.
II.	Teil. — Regeln und Wörterverzeichnis für die deutche Rechtschreibung. — Močnik, Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh stopnjah Druga stopnja.
J. realčni razred:
Veliki katekizem ali krščanski nauk. — Šket Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. — Šket, Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol. 2. in 3 izdaja. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches Lesebuch für die I. und II. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen. — Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. — Richter, Schulatlas. — Močnik-Neumann, Lehr- und Übungsbuch für die unteren Klassen der Realschulen. I. Heft. — Macher, Živalstvo. — Paulin, Prirodopis rastlinstva .za nižje razrede srednjih šol. — Menger, Geometrische Formenlehre für die I. Klasse der Realschulen.
Veliki katekizem ali krščanski nauk. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica; za srednje šole. — Šket, Čitanka za II. razred srednjih šol. — Willomitzer,-Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches. Lesebuch für die I. und II. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen. — Richter, Lehrbuch der Geographie für die I., II. und III. Klasse der Mittelschulen. Richter, Schulatlas. — Meyer-Kaspret, Zgodovina starega veka. — Putzger,. Historischer Schulatlas zur alten, mittleren und neueren Geschichte -- Močnik-Neumann, Lehr- und Übungsbuch für die unteren Klassen der Realschulen, II. Heft. — Pokorny-Erjavec, Prirodopis živalstva s podobami. — Paulin, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. — Menger, Grundlehren der Geometrie
Za III. razred.
Lesar, Liturgika ali sveti obredi. — Karlin, Zgodovina razodetja božjega^ v stari zavezi. — Sket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. - Šket, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. 2. izdaja. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. — Štritof, Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen. — Weizenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, I. Teil. Richter, Lehrbuch der Geographie für die
I.,	II. und III. Klasse der Mittelschulen. — Richter, Schulatlas. - Meyer-Kaspret,. Zgodovina srednjega veka. — Putzger, Historischer Schulatlas zur alten, mittleren und neueren Geschichte. — Močnik-Neumann, Lehr- und Übungsbuch für die unteren Klassen der Realschulen. III. Heft. — Senekovič, Fizika za nižje gimnazijske r.zrede. — Menger, Grundlehren der Geometrie.
Za IV. razred.
Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica za srednje šole. — Šket, Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen. Štritof, Deutsches Lesebuch für die IV. Klasse slovenisch-utraquistischer Mittelschulen. — Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, I. Teil. •— Mayer, Geographie der österr.-ung. Monarchie (Vaterlandskunde) für die IV. Klasse der Mittelschulen. — Richter, Schulatlas. — Mayer-Kaspret, Zgodovina novega veka. — Putzger, Historischer Schulatlas. - Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra nebst einer Aufgabensammlung für die oberen Klassen der Realschulen. — Senekovič, Fizika za nižje gimnazijske razrede. — Hemmel-mayr-Brunner, Lehrbuch der Chemie und Mineralogie für die IV. Klasse der Realschulen. — Menger, Grundlehren der Geometrie.
Za V. razred.
Kržič, Zgodovina sv. kat. cerkve. — Šket, Slovenska čitanka za V. in
VI.	raz. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica. — Jauker Noe, Deutsches Lesebuch für Realschulen, I. Teil. — Willomitzer, Deutsche Grammatik für österr. Mittelschulen. Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache, II. Teil. — Zeehe-Rebhann, Lehrbuch der allgem. Geschichte für Realschulen, I. Teil. — Putzger, Historischer Schulatlas. — Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Realschulen. — Močnik-Spielmann, Lehrbuch der Geometrie für die oberen Klassen der Realschulen. — V/ettstein, Leitfaden' der Botanik. — Hemmelmayr, Lehrbuch der anorgan. Chemie. — Menger,. Lehrbuch des darstellenden Geometrie.
Kühnl, Lehrbuch der katholischen Religion für die oberen Klassen der Realschulen, I. Teil: Glaubenslehre. — Šket, Slovenska čitanka zn V. in VI. raz.
— Šket-Janežič, Slovenska slovnica — Kosovo, srbske nar. pjesme. St. Novakovič. — Jauker-Noe, Deutsches Lesebuch für Realschulen II. Teil. — Willo-mitzer, Deutsche Grammatik. — Weitzenböck, Lehrbuch der französischen Sprache,
II. Teil. — Zeehe-Rebhann, Lehrbuch der allg. Geschichte für Realschulen II. Teil. — Putzger, Historischer Schulatlas. — Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Realschulen. — Močnik-Spielmann, Lehrbuch der'Geometrie für die oberen Klassen der Realschulen. — Graber-Latzel, Leitfaden der Zoologie. — Rosenberg, Lehrbuch der Physik für die oberen Klassen. Ausgabe für Realschulen. — Hemmelmayr, Lehrbuch der organischen Chemie. — Menget, Lehrbuch der darstellenden Geometrie.
Za VII. razred.
Kühnl A., Lehrbuch der kath. Religion für die oberen Klassen der Realschulen, II. Teil: Sittenlehre. — Šket, Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. r. sred. šol. 2. pred izdaja. — Šket-Janežič, Slovenska slovnica. — Jauker-Noe, Deutsches Lesebuch für Realschulen. III. Teil. 6. pregled, izdaja. — Willo-mitzer, Deutsche Grammatik. — Dusc/iinsky, Lehrbuch der französischen Sprache,
III. Teil in IV. Teil. Zeehe-Rebhann, Lehrbuch der allgem. Geschichte für Realschulen. III. Teil. — Putzger, Historischer Schulatlas — Lang, Geogr.-statistische Vaterlandskunde für die VII. Klasse der Realschulen. II. Auflage. — Richter-Müller, Schulatlas. II. Auflage — Močnik-Neumann, Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Realschulen. — Močnik-Spielmann, Lehrbuch der Geometrie für die oberen Klassen der Realschulen. — Mochstetter-Bisching-Toula, Leitfaden der Mineralogie und Geologie. 19. Auflage.
— Rostnberg, Lehrbuch der Physik für die oberen Klassen. Ausgabe für Rea-schulen. — Menger, Lehrbuch der darstellenden Geometrie
Pomožne hnjige;
Za slovenščino v V. razredu: Dr. Detela' Pegam in Lambergar, v VI. razredu : Sh a kesp e a r e-Cank a r, Hamlet.
Za matematiko v višjih razr.: Jelinek, Logarithmische Tafeln.
Za opisno geometrijo v višjih razr.: Heller, Method. geordn. Sammlung, von Aufgaben. I. II.
c)	Domače in šolshe naloge.
1)	Iz slovenščine.
V.	razred.
1. Jesen v naravi in v človeškem življenju. — 2. Zakaj je „Smrt kraljeviča-Marka" epska pesem? — 3. Stara jablana. (Črtica iz rastlinskega življenja.) —
4.	Primerjajte grško pravljico o Polifemu s srbsko o divljanu ! — 5. .Sreča“ — na bilki rosa jutranja blesteča*. (Stritar.) — 6. Razgled s Tičnice nad Idrijo. —
7.	Označba treh vnukov Aškerčeve balade .Kralj Matijaž“. — 8. Pomlad — doba-nad. — 9. Zakaj se je dal Črtomir brez daljšega obotavljanja krstiti? — 10. Oče: Jelenko v Stritarjevi povesti .Rosana“.
1. Dejanje v „Krstu pri Savici*. — 2. Nad durmi, skozi katere se pride ■do uspeha, stoji napis: .Delaj!' — 3. Pomen oljke v človeškem življenju. (Raz -prava po Gregorčičevi .Oljki*.) — 4. Pesnik v sonetu ,0 Vrba! srečna, draga vas domača . . .“ — 5. ,Na tujo moč ne zidaj dosti, — le nase stavi ves svoj up!‘ (Jos. Cimperman.) — 6. .Farni zvonovi premilo pojo . . .* (Nar pes.) —
7. .Nastalo je pošljednje vrijeme, — hoče Turci carstvo preuzeti, — hoče Turci brzo carovati*. (Priprave za boj na Kosovem.) — 8. Kakega pomena je za dijaka potovanje? — 9. Brutov in Antonijev značaj po Shakespeare-Zupančičevem ,Ju-Jiju Cezarju*. 10. Karantanija v devetem stoletju in nje prebivalci.
VII. razred.
1.	Delovanje slovanskih apostolov Cirila in Metoda in reformatorja Primoža Trubarja. — 2. .Človek samo enkrat živi*, pravi modrijan, pravi pa tudi nespa-metnik. — 3. Katoliška doba naše književnosti po vsebini in obliki. — 4. .Hropi osorno zvon ubit, — ki ljubeznivo pel, — dokler umetalno je lit — v zvoniku "visel cel*. (Jos. Cimpeman) — 5. Kateri momenti so blagodejno vplivali na razvitek Vodnikove muze ? — 6. Slovenska pesem, narodna in umetna, o lepoti tjorenjske strani. — 7. a) Prešeren — središče slovstvenemu delovanju na Kranjskem. — b) Prešeren in Vraz. — 8. Svet — veliko gledališče. — 9. .Kedor je možak, — strupene se kupe ne brani, —sladke se nikdar nevpijani*. (Gregorčič.)
— 10. Naloga za zrelostno izkušnjo.
2)	iz nemščine.
V. razred.
1.	Der Baum in den vier Jahreszeiten. — 2. Der Schenk berichtet einem Köhler über den Untergang des Geschlechtes von Edenhall. — 3. Gang der Handlung in Uhlands Gedichte .Bertran de Born. — 4. Die Entführung Kudruns und ihre Not. — 5. Hüon am Hofe Karls des Großen. — 6. Die Pest im Lager der Griechen. (Nach Ilias, I.) — 7. Das Wasser als zerstörendes Element. —
8. Der Nutzen des Wassers. — 9. Volks- und Kunstlied. Erläutert an zwei Beispielen. — 10. Inhalt und Grundgedanke der Parabel „Die Kreuzschau*.
VI. razred.
1.	Die Rückkehr der Studenten aus den Ferien. — 2. Siegfrieds Werbung um Kriemhilde. — 3. Das Tier ist der treue Begleiter des Menschen. — 4 Wie Parzival zum Gralkönig erzogen wird. — 5. Gedankengang in Walthers Elegie.
— 6. Tout est bon, sortant des mains de 1’ auteur des choses, tout degenere entre les mains de 1’ homme. (Rousseau. Emile.) — 7. Die Wunder der Welt. —
8.	Ein Gemälde des Frühlings. (Im Anschluß an Ewald Christian Kleists Idylle .Der Frühling*.) — 9. Hüons Ankunft in Paris. (Nach Oberon, XII.) — 10. Karl Moor. (Eine Charakteristik.)
VII. razred.
1.	Erklärung des Gedichtes .der Wandrer* von Goethe. — 2. Hermanns erstes Zusammentreffen mit Dorothea. — 3. Die Kulturentwickelung der Menschheit.
— 4. Welche Bilder aus dem Familienleben werden in .dem Liede von der <31ocke* entworfen? — 5. Die Lage König Karls vor dem Auftreten Johannes. — 6. Höhe und Peripetie in Schillers .Jungfrau von Orleans*. — 7. Den
Menschen adelt, den tiefstgesunkenen, das letzte Schicksal. — 8. Die Seelenqualen des Schiffbrüchigen auf der Insel Salas y Gomez. — 9. Wie wird in-Grillparzers Drama .König Ottokars Glück und Ende' das Gegenspiel eingeleitet?'
10.	Maturitätsprüfungsarbeit.
d) Prebrana sloosfnena dela.
1. Iz slovenščine.
V. razred.
Aškerc, Stara pravda. — Baumbach-Funtek, Zlatorog. — Stritar, Rosana..
VI. razred.
Novakovič, Kosovo. — Shakespeare-Zupančič, Julij Cezar.
VII. ra z red.
Jurčič, Sosedov sin.
2. Iz nemščine.
V. razred.
Wiel and, Oberon.
VI. razred.
Schiller, Die Räuber. — Lessing, Minna von Barnhelm.
VII. razred.
Goethe, Hermann und Dorothea. — Schiller, Die Jungfrau von Orleans. — Schiller, Maria Stuart. — Grillparzer, Königs Ottokars Glück und’ Ende. — Goethe, Iphigenie auf Tauris.
e) \7aje o prosfem predaoanju.
1) Iz slovenščine.
Preradovič kot lirik. (Prinz.) — a) O Zupančičevi najnovejši zbirki „Čez plan*, b) Josipa Murna kmetske pesni. (Lipužič.) — a) O mojem potovanju po Nemčiji in Nizozemskem, b) Vseslovanska ideja in Jugoslovani, c) Nekdanje In današnje meje Slovencev. (Krulej.) — Ocena Cankarjeve drame «Kralj na Betajnovi“. (Weiss.) — O idrijskih narodnih pesnih. (Prelovec.) — Slovenske narodne lirske pesni. (Kavčič E.) — Jos. Cimperman in njegove pesni. (Habe.)
2.	Iz nemščine.
Lessings Meisterdramen. (Ferjančič.) — Schiller als Balladendichter (Turk.)
—	Lessings Jugenddramen. (Krulej.) — Goethes Jugenddramen. (Prinz.) — Der Sturm und Drang in Schillers Erstlingswerken. (Kavčič E.) — .Der Spaziergang' von Schiller, ein Spiegelbild der römischen Geschichte. (Dežela.) — Uhland als Balladen- und Romanzendichter. (Habe.)
f)	Uspeh pouka. (Glej A, III.)
g)	3relostna i3bušnja.
Po odloku c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 13. maja 1908, št. 2526, se je vršila pismena zrelostna izkušnja 1., 2., 3. in 4. junija. Ustmena iz. kušnja pa bode 16., 17. in 18. julija.
Zrelostna izkušnja se vrši po novem predpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 29. febr. 1908, št. 10051. Najvažnejše točke tega predpisa so: Za zrelostne izkušnje so postavljeni trije termini: .Glavni poletni termin in dva postranska termina, jesenski in februarski termin. Pismene naloge se pišejo (na mestni realki v Idriji) iz nemščine (5 ur), iz slovenščine (3 ure), iz francoščine (4 ure) n iz opisne geometrije (5 ur). Za prva dva predmeta si izberejo kandidati iz skupine treh tem po svoji volji eno v izdelovanje. V francoščini obsega naloga prosti sestavek (min. odi. z dne 2. apr. 1908, št. 155o9, oziroma konfer. sklep učit. zbora z dne 22. apr. 1908, zap št 10). — Slab uspeh v pismenih nalogah ne prepreči nadaljevanje zrelostne izkušnje. — Ustmena izkušnja se razteza na en jezik, zgodovino in geografijo, matematiko in fiziko. V gotovih slučajih si kandidat lahko izbere jezikovni predmet; sicer pa je vprašan iz tistega jezika ki je v njem napisal najboljšo nalogo oziroma iz tistih, ki je iz njih pisal nalogo na .nezadostno“.
Eksternisti morajo navadno delati pred zrelostno izkušnjo posebno izkušnjo iz onih učnih predmetov višjih razredov, ki se ne izprašujejo pii zrelostni izkušnji. Pri zrelostni skušnji pa se izprašajo poleg iz zgoraj navedenih predmetov iz vseh treh jezikov.
Zrelostno izpričevalo, ki ga podpišejo predsednik izpraševalne komisije, ravnatelj in razrednik, obsega samo priznanje zrelosti kandidata in sicer ali z večino glasov ali soglasno ali pa z dostavkom „z odliko“.
Ponavlaljnih izpitov iz enega predmeta ni; rep robi ra se na pol eta, na celo leto ali na nedoločen čas. — Zrelostno izkušnjo se more samo dvakrat ponavljati.
K zrelostni izkušnji so se priglasili vsi učenci VII. r. . .	.20
in ena eksternistinja.......................................... 1
a)	Pismene naloge.
Dne 1. junija: Opisna geometrija.
1.	Es sind drei windschiefe Gerade A, B und C gegeben; man soll eine Gerade darstellen, welche alle drei Geraden schneidet
2.	Von einem regulären Fünfecke, dessen Ebene auf der Bildachse senkrecht steht, ist der Mittelpunkt 0 (10, 5, 3) und der Eckpunkt a (10, 5, 5) gegeben. Dieses Polygon ist die Basis eines senkrechten Prismas; die zweite parallele Grundfläche desselben ist durch den mit a korrespondierenden Eckpunkt A (0, 5, 5) bestimmt. Das Prisma wird beschattet von einer hohlen und nach oben offenen • quadratischen Pyramide, deren Basis [m (11, 9, 9) n, p (5, 11, 9), q] zu Pj parallel ist; ihre Spitze liegt in S (8, 10, 0). Unter der Voraussetzung, daß die Bilder
Skupaj kandidatov 21
. f a (— 5-5, 0, 5-A 1 b (— 0-5, 4, 0
-der parallel einfallenden Lichtstrahlen Winkel von 45° mit der Achse einschließen, ■sind alle sich ergebenden Schattenkonstruktionen auszuführen.
3.	Auf der Kugel 0 [(2, 2, 3) r = 2] ist der geometrische Ort jener Punkte zu konstruieren, welche von den Punkten a (1, 2, 2,) und b (3, 5, 5) gleich weit abstehen.
Dne 2. junija: Nemščina,
1	Die Bedeutung des 19. Jahrhunderts in politischer und kulturgeschichtlicher Beziehung.
2. Was unten tief dem Erdensohne — das wechselnde Verhängnis bringt
—	das schlägt an die metall’ne Krone, — die es erbaulich weiterklingt.
3. Wie benützt der Mensch die Elemente zu industriellen Zwecken ?
Dne 3. junija: Francoščina.
Ce qu’on remarque dans la Campagne ä 1’epoque de Päques.
Dne 4 junija: Slovenščina.
1. Pomen solnca za zemljo in njene prirodne moči.
2. V vedi je moč.
3. Katera sredstva so v zadnji dobi zlasti pospeševala promet.
b)	ZIsfmene i3hušnje.
Ker se vrše ustmene izkušnje 16.—18. julija, se bode o njih poročalo šele v izvestju za prihodnje šolsko leto.	.
2.	TJeodvezni predmeti.
aj Petje. (Poučeval E. Gangl.)
Za pouk	v petju	sta bila uvedena	dva	tečaja. V vsakem tečaju so se vadil
učenci po dve uri na teden. V prvem tečaju	so se seznanili z notami, intervali
takti, dur-škalami in dinamiškimi znamenji. V drugem tečaju so ponovili, oziroma izpopolnili snov prvega tečaja. Za podlago pevskemu pouku je služila Foer-sterjeva „Pevska šola“.
Gojenci obeh tečajev so se naučili peti več cerkvenih, narodnih in umetnih pesmi za moške in mešane zbore. Pri šolskih mašah so obskrbovali petje deloma v moških, deloma v mešanih zborih ter priredili dne 24. marca 1908 v čitalniški dvorani javen koncert, kjer so izvajali pevske in glasbene točke. Zato sta imela •oba tečaja več skupnih pevskih vaj.
Udeležba I.	tečaja:	v prvem polletju	65,	v drugem polletju 75 učencev;
II.	tečaja :	v prvem polletju	28,	v drugem polletju 29 učencev.
b)	Vaje v analitiški kem i j i. (Vodil B. Baebler.)
Prvi tečaj za V. razred; obisk: 7 učen-ev. Predelana tvarina: Analiza enostavnih spojin najvažnejših elementov. Reakcije z važnimi reagen ijami na podlagi kemiških enačb. Sistematiška analiza baz.
Drugi tečaj za VI. razred; obisk: 7 učencev. Predelana tvarina : Nekaj gravimetriških in nekaj volumetriških analiz. Kvalitativno določevanje ogljika, vodika, dušika, žvepla in halogenov v organskih tvarinah. Kvalitativno določevanje najvažnejših organskih spojin. Poizkusi tehniškega barvanja z anorganskimi in organskimi barvami.
C.
Šola in dom.
Stik šole z domom ni le v vzgojnem oziru velepomemben, ampak je tud' važen za dosego povoljnih učnih uspehov. Ravnateljstvo je z ozirom na to skrbel» tudi v preteklem šolskem letu, da sta delovali šola in dom kolikor le mogoče skupno, po enih in istih načelih. — Na zavodu je izmed 278 javnih učencev okoli 50% takih, ki stanujejo pri svojih starših ali najbližjih sorodnikih, 50% pa j>h )e na stanovanjih pri tujih ljudeh. Da je stanovanje odnosno vestnost gospodarjev in gospodinj posebne važnosti za mladega dijaka, je umljivo. Večina staršev se je zaraditcga pri izbiranju stanovanja obrnila do ravnateljstva za svet, ki je drage volje dajalo pojasnila. Dijaška stanovanja je pregledala po. sebna komisija v začetku februarja, ki je gledala na to, da odgovarjajo stanovanja v zdravstvenem oziru vsem predpisom, sicer pa opozarjala, da se tudi v ostalih ozirih popolnoma izpolnjujejo navodila, ki so zbrana v knjižicah: Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladine in Poučilo tistim, ki imajo dijake na hrani in stanovanju.*)
Takoj začetkom šolskega leta je določil vsak učitelj na zavodu po eno uro na teden, ki je bil v nji na razpolago staršem učencev in njih namestnikom Teh ur se je večina staršev in gospodarjev prav pridno posluževala. — Ob mesečnih konferencah so razredniki staršem (varihom) redno, sicer pa le od slučaja do slučaja pismeno poročali o napredku in zadržanju učencev. Po potrebi se je starše %li njihove zastopnike tudi pozvalo, da se oglase na zavodu.
Na tak način je bilo mogoče obveščevati starše o vsem potrebnem ter jim dajati pojasnila. Ravnateljstvo priznava z zadovoljstvom, da so vsi starši drage volje vpoštevali dane nasvete, in konstatuje. da ni izostal pričakovani uspeh tega skupnega dela.
D.
Imenik učencev v šolskem letu 1907 8.
(Debeli tisk znači odličnjake.)
Pripraoljalni ra3red.
Bajt Leopold. — Balleg Franc, — Bergoč Ivan. — Čuk Karel. — Dežela Stanislav. — Ferjančič Ignacij. — Ferjančič Stanislav. — Gabrovšek Anton. — Gregorač Ivan. — Gruden Rajko. — Hladnik Anton. — Jelinčič Viktor. — Jereb Jožef. — Jurjavčič Anton. — Jurjavčič Franc. .— Koler Ivan. — Kovač Anton. — Lapajne Ivan. — Likar Filip. — Likar Leopold. — Likar Ludovik. — Mikuž Matej. — Pelhan Stanislav. — Penco Avgust. — Pirc Andrej. — Pirc Ivan — Pivk Jožef. — Pivk Vincencij. — Plešnar Franc. — Poniž Evgen. — Purgar Ivan. — F^ejc Ivan. — Repar Ludovik. — Rupnik Anton. — Rupnik Jožef. — Skvarča Viktor. — Svetličič Leopold. — Šinkovec Bogomir. — Štrempfel Jožef
—	Štros Avguštin. — Velikanje Anton. — Vončina Ciril. — Vončina Gabriel. — Wruss Avguštin. — Zazula Rafael. — Zelenec Fortunat.
*) „Poučilo“ se je svoj čas razdelilo med vse gospodarje in gospodinje ; če bi kdo knjižice-vseeno ne ijiel, mu je brezplačno na razpolago pri ravnateljstvu.
Albert Anton. — Baloh Ivan. — Basiaco Jožef. — Bernik Ivan. — Borija Ivan — Brenčič Ignacij. — Gruntar Rudolf — Gustin Julij. — Hainrihar Franc.
— Hribarnik Adalbert. — Hrovat Avguštin. — Hvala Justin. — Jazbar Anton.
— Kacin Dominik. — Kobal Ciril. — Kogej Jakob. — Kuštrin Anton. — Lapajne Dimitrij. — Lasič Jaroslav. — Lazar Ignacij — Leban Henrik. — Logar Frančišek. — Marc Ivan.	— Marec	Ivan. — Marec	Jožef. —	Moravec Jernej. —
Mrovle Ivan. —	Novak	Ivan. —	Pečirer Julij.	— Penco	Klement. — Perlič
Janko — Petrič Avgust. — Podobnik Franc. — pl. Premerstein Ivan. — Rijavec Srečko. — Šepetavec Boris. — Šinkovec Franc. — Štravs Jožef ml. — Štravs Jožef st. — Šušteršič Ladislav. — Tavzes Štefan. — Turk Ivan. — Uršič Franc. — Vončina Karel. — Lapajne Nada (priv.)
II. r£>3red.
Blumauer Valter. — Bras Marij. — Bratuš Franc. — Dežela Viktor. — Eržen Jožef. —	Furlan	Gabrijel.	— Gabrovšek	Jožef. —	Gostiša Matevž. —
Grum Ludovik. — Helmich Leon. — Hmelak Julij. — Horvat Jožef. — Jelinčič Leopold. — Jurman Ivan. — Karče Emil. — Kavs Vladislav. — Kenda Ivan. — Kobal Franc. —	Kogej Anton. —	Kogej Peter.	— Koler	Franc. — (Križman
Stanislav). — Kunstelj Jožef. — Lampe Franc. — Lapajne Miroslav. :— Likar Franc. — Marec Jožef. — THIinar Leopold. — TTločnik flnton. — Nussböck Viktor. — Oblak Karel. — Pirc Franc. — Plevnik Ivan. — Poka Ludovik. — Rejic Franc. — Rupnik Ivan. — Rupnik Srečko. — Schweiger Slavoljub. — Sedej Franc. — Starec Vladimir. — Sterguljec Stanislav. — Šapla Vladimir. — Šinkovec Ferdinand. — Šinkovec Ivan. — Šotoia Jaroslav. — Thurnherr Emil. — Vončina Anton — Zajec Venceslav. — Zuljan Srečko. — Žnideršič Venceslav.
III. rQ3red.
Bonča Ivan. — Brejc Avgust. — Dekleva Vladimir. — Dolenc Alojzij. — Ferjančič Franc. — Hribarnik Romvald. — Jereb Franc. — Karče Adalbert. — Korenčan Milan. — Kumer Alojzij — Kumer Jožef. — Leban Ignacij. — Li-pužič Alojzij. — Mačkovšek Franc. — Martelanc Avgust. — Mlekuž Oskar. — Nagode Bogdan. — Novak Gabrijel. — Ostan Franc. — Pahor Franc. — Parma Viktor. — Pivk Leopold. — Sancin Ernest. — Smole Daroslav. — Sonc Stanislav. — Šinkovec Franc. — Šinkovec Ivan. — Šmid Pavel. — Tomec Janko.
— Trošt Ciril. — Turk Vladislav — Vončina Franc.
IV- ra3rcd.
Bonča Ludovik. — Bratina Jožef. — Brzin Karel. — Burnik Franc. — Cotič Julij. — Čuk Stanislav. — Ferjančič Franc. — Gabrovšek Franc. — Jerin Alojzij. — Jurman Ivan. — Kandare Franc. — Kenda Henrik. — Kunc Jožef.
— Kuštrin Alojzij. — Makuc Franc. — Medica Milan. — Paa Rudolf. — Pahor Ivan. — Pivk Štefan. — Podobnik Anton. — Prelovec Henrik. — Punčuh Ludovik. — Ravter Miroslav. — Samec Ivan. — Šinkovec Viktor. — Tavzes Ivan.
— Teršar Jožef. — Vidmar Tomaž. — Vončina Ferdinand. — Vončina Jožef. — Žabkar Avgust.
Bevk Peter. — Erjavec Franc. — Kanduč Valentin. — Lapajne Franc. — Levstek Božidar. — Mayer Franc. — Mlekuž Adolf. — Pahod Bogdan. — pl. Premerstein Maks. — Sedej Anton. — Seljak Anton. — Šmid Franc. — Štih Franc. — Šušteršič Bogomir. — Thaler Emil. — Ušaj Just. — Vončina Franc. — Vončina Valentin. — Wisiak Rudolf. — Deu Rajko (priv.) — Korbar Jožef (priv.)
Ul. PQ3red.
Bajt Jožef. — Baloh Štefan — Bevk Ivan. — Bizjak Filip. — Gruden Jožef. — Hinterlechner Franc. — Jenčič Anton. — Jereb Ivan. — Kos Anton. — Kuttin Friderik. — Lapajne Ivan. — Matko Rudolf. — Mayer Evgen. — Mihevc Anton. — Minatti Viljem. — Novak Franc. — Pavšič Rudolf. — Pelhan Ignacij. Remic Franc. — Rus Feliks. — Rus Franc. — Rus Ivan. — Schweigcr Janko — Slejko Maks — Stubelj Milan. — Šircelj Franc. — Štrempfel Ludovik. — Terpin Jožef. — Turk Franc. — Vidmar Ivan. Vodeb Teodor.
\7II. ro3red.
Brovet Rupert. — Dežela Avguštin. — Ferjančič Kornelij. — Fux Karel.
—	Habe Matej. — Ipavec Rafael. Kavčič Evgen. — Kavčič Franc. — Koler Ivan. — Krulej Ernest. — Lapajne Adolf. — Lapajne Feliks. — Legat Ivan. — Lipužič Matija. — Prelovec Valentin. — Prinz Jožef. — Turk Anton. — Urbančič Jožef. — Vodopivec Franc. — Weiss Franc.
E.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1908 9.
Šolsko leto 1908/9 se prične dne 20. septembra s skupno sv. mašo v cerkvi pri Sv. Križu.
Za sprejem učencev veljajo te-le določbe:
a)	Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljalni razred, naj se
oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 17. septembra od 8.—12. ure osebno pri ravnatelju ter dokažejo z rojstnim (krstnim) listom, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti ali ga še izpolnijo v letu 1908, nadalje da so dovršili z dobrim uspehom vsaj III. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati 66
slovenski in nemški. Sprejem bo za vse začasen; pri komur se bo razvidelo v prvih šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljalni razred.
b) Učenci, ki žele na novo vstopiti v I. razred, naj se oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 15 septembra od 8.—12. ure osebno pri ravnatelju ter naj z rojstnim (krstnim) listom dokažejo, da so že izpolnili deseto leto svoje starosti ali ga izpolnijo še v letu 1908. Oni, ki so doslej pohajali ljudsko šolo, naj se izkažejo z izpričevalom, obsegajočim rede iz verouka, učnega jezika (slovenskega in nemškega) in računstva.
Vsi vnanji učenci se oglase lahko tudi pismeno, poslati jim je le pravočasno gori navedeni listini.
Sprejet je učenec v I. razred šele tedaj, ko je prebil z dobrim uspehom sprejemni izpit.
Sprejemni izpiti v I. razred se bodo vršili dne 16 septembra ob 9. uri dopoldne.
Ponavljati sprejemni izpit v istem letu ni dovoljeno.
Učenci, ki so bili sprejeti meseca julija v I. razred, naj pridejo šele k slovesni otvoritvi dne 20. septembra.
Tisti učenci, ki so dovršili z ugodnim uspehom pripravi j alnirazredmestne realke v Idriji, prestopijo brez izpita v I realčni razred. Oglase naj se z izpričevalom dne 17. septembra dopoldne.
c) V vse ostale razrede (II., III., IV., V., VI. in VII.) se bodo sprejemali učenci dne 17. septembra dopoldne od 8—12 ure. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj pri-neso zadnje šolsko izpričevalo; oni pa, ki hočejo na zavod vstopiti na novo, se morajo izkazati z rojstnim (krstnim) listom in z zadnjim šolskim izpričevalom, ki je na njem zaznamovan pravilno javljen odhod.
Ob vstopu ni plačati ne sprejemnine in ne drugih denarnih prispevkov.
Učenci, ki vstopijo v II. ali višji razred na podlagi sprejemnega izpita, plačajo 24 K oziroma 36 K pristojbine.
č) Ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti za višje razrede se vrše 18. in 19. sept.
Na mestni realki v Idriji ni šolnine.
Redni pouk se prične v pondeljek dne 21. septembra.
V Idriji, meseca julija 1908.
Dr. Stanislav Beuk,
ravnatelj.
Zaznamek,
znanstvenih člankov v dosedanjih izvestjih mestne realke v Idriji.
L. 1901/2: Ustanovitev zavoda. Spisal ravnatelj Karel Pirc.
Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Spisal Makso
Pirnat.
L. 1902/3: Kje naj postavimo mejo psihiškemu življenju v organiški prirodi? Spisal dr. S. Beuk.
Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Kratek popis novega realčnega poslopja. Spisal ravnatelj Karel Pirc.
L. 1903/4: Začetni pouk v prostem risanju na realkah. Spisal Vinko Levičnik.
f Ivan Rode. Nekrolog. Napisal M. Pirnat.
L. 1904/5: f Ravnatelj Karel Pirc. Nekrolog. Napisal dr. S. Beuk.
Bernoullijeva lemniskata. Spisal dr. S. Beuk. Rudniško gledališče v Idriji Spisal Makso Pirnat. Govor ob stoletnici Schillerjeve smrti. M. Pirnat.
L. 1905/6: Nekaj fizikalnih poizkusov. Spisal Julij Nardin.
Učni načrt za telovadbo v realkah. Napisal Iv. Bajželj.
L. 1906/7: Radioaktiviteta in razpadanje atomov. Spisal B. Baebler.
L. 1907/8: Mestna realka v Idriji 1901—1908. Napisal dr. S. Beuk.
Donesek k vprašanju o koncu sveta. Spisal Julij Nardin.
Praktiške vaje v kemiji. Spisal B. Baebler.
O domovini in naseljevanju južnih Slovanov. Poročal dr. Drag. Lončar.
Pozabljen pesnik (J. Cimperman). Sestavil E. Gangl.