Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, f Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" 12.10 sLovensKA FOR A F REESLOVENIA Pity the man who believes in communism. — He believes in something that doesn't believe in him. Fred McAllister in "The Kablegram" LETNIK XIV. — VOLUME XIV. TORONTO 1. FEBRUAR 1963. ŠTEVILKA 2. — NUMBER 2. CILJ ISTI, ČEPRAV METODE DRUGAČNE Januarsko zborovanje komunističnih mogotcev v Berlinu je ponovno zbudilo upanje pri mnogih, da se bodo notranje razprtije v komunizmu razvile do take stopnje, da bo zunanja napadalnost komunizma upadla. Napadi Albanije, zastopnice kitajske napadalne linije in opomba, Hruščeva, da ima "papirnati zmaj" — kot so Kitajci imenovali ZDA — močne zobe, napadi Kitajske od mlajšega 'jugoslovanskega bratca in podobno so bile za mnoge ptice znanilke velike spremembe. Da je njih upanje prazno, j(2 povedal Hruščev sam, ki je rekel, da ne bo uporabil 100 mega-tonske bombe proti Franciji ali Zapadni Nemčiji, ker bi posledice prizadele tudi komunistične države,- toda istočasno nedvomno povedal, kaj je končni cilj komunizma brez ozira na morebitne razlike v taktiki: "Ne maramo kraljestva v nebesih. Hočemo lep imperij ne zemlji". Cilj je torej še vedno isti: materialistični in brezbožni raj na zemlji. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se zavedejo vsi tisti, ki si toliko prizadevajo za še večjo sekulari-zacijo vsega življenja — odriniti vero iz javnega življenja in zlasti is šol — da se trudijo za iste cilje kot komunizem. ZAKAJ NOVA JUGOSLOVANSKA USTAVA Nova jugoslovanska ustava gotovo ne more nikogar presenetiti zato, ker nihče ni pričakoval, da bo življenje v Jugoslovaji v čemerkoli spremenjeno, potem ko nova ustava zamenja prejšnjo. Iste rdeč pijavke, ki so v preteklosti razpolagale z vsem imetjem državljanov in z državljani samimi, bodo še v naprej delali to, kar znajo, kradli, pobijali ter se norčevali z brezpravnimi preprostimi državljani Jugoslavije. Komunisti so kljub temu, da ne bo nobenih sprememb v upravljanju dežele, posvetili nemalo časa in sestavili novo ustavo. Vedeli so, da morajo za nadaljnji obstanek krutega režima uzakoniti nekatera načela, ki so jih že ves čas uporabljali, zato da ne bi nihče, ki bi imel kakršno koli ustavno oporo za najmanjšo pobudo, ki ne bi izhajala iz komunistične partije, mogel upravičeno reči, da dela to, kar mu dovoljujejo obstoječi zakoni. Tako bo partija imela vso oblast, da vsakega takoj odstrani, čim bi morda celo nevede ali pa morda z ljudsko podporo poskušal karkoli, kar bi partija sama ne hotela. POLITIKA BREZ GLAVE... Več let smo opozarjali, ne le mi, tudi drugi, ki mislijo z glavo, med njimi mnogo trezni ameriški politiki in javni delavci na nemsisel dajanja pomoči komunističnim državam, n. pr. Poljski in Titovi Jugoslaviji. Vse za-manj. Gotovi krogi v ameriški zunanji politiki so bili gluhi za vse dokaze. Odmev je bil vedno enak: Jugoslavija je naša prijateljska država in ji moramo pomagati, da ne pade pod vpliv Moskve. Jugoslavija je nevtralna in hodi "svojo lastno pot v socializem".... Ce ustavimo podporo, jo bomo prisilili v tesneje zvezo z Moskvo...." Lansko leto, ko je Tito "krivo-verec", tako ga dolži kitajski Peiping, romal v Moskvo in bil gost tovariša Nikite, je bil podan nov dokaz, kako tesne so zveze med rdečmi tovariši, ne oziraje se na "različne poti v socializem", t.j. v komunizem. Svetovna javnost, ki trezno misli in gleda na razvoj med komunističnimi državami, je vedno opozarjala, da je ves "spor" le družinskega značaja in ne pomeni nobenega razkola. Vzroki spora so bili le taktični. Tito je hotel biti le neodvisen od komande iz Moskve, toda cilji so bili popolnema identični. Tito se je bal le za svoj osebni pre-sitž, vse ostalo je bilo drugotnega pomena. Ce je malo popustil, je bil edini vzrok gospodarska stiska, v kateri so vse komunistične države. V pričakovanju dolarske pomoči iz USA je moral iti nekoliko nazaj v nebistvenih stvareh. V glavnih smernicah — diktatura kot preje, samo ena stranka kot preje, brez vsake svobode zborovanje, brez vsake svobode verskega pouka, z omejitvijo skoro vsakega nekomunističnega tiska, popolno policijsko nadzorstvo, je Titova "Jugoslavija" enaka vsem ostalim komunističnim državam. Enaka v diktaturi, enaka v ga-ženju vseh osnovnih človečan-skih pravic, eneka pa tudi v kaosu, zlasti kar se tiče gospodarstva. Kje je le tista "posebna pot v socializem"? Po Titovem obisku v Moskvi je jasno, da je pot obeh komunističnih diktatur v skladu. Ni razlike. Morda malenkostne, samo v toliko, da so pesek v oči naivnemu Zapadu, ki bo dajal še dalje podpore. In to je glavno! Vleči osla za nos! Tu so pa komunisti mojstri. Titovci znajo to delati zelo spretno. Mojstri so v laganju, mojstri spreminjati barvo, samo da dobijo dolarje, ki gredo v okrepitev komunizma v Jugoslaviji in drugod. Z dolarji Titovci podporajo komunizem v novih črnskih državah, z ameriškimi dolarji podpirajo "nevtralnost", to se pravi, simpatiziranje z komunizmom. Z pomočjo ameriških dolarjev Tito dela propagando po vsem svetu, ko potuje z najdragocenejšo ladjo "Galeb" iz ene države v drugo v cilju, podpreti komunizem in "nevtralnost" proti njemu. Nevtralnost danes pomeni isto kot podpora komunizmu . . .! V Beogradu sedi kot ameriški veleposlanik Mr. Keenan. Mož se zavzema z vso silo, da Amerika nadaljuje s podporo Titovemu- režimu. Ves svoj osebni vpliv je mož uporabil v to, da bi preprečil izvajanje zakona o nedajanju pomoči komunističnim držam (Jugoslaviji in Poljski). Lani je osebno prišel v Washington in tam pritiskal, da bi Titova Jugoslavija dobivala še nadalje vso denarno in gospodarsko pomoč: Mož ne vidi trpljenja ljudstva, ne sliši glasu narodov, ki hočejo svobodo in naravnost sovražijo komunizem, noče slišati, kaj pravij Hrvati, Makedonci in Slovenci? Ti nočejo Jugoslavije, ampak žele lastne države. Toda velepesla-niku Keenanu tega ni mar, on je glasnik Beograda, ki hoče dolarje, da lahko še dalje tlači narode in jim pije kri.... G. Veleposlanik seveda tega ne čuti na svoji koži, niti ne nihče od ameriških politikov. Toda vsak greh in — tako postopanje je greh — kriči po maščevanju. Za vsak greh, tudi političen—sledi kazen. Prej ali slej! Vse se maščuje. Kaj v slučaju spopada med komunistično tiranijo in demokracijo? Ali bo vladalo vedno tako kot danes? Kdo ve? Kaj bo Titovina storila v tem slučaju? Bo ostala nevtralna? Ne! To ni mogoče. V tem slučaju bo šlo za obstoj ene ali druge ideologije. Komunizem ali krščanska demokracija. Srednje poti ni. V tem slučanju bo Titovina morala nujna z ko- Za utrditev osovraženega komunističnega režima je bila torej nova ustava prepotrebna in Kardelj sam je upostavil glavne postavke, po katerih bo dana "največja pozornost kandidiranja . . . tako, da bo zlasti socialistična zveza prišla popolnoma do izraza". Ce bi torej kdo po kakršne koli naključju prišel še do tako malo odgovornega mesta, bi bila njegova izvolitev nezakonita in bi ga bilo tudi mogoče odstaviti, kadar bi bilo komunistični partiji po volji. Vsakemu je znano, kako malo vpliva so v povojni Jugoslaviji imeli ljudje, ki niso bili člani komunistične partije (t.j. Zveze Komunistov), vendar Kardelj se je pritožil, da je bilo v Jugoslaviji kljub velikemu napredku še zmeraj do mere preveč podobnosti klasičnemu buržuaznemu sistemu. Po pravici povedarfo, Jugoslavija se kljub neizmernim podporam iz Amerike ne more ponašati z znatnim gospodarskim napredkom in je v resnici še vedno prišteta med "zaostale države", komunisti vendar poskušajo s stalnim trobentajem o povojnem napredku prepričati ljudi, da je Jugoslavija zares napredovala in da so "socialistične pridobitve" nekaj dobrega. Zares, te tako imenovane "pridobitve" so precej vredno le komunistom in zato jih je bilo potreba ustavno zavarovati. Za sestavo ustave je zato rdeča vlada v Beogradu naročila odpraviti razmere, v katerih "nekateri protisocialistični oziroma reakcionarni ostanki še zmeroj dopivajo določeno moč, ki je ne bi imeli v širši socialistični sredini. Zato so določene revolucionarne omejitve tako imenovanih političnih pravic še zmeraj nujne in bodo zategadelj morale biti konkretno formulirane tudi v ustavi. Osebne pravice državljanov pa bodo omejene samo, kolikor bi jih nekdo hotel zlorabiti za podtalno oziroma nasilno protisocialistično akcijo". Komunisti pa potemtakem, ki so prišli z uboji in morijo na oblast, bodo pa svobodno imeli še v naprej pravico, ropati in če treba tudi ubijati, če ne vsak zase, pa vsaj kot skupina v državi. Seveda nenaklonjenost ljudstva ali, bolje rečeno, sovraštvo ljudi bo še toliko večje in zato je komunistom potrebno, da nihče in pod nikakršnimi pogoji ne bo mogel kakorkoli nadzorovati ali vplivati na javno življenje; povedano z besedami Kardelja, "da bi se nam (namreč komunistom) v družbeno življenje vithotaplali e-lementi nekontrolirane škode, stihije ali tehnokratskega subjek-tivizma". Popolna in zakonita oblast komunistične partije je bil torej prvi namen komunistov in glavni vzrok, da so se odločili spremeniti jugoslovansko ustavo. Poleg SLOVENSKI KOMUNISTI O CERKVENEM ZBORU Naši razgledi iz Ljubljane so priobčili 3. novembra 1962 poročilo B. Cepudra o Vatikanskem zboru pod naslovom: Vatikanske dileme. Za komunistični tisk še dokaj spodobno poročilo zaključuje B. Cepuder kot sledi: "Kot vidimo, se je delo Vatika-nall. pričelo zanimivo in dinamično. Zaenkrat se moramo seveda zadovoljiti samo s predpostavkami. Toda nekaj pa morda vendarle drži že sedaj: neokapitalizmu in neokolonializ-mu (na žalost Cepuder tega pojma ne opredeli podrobneje; morda misli pod njim sovjetski sestav satelitske odvisnosti? op. pisca) se zvesto pridružuje neokatolicizem..." Morda bi stvar bolje opredelil, . če bi označil novo prebujenje med katoličani kot priznanje sodobne realnost z voljo razumeti in oblikovati jo v božji brezčasni pre-spektivi. # V Angliji bodo izdali okrožnico Mati in učiteljica v brailli— pisavi za slepce na zahtevo Zveze katoliških slepcev. Pogled na staro parlamentno poslopje v Charlot ieiown r.t.i., Kjer so ;začeh 1864. leta z načrti za kanadsko konfederacijo. Poslopje uporabljajo sedaj pokrajinska ministerstva. — Globe and Mail — Can. Scene. POLITIČNE OBSODBE V LJUBLJANI munističnim blokom. In takrat —'bodo vsi bilijonski dolarji, plačani po ameriških davkoplačevalcih, ki so 95% protikomu-nisti, šli proti Ameriki in vso orožje, dano takozvani "Jugoslaviji" bo obrnjeno proti Ameriki in vsemu demokratičnemu svetu. To bo nujna posledica slepe politike onih, ki tiščijo glavo v pesek kot ptič noj. / Brez ozira na "različne poti v socialzem" gresta Beograd in Moskva roko v roki, da napravita zmešnjavo, da izsesata čim več od kapitalističnih "bedakov" in ko bo čas zrel, bosta oba različna sopotnika udarila proti krščanski kulturi in demokraciji v cilju — komanda komunizna nad vsem svetom. M.G. Decembra se je v Ljubljani vršil velik političen proces proti štirinajstim obtožencem, od katerih so sedem obodolžili "težkih zločinov" proti državnemu in družabnemu redu po titovskem kazenskem zakoniku. Pri obtožencih, da so našli orožje, načrte in navodila za /.rušenje komunističnega režima'. Dolžili so jih tudi stikov z emigrantskimi krogi v zapadni Evropi, posebno v zapadni Nemčiji. In to s Slovenci in "ustaši". Najtežjo kazen je prejel Anton Kregar, ki je bil obsojen na štirinajst let zapora. Njemu sledita Leon Berlot s trinajst leti in Franc Jevšek z deset let zapora. Vrsta ostalih je dobila manjše kazni. O procesu je pisalo tudi evropsko časopisje. Komunisti, bi verjetno rajši videli, da bi takšnih procesov ne bilo, ker preveč odmevajo v zunanjem svetu in v gotovi meri tudi doma. Po drugi strani pa čutijo, da jim stvar tudi lahko zdrkne iz rok in da morajo pognati ljudem strah v kosti. Na vsak način pa tudi nimajo razloga za brezbrižnost, ker stvar zanje ne izgleda rožnata. Niso uspeli, da bi si ljudstvo popolnoma podvrgli in onemogočili sleherni odpor. Niso uspeli, da bi popolnoma zatrli slovensko politično voljo. Dokazi za to se množe. Štrajki, beg iz domovine, javni boj proti integraciji, poleg več ali manj podzavestnega naraščanja odpora proti nji, sedaj ljubljanski proces, ki so ga dopustili, da je postal dokaz že čisto konkretizirane volje političnega in slovenskega odpora proti režimu. Ne trdimo, da imajo s vi ti pojavi za svoje ozadje zavestno politično hotenje. Pri mnogih so v ozadju čisto gospodarski ali kulturni oziri. Vsi skupaj pa niso brez političnega pomena in ne morejo ostati brez političnih posledic. Njih momentum in število začno ljudem odpirati oči tudi politično. Ljudje spoznavajo potrebo politične akcije. Tako bomo verjetno v bodoče slišali še o novih "presenečenjih". tega pa je jugoslovansko rdečo vlado motilo, da so, zlasti Slovenci, kljubovali nekaterim zahtevam vlade v Beogradu. Kot že predvojna Jugoslovija je tudi rdeča Jugoslavija poskušala izenačiti razmere vseh državljanov tako, da jc bolj naprednim Slovencem jemala, kar so so s težavami priborili in v kolikor ni vlada sama uporabila zase, vsaj na papirju porazdelila med manj naprednimi ali zaostalimi pokrajinami v državi. Celo nekaterim slovenskim komunistom to ni bilo po volji kot jim tudi ni bilo po volji, da je bratski in bratsko-rdeči Beograd imel pomisleke o uporabljanju slovenščine in drugih posesti Slovencev, ne da bi za to morali imeti dovoljenje Beograda, ki slej ko prej ne bo voljan podobnega dovoljenja izdati. Edvard Kardej, bivši Slovenec, ki je celo vodilni član jugoslovanske rdeče vlade in ki je v zgodovini izdal vsakega, ki ga je mogel, ubil ali dal ubiti vsakega, ki mu je močno stal po robu, je to pot izdal tudi svoje komunistične brate Slovence in privolil, da se uzakoni povedano s Kardeljevimi besedami "proces združevanja ljudi prek nacionalnih meja v enotni jugoslovanski socialistični skupnosti". Komunističnemu režimu v Beogradu so že nekaj let delali preglavice Slovenci, tudi komunisti, ki jim ni moglo biti prav, ZLOČINSKI NAPAD NA HRVATSKO CERKEV V TORONTU Na Silvestrovo zvečer zo zaenkrat še neznani storilci vrgli "Molotovo bombo" iz vrta sosednje hiše v pisarno hrvatskega župnika dr. Kambera. Pisarna je bila v istem poslopju kot cerkev. Ogenj se je hitro razširil v zak- ko je beograjska vlada vedno huje pritiskala, da se jugoslovanske kulture poenotijo in združijo. Komunisti so se sicer privadili v to, da jim državna oblast pove, kaj delati, a slovenskim komunistom ni bilo prav, ko so jim naročali tudi, kako delati. Beograd se je najbrže tudi spomnil prerekanja z Moskvo o načinu, kako ustvariti svetovni komunizem; ko je, vsaj v neki meri, uspel in dobil priznanje, da je dovoljeno in mogoče širiti komunizem na več načinov, se je ustrašil, da ne bi slovesnki komunisti morda poiskali še eno pot več. Dokler so samo nekomunistični Slovenci hoteli od Beograda proč, je bilo za današnji režim to vprašanje manj važno, ker so z njimi poračunali slovenski komunisti. Ko pa je bilo celo komunistom preveč, pa je bilo nujno protrebno uzakoniti tudi to vprašanje z novo ustavo. Ker so isti ljudje, ki so vladali ubogim sužnjem v Jugoslaviji doslej in bodo tudi v bodoče, ustava ni velike važnosti; utegne pa biti komunistom nova ustava v prid, če se kdaj njihov oklep zrahlja ali pa zdrobi. To se bo gotovo zgodilo, morda še ne tako hitro, a s takšno silo, da komunistom ne bo mogla biti v pomoč nobena ustava in nobena sila in nasilje niti ne denar, ki ga bodo naropali doma ali priberačili zunaj. Razmere v domovini se bodo ostrile. Titovino stiska gospodarska kriza, ljudje imajo strah pred novo poglobitvijo prijateljstva z Moško in jim je znamenje hudih časov, Beograd se je odločil za ostrejšo komunistično smer in stopnjevano integracijo. Ostrenje razmer pa bo tudi ostrilo slovensko politično voljo. Podoba je da čas apolitičnosti v domovini mineva. Bil je posledica strašnega terorja prvih let komunizma. Ponovitev istega pa v danih razmerah ni verjetna, niti po obsegu, niti po moči. Komunizem je izgubil na zagonu, dasi ima še vedno moč in je še vedno pripravljen biti surov. Z ozirom na vse to imamo razlog za trežen optimizem. Sicer ena lastovka še ne pomeni pomladi. Vemo pa, da bodo za njo prišle še druge. Morda ne takoj, a prišle bodo. In prišla bo pomlad. BOLEZEN NADŠKOFA VOVKA ristijo in uničil vse dokumente v pisarni kot tudi vsa cerkvena oblačila v zakristiji. Dim in voda sta močno poškodovala cerkev samo kot tudi stanovanjske prostore duhovnikov in hišnika. Celotna stavba je tako močno poškodovana, da bo verjetno ceneje zgfadbč) porušiti in zgraditi novo cerkev. Po poročilih katoliškega tednika torontske nadškofiije The Canadian Register (12. januarj 1963) so poedine osebe, ki so bile tesneje povezane s cerkvijo kot tudi duhovniki, že dve leti dobivali anonimne grožnje po telefonu, da bodo cerkev zažgali. Na Silvestrovo so grožnjo tudi izpolnili — po dveh telefonskih grožnjah kako uro poprej. Cerkvena dvorana je bila polna župljanov, ki so nameravali proslaviti silvestrovo. Kljub razumljivem razburjenju se je monožica mirno razšla in ni bilo nobene človeške žrtve. Istega dne sta dve osebi napadli kuharja Nikolo Talajo, ki je hotel na Dufferin Plaza kupiti jedila za silvestrovanje. Skočila sta iz avta, ga zbila na tla in eden je obenem izjavil, da je to zato, ker je član hrvatske župnije. Na splošno pripisujejo napad komunistom jugoslovanskega izvOra. Po vesteh iz Ljubljane leži nadškof dr. Vovk težko bolan v bolnišnici. Prejel je že zakrament za umirajoče. Nadškof dr. Vovk trpi že dolgo časa zaradi sladkorne bolezni. Jeseni se je navkljub bolezni mogel še udeležiti zasedanj 2. vatikanskega vesoljnega zbora. SMRT DR. ANDREJA SNOJA 30. decembra 1962 je v jeseniški bolnišnici umrl univerzitetni bogoslovni profesor, častni kanonik ljubljanske nadškofije, prevajalec sv. pisma, pisatelj bogoslovnih in verskih razprav in knjig, prelat dr. Andrej Snoj. PROTIKOMUNISTI OBSOJENI V LJUBLJANI Po poročilih iz Trsta je bila sredi januarja v Ljubljani glavna razprava proti skupini Slovencev, katere so obdolžili, da pripadajo "Organizaciji slovenskih protikomunistov". Trije voditelji te skupine so bili po istem poročilu obsojeni že pred časom na dolgoletno ječo. Obsojeni so bili: dr. Kari Vojska ne 11 mesecev, Ludvik Bu-ček na 6 mesecev, Vinko Dolinar na 28 mesecev, Rudolf Brezovar na 10 mesecev, Viktor Brezovar na tri leta in pol, Ferdo Avzec na 5 mesecev in Amalija Stajniko na 18 mesecev strorega zapora. Ernest Bencik je bil oproščen. Obsedba je bila utemeljena: "Razen enega so vsi obtoženci krivi, ker so pod raznimi vidiki solidalizirali z voditelji organizacije in niso prijavili proti— narodne dejavnosti treh kolovodij, čeprav jim je bilo znano, da streme za uresničitev ciljev in nalog, ki so jih dobili od emigrantskih središč iz tujine". PISMO IZ WASHINGTONA Čeprav ni povezano narav.no.st s Slovenci in zgodovino Slovencev, je vendar zanimivo, da se je predsednik Združenih Držav spomnil 45. obletnice proglasitve ukrajinske samostojnosti in da se je še na posebno slovesen način spomnil obletnice ukrajinske samostojnosti ameriški kongres. Na dan obletnice, 22. januarja je Senat začel redno zasedanje z molitivijo, da bi ukrajinski narod spet svobodno zadihal in da bi luč resnice znova zasijala ukrajinskemu ljudstvu, ki hoče biti svobodno. Obletnico ukrajinske samostojnosti so številne ukrajinske ustanove v Ameriki slovesno praznovale. Izraz prijatelstva in naklonjenosti so Ukrajinci prejeli tudi od guvernerjevih 33 zveznih držav Amrike, 40 ameriških senatorjev in 140 ameriških poslancev. New Yorški guverner Rockefeller, ki postaja iz dneva v dan bolj vpliven v vodstvu republikanske stranke, je izrazil svoj protest in ogorčenost nad sovjetskim zatiranjem Ukrajine in dejal, da za Ukrajince ni hladne vojne, marveč prava krvava vojna, ki terja žrtev za žrtvijo med ukrajinskimi rodoljubi. Letošnje leto bo prav tako za Slovence 45. obletnica, kar so Slovenci oklicali svojo neodvisnost. Zgodilo se je tudi v Sloveniji podobno kot v Ukrajini. Slovenci šo proglasili neodvisnost, zamisel o slovenski državi pa ni uspela in Slovenija je postala zasedeno ozemlje Karadjordje-vičev, prav tako kot je Ukrajina postala Ukrajinska Sovjetska Republika. Razlika, ki je bila leta 1918. med takratno Slovenijo in pa komunistično Ukrajino, je pa po 45 letih skoraj izbrisana. Ukrajina je sestavni del Sovjetske Zveze, Slovenija pripada komunistični Jugoslaviji. Nova jugoslovanska ustava je tudi odvzela Slovencem navidezno pravico, da se od Jugoslavije odcepijo. Vodilni slovenski komunist, ki pa že dolgo ni več Slovence, danes v imenu Jugoslavije in rdečega jugoslovanskega bratstva biča narod, iz katerega je izšel, prav tako kot sin ukrajinske zemlje Nikita Kruščev vrača dobrote svojin ukrajinskih staršev le z zasužnjen jem in pogibeljo Ukrajincev. Nehote sili v ospredje še ena primera med obema: njuno delo med vojno. Po naročilih istega, danes že od obeh prekletega Stalina sta obadva masivno in, vsaj Kardelj, lastnoročno pobijala najbolj verne člane naroda, ki sta iz njega izšla. Revolucija in državljanska vojna v Ameriki, ki je pred sto leti zahtevala nad en milijon DR. FRANČIŠEK ŠEGULA, RIM: življenj, je na splošno poznana med ameriškim ljudstvom. Toda učbeniki in šole ne morejo dati popolne predstave. Težko si zato tukajšnji ljudje predstavljajo z zadostno jasnostjo vso ostrino komunističnih revolucij in mnogi na primer sploh ne morejo verjeti, da je v španski državljanski vojni izgubilo življenje nad en milijon ljudi, ali pa da je na slovenskem vsak peti Slovenec bil ubit od komunistov ali pa zaradi njih. Seveda k temu prispeva tudi rdeča propaganda, ki skuša na vsak način vplivati na dnevno časopisje, da to najbolj žalostno resnico, v kolikor je poznana širši javnosti, prikroji po svoje in kar se da omili. Jugoslavija brez dvoma potroši v ta namen znatne vsote in je tudi, do neke mere, uspešna. Nič pa ne da za to, da bi ameriška javnost ali svet spoznal zemljo, ljudi in razmere doma, prav tako kot seveda tudi druge komunistične države ne marajo, da bi svet postal o njih malo poučen. In v resnici ni, vsaj ne zadosti. Prav posebno hvalevredno je zato dejstvo, ko je kaplan ameriškega parlamenta javno povedal, da Ukrajinci niso Rusi, da njihova zemlja nikoli ni bila ruska, razen v kolikor je ni zasegla gola sila in nasilje, in da so se Ukrajinci skozi stoletja zopers-tavljali tuji oblasti, ker so hoteli biti samostojni. Morda je zgornja trditev preveč laskava za Ukrajince, kot bi bila podobna trditev tudi preveč laskava za Slovence, saj se nekateri še danes ne morejo sprijazniti z mislijo o popolni samostojnosti ali o svoji državi. Vsekakor pa izgleda, da število teh postaja vsak dan manjše. V času sedanje uprave v Ameriki je ,bilo odstranjenin v Wa-s-hingtonu precej spomenikov zaslužnih mož, ki pa niso bili zadostno povezani z zgodovino Amerike ali zgodovino ameriških političnih načel. Ravno v tem času pa je odločil parlament Združenih Držav, da naj bo postavljen v bližini Capitola spomenik ukrajinskemu pesniku in rodoljubu ševčenku, ki je nekako pred sto leti posvečal svoje delo ukrajinski samostojnosti. Res je, Ukrajinci so močnejši v Ameriki kot Slovenci, vsaj številčno, a vsem bi bilo lahko v ponos, ko bi Amerjški parlament začel v letošnjem letu svoje zasedanje z molitvijo za slovensko svobodo in neodvisnost ter dal postaviti spomenik enemu izmed vidnih borcev Slovenije za njeno svobodo, pa čeprav ne eno ne drugo ne bo priborilo Slovencem zaželjene svobode in neodvisnosti. ZA BEATIFIKACIJO A. M. SLOMSKA Lepe prve jesenke nedelje, 23. septembra 1962, je mesto Maribor doživelo izredno slavje. O-biskali so ga cerkveni dostojanstveniki od blizu in daleč. Celo i r. tujine je brlo mogoče opaziti častne goste. Nekoč so ob podobnih slovesnostih plapolale zastave, po ulicah so se pomikali slavnostni sprevodi, godba je odmevala med zidovi mestnih hiš.... Ljudje so vreli na slavnost od vseh strani. Na kolodvoru je bilo pravo mravljišče. Prihajali so izredni vlaki, okrašeni in s posebnim popustom.... Vsega tega ob praznovanju stoletnice smrti prvega mariborskega škofa — služabnika božjega Antona Martina Slomška— nismo mogli videti in doživeti. Tiho, zato pa duhovno nič revnejšo slovesnost, so za oči bogatile le naravne lepote božjega sveta. Sonce izredno lepega dne je z zlatimi žarki objemalo okolico, rob in sedež prvega mariborskega škofa, ki je pred sto leti v sluhu svetosti zapustil svojo čredo.... V slavnostnem sprevodu nad-pastirjev in duhovščine iz škofijskega dvorca v Slomškovo stolnico so bogoslovci nosili petnajst debelih svežnjev spisov velikega škofa. Med slovesnostjo je Slomškove spise pred oltarjem blagoslovil dr. Maksimilijan Držečnik, škof mariborski, naslednik na prestolu velikega predhodnika. Ti spisi naj bi v Rimu izpričali herojske kreposti velikega borca škofa Antona Martina Slomška za božje Krajlestvo v naših krajih pred sto in več leti. Za blagoslovitvijo spisov so vsi navzoči nadpastirji pravtako pred oltarjem podpisali prošnjo sv. očetu, da bi služabnika božjega, škofa Antona Martina Slomška, prišteli k blaženim. Štirinajst dni za tem je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik skupaj z ostalimi našimi nadpastirji prišel v Rim, da se udeleži II. Vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. S seboj je pripeljal velik zaboj. V njem so bila zbrana vsa pisana dela in zaključen ško- PODTALNA VOJNA NA KITAJSKEM Komunistični vladarji Kitajske so sporočili, da so pobili ali ujeli 172 nasionalističnih Kitajcev, ki so se ali izkrcali ali pa so se spustili iz letal na celinsko ozemlje. Nacionalisti so priznali, da je komunistično poročilo točno, kolikor zadeva število ubitih ali ujetih vojakov, vendar je nepopolno, češ da so komunisti potrebovali nad tri mesece, da so jih ujeli. Pri tem so sami izgubili nad 700 vojakov— in še je mnogim nacionalistom uspelo, da so pobegnili. Te skupine so tudi uspele, da so povezale mnoge protikomunistične skupine in organizirala več primerov sabotaže, med drugim elektrarno za zlati rudnik, eno pristanišče, dvoje vojaških skladišče in eno civilno ter dva mosta. takih dejstev in jih ne bo poznala. Takšna teorija, če jo smemo imenovati teorijo, nima nič skupnega z marksizmom...." Castro pa je vpil v mikrofone: "Kar potrebujemo, so izvedenci v pripravi in izvedbi revolucij". fijski postopek 2a prištetje k blaženim služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška. Ves ta dragoceni material je prevzvišeni sam še pred otvoritvijo vesol njega cerkvertega zbora 11. oktobra 1962 izročil sy. Kongregaciji obredov. Ta sv. Kongregacija namreč po nalogu sv. očeta rešuje postopke za prištetje k blaženim služabnikov božjih vesoljne Cerkve. V modernem smislu bi to Kongre-gacijo lahko imenovali "Ministrstvo za blažene in svetnike". V kratkem bo sv. oče imenoval enega kardinalov, ki bo zaščitnik postopka prištetja k blaženim služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška. Ta kardinal ima poseben naslov. Imenujejo ga "cardinalis po-nens". Prevzvišeni škof mariborski je že imenoval postulatorja za Slomškovo beatifikacijo v Rimu in ga predložil Kongregaciji za obrede. Cim bo Kongregacija obredov imenovanje postulatorja s posebnim odlokom potrdila, bo novoimenovani postulator ali zastopnik Slomškovega postopka za prištetje k blaženim in svetnikom prosil isto Kongregacijo, naj odpre apostolski postopek za beatifikacijo služabnika božjega Antona Martina Slomška. V prvih mesecih let 1963 se bo torej začel apostolski postopek za Slomškovo beatifikacijo v Rimu. Naloga postulatorja bo nadalje preko kardinala-zažčitnika narediti vse potrebno, da bo stvar z uspehom nadaljevala do končnega cilja, to je do časti oltarja služabnika božjega Antona Martina Slomška. Ob tej priliki prosimo vse naše verno ljudstvo, naj v ta namen goreče moli. Priporoča naj pa se tudi služabniku božjemu Antonu Martinu Slomšku v vsaki težki zadevi (bolezni, nesreči in podobno). — Eventualna usli-šanja naj bi sporočili na naslov: Škofijski ordinariat, Maribor, Slomškov trg 19, ali pa: dr. Frančišek šegula, Via Urbano VIII[16, Roma. KOMUNISTI IN PAPEŽEVA SOCIALNA OKROŽNICA Ena mnogih posebnosti najnovejše socialne okrožnice Janeza XXIII. Mati in učiteljica je ta, da je komunistični tisk ni zamolčal, marveč j d o njej poročal in z njo debatiral — seveda samo v naprej določenem okviru clialiktične-ga materializma. Vendar je že to dejstvo samo pozitivnega pomena posebno za dežele, ki so že več generacij odrezane od zveze z ostalim nekomunističnim svetom in ne vedo, da ima katoliška Cerkev sploh kak socialni program. NAŠI RAZGLEDI, ki izhajajo v Ljubljani so, objavili v 21. številki <3. novembra 1962) članek "O ideoloških osnovah sodobne doktrine Vatikana". Članek ni izviren, marveč samo prevod iz ruščine, za katerega pa je napisalo uredništvo sledeči zančilni uvod: "Enciklika Mater et Magistra je dobila velik odmev v svetovni publicistiki. Skoraj bi lahko trdili, da ni nobene pomembnejše revije, ki o sodobni doktri ni katoliške cerkve ne bi objavila zajetnejšega teksta. Med najzanimivejše sodijo teksti italijanskih in francoskih publicistov. Tudi v sovjetski publicistiki zadnje mesece srečujemo več tekstov na to temo. Odločili smo se, da posredujemo daljši integralni odlomek iz razprave "O ideoloških osnovah sodobne doktrine Vatikana', ki sta ga za revijo Vopro-si filozofii št. 6/62 napisala I.I. Kravčenko in S.A. Afirov." Clankarja sama razpravljata o okrožnici po načelih svoje dialektične logike, vendar je njuno spoznanje v nekaterih ozirih mnogo bolj jasno kot je pisanje tistih, ki bi radi videli v okrožnici sprečembo katoliškega stališča v neke vrste socializem Pisca ugotavljata, da okrožnica ne omenja komunizma imenoma. "Toda napak bi bilo iz tega sklepati, da je ta enciklika v svoji usmerjenosti manj antiko-komunistična, kakor so bili so-cialno-politični nastopi Vatikana v prejšnjih letih". Zamerita mu že samo dejstvo, da komunizma CASTRO HOČE VEČ REVOLUCIJ V JUŽNI AMERIKI Istega dne, ko je Hruščev izjavljal v Berlinu (16. januarja 1963), da je zgrešena teorija, da more socializem zmagati samo z vojno, je pozival Castro komuniste, naj ohranijo edinost in podpirajo "osvoboditev" Južne Amerike. Hruščev je dejal: "Zagovorniki 'teorije', da bo socializem zmagal z vojno, odklanjajo možnost rabe miroljubnih sredstev za zmago socializma.... Po njihovi teoriji je vse zelo enostavno: Pojavijo se heroji in vprizorjjo upor. Toda zgodovina ne pozna ANGLEŠKA LABOUR PARTY JE IZGUBILA VODITELJA Angleško javnost, zlasti pa Labour Party, je presunila nenadna smrt voditelja stranke Hugha Gaitskella, ki je bil šele 56 let star. ■ Hugh Gaitskell je opravil veliko delo v stranki, da je pomiril levico in desnico in tako povečal verjetnost, da bi stranke zmagala v prihodnjih volitvah. Zadnja poročila o javnem mnenju so kazala, da je 9% več ljudi izjavilo, da bi pri volitvah volilo Labour Party kot pa konservativno. Politična zmaga in organiziranje vlade je bila tako rekoč na krožniku, sedaj pa se je verjetnost zelo zmanjšala, ker stranka nima nikogar, ki bi užival podporo vseh. PLES "TVVIST" PREPOVEDAN V BEIRUTU Notranji ministeri Kamal Jumblatt je poslal policijo v Beirutu, da je polovila ducat plesalcev, ki so plesali novejšo plesno norost—tvvist. Nekateri trde, da je to "zvijanje" pri plesu nemoralno, ker preveč vzbuja spolnost, drugi so mnenja, da kaže na povratek v primitivnost V JBeirutu vsekakor prevladuje prvo mnenje. Povečana pomoč občinskim odborom zadnjem desetletju je bil Ontario najhitreje se razvijajoči predel na zemlji. Hitro povečanje prebivalstva je povzročilo nove probleme, katerih najpomembnejši je ra-steča zapletenost občinskih problemov. Vsi si želimo, da bi živeli v dobro organiziranih občestvih, ki so dopadljiva, delujoča in ekonomična. Oddelek za občinske zadeve ("The Department of Municipal Affairs") pripoznava potrebnost večjega oskrbovanja s pomočjo in nasveti občinskim odborom, da bi to zaželjeno stopnjo dosegli. Kot posledica tega se oddelek trenutno nahaja v reorganizaciji. Občinski finančni oddelek ("The Municipal Finance Branch") je vpo-stavljen, da vodi študije o razglabljanju oznak in nagnenj občinskih dolgov, občinskih dohodkov in izdatkov, načinov kontroliranja dolgov in dolgotrajnega financiranja vodstva in planiranja. Delokrog občinskega knjigovodstva in končnega pregledništva je razširjen, da vklučuje nantančni pregled vseh finančnih zaključkov HON. J. W. SPOONER občin in lokalnih odborov ter povečano napredovalje posplošenih metod knjigovodstva in pregledništva na področju pokrajine. Dejavnosti oddelka pri načrtih za občinske delavnosti se povečajo z ustanovitvijo: (1) posebnih krajevnih študij in študijskim oddelkom, ki zbira osnovne podatke za lokalne občinske načrte in razvoj, in (2) ustanovitvijo posebnih krajevnih uradov, da se tako poveča tehnična pomoč lokalnim načrtve-nim odborom in s povspešitvijo organiziranja novih načrtvenih odborov v pokrajini. Kot minister za občinske zadeve (Minister of Municipal Affairs) je in bo moja dolžnost in privilegij, da vodim in razširim ta razvijajoči se oddelek, z enim samim ciljem v misli, namreč, povečati možnosti vsem občinam in občestvom, da uživajo ,njih vrede odgovarjajoči občinski odbor. Minister of Municipal Affair« ONTARIO DEPARTMENT OF MUNICIPAL AFFAIRS 801 Bay Street, Toronto ontario ne omenja "v dobi, katere osnovna značilna poteza je prehod človeštva iz kapitalizma v komunizem, ko je tretjina človeštva ubrala pot socialistične in komunistične graditve!" Če že ni v okrožnici direktnih napadov na komunizem, "je pa v njej mnogo antikomunističnih namigavanj, zamaskirane, toda sila energične polemike s komunističnim naukom. Papež govori o 'zmotnih in nepopolnih ideologijah', zgrajenih na 'manj globokih' straneh človeške narave, in očitno misli na materialistične in socialis-" tične ideje; papež zavrača 'utvaro domnevnega raja na zemlji' in daje dokaj prozorno razumeti, da je komunistični program o vzpostavitvi popolnega družbenega reda po njegovem mnenju utopija." Pisca tudi nista zadovoljna s papeževo 'tehnično' opredelitvijo socializacije, ker "kaže, daje osnovna ideja enciklike — 'socializacija' brez socializma in proti socializmu". To spoznanje je gotovo mnogo globlje kot prizadevanje mnogih, da bi našli v okrožnici nekvalificirano odobritev podržavljenja. Pod vplivom svojega gledanja izjavljata pisca napačno, da je okrožnica "apologija kapitalizma, dasi nekoliko bistrejša kakor prej". Svoje stališče skušata podpreti s pravilno ugotovitvijo, da papež še( vedno vztraja, da je pravica do zasebne lastnine pravica, ki izvira iz naravnega prava. V tem vidimo plitko enačenje ustanove zasebne lastnine s kapitalističnim družbenim redom v katerem je stremljenje po največjem možnem dobičku vrhovno načelu. To enačenje seveda ne odgovarja stvarnosti in pisca tudi zamolčita, da je tak kapitalizem Cerkev mnogokrat nedvoumno obsodila. Njuna sodba je: "Ideal katoliške doktrine je 'zboljšan, popravljen' kapitalizem". Res je da človek dobi isti utis pri branju člankov in poslušanju govorov mnogih katoličanov, toda to še ni uradno stališče Cerkve. Cerkev ima svojo socialno filozofijo, ki je nezdružljiva s kakršnim koli kapitalizmom. Edina možnost bi bila, če bi enačili kapitalizem z vsakim gospodarskim sestavom, ki upo rablja kapital, toda tega uporablja vsako gospodarstvo in bi v tej opredelitvi kapitalizem pomenil isto kot vsako gospodarstvo ter bi ta pojem bil povsem odveč. Kakor hitro naj ima pojem kapitalizma kak smisel, mora pomeniti prednost, ki jo uživa kapital v organizaciji gospodarskih činiteljev nad delom, ki je osebni gospodarski činitelj in je torej v opreki -s krščansko socialno filozofijo. Pisca se tudi motita, ko trdita: "Katoliški socialni program ne daje nobene navdihujoče ideje za človeka, nobene perspektive za bodočnost". Na žalost je res, da niti mnogi katoličani teh idej ne vidijo in jih zato tudi ne skušajo uresničiti, toda te ideje so vedno navdihovale včasih večje, včasih manjše število katoličanov od prvega krščanstva do modernih apostolov krščanske socialne akcije, ki žrtvujejo vse, kar imajo, vključno svoje življenje za duhovno in snovno dobrobit sočloveka. Članek seveda zmagoslavno zaključi, da je komunistični program 22. kongresa v Moskvi su-perioren katoliškemu: "Kaj lahko ta program postavi proti konkretnemu, znanstvenemu, realističnemu načrtu komunistične graditve razen klavrnih polovičnih ukrepov in neprestanih pozivov k abstraktnim načelom morale, pravičnosti, sreče, ljubezni itd.?" Pisca se morda niti ne zavedata, kako zastarelo je že njuno stališče. Sociolog Piti-rim Sorokin je zbral celo knjigo empiričnih dokazov, da se more rešiti sodobno človeštvo iz nepretrgane verige socialnih vprašanj in težav le, če se vrne k ljubezni kot temeljnemu družbenemu vodilu (Recontruction of Humani ty). Očitno nista preveč gotova v svojem zmagoslavnem zaključku, ker ga skušata še podkrepiti z novo potvorbo, v kateri enačita 0 Češko-Slovaška mora toliko svoje proizvodnje pošiljati v SSSR in na Kubo, da je morala v januarju omejiti domačo rabo elektrike in goriva. Prizadeta ni bila samo cestna razsvetljava in reklame, marveč celo jutranje radijske oddaje. # Moskova je uvedla neposredno letalsko zvezo med Sovjetsko zvezo in Kubo. Na ta način se lahko izogne vsem neprijetnostim morebitne kontrole na vmesnih postajah kot n. pr. v Kanadi. % V 1. 1962 je nad 2 milijona prebivalcev ZDA potovalo v druge države. 0 Hruščev je izjavil v Vzhodnem Berlinu, da je sicer res umaknil svoje atomsko orožje iz Kube, toda zato je postavil 120 novih postojank—za vsak primer. # Združene države z rekordnim novim predračunom in naraščajočim deficitom si bodo v bodoče še bolj prizadevale, da bi gospodarsko močna Evropa prevzela večjo odgovornost za stroške lastne obrambe. Po podatkih ZDA znašajo izdatki za obrambo v Evropi 53 na osebo ali 5% narodnega dohodka zapadnih evropskih držav, dočim znašajo v ZDA $277 na osebo in nad 11% dohodka ZDA. Vojaški predračuni poedi-nih držav znašajo naslednje odstotke njihovega narodnega dohodka: v ZDA 11.3%; v Angliji 6.7%; v Franciji 7.2%; v Zapadni Nemčiji 5.9%; v Italiji 4.4%; v Nizozemski 5.0%; v Belgiji 3.8%; v Turčiji 4.3%; na Norveškem 5.0% ; na Danskem 3.2%; v Grčiji 5.8%, na Portugalskem 6.9% in na Luksemburškem 1.7%. ITALIJANSKI PROTEST V TORONTU 14. januarja je kanadski televizijski porgram (CBC) Camera Canada prikazal, v koliki meri so Italijani v Torontu — kakih 175.000— vplivali socialno in kulturno na mesto samo. Program je gledalo mnogo Italijanov in tudi italijanski duhovniki, ki oskrbujejo dušno pastirstvo med njimi. Program je povzročil mnogo protestov in župnik italijanske župnije sv. Marije Ange-ske E. Faraone se je pismeno pritožil pri vladi v svojem imenu in v imenu italijanske kolonije, da je bil prikaz tako sramoten, da zahtevajo opravičilo in so celo začeli posvetovanje z odvetniki, če je možno tožiti konpora-cijo. Župnik je v svoji pritožbi izjavil, da je bil program tako slabo tehnično izveden,' da je ustvaril videz kot da se kopanje na obali, igranje ping-ponga, jedača in pijača dogajajo istočasno ko se daruje sv. maša. Italijanska kolonija je tudi odgovorila na javne očitke, češ da so italijanske hiše v Torontu prenaseljene. Italijanski duhovnik pri sv. Heleni, preč. J. Car-raro je povedal, da je v enem delu župnije v 76 hišah 146 družin 651 ljudmi. To trpanje ljudi v hiše je posledica dejstva, da so cene hiš previsoke in obrestne mere na hipotekah pretežke, da bi si več družin moglo kupiti lastno hišo. Ker ne zmorejo teh izdatkov, stanuje po več družin tudi v enostanovanjskih hišah. To je v mnogih primerih tudi razlog, da mnogo italijanskih otrok zapusti šolo zgodaj in išče zaposlitev. katoliški sestav z moralnim kodeksom buržuane družbe. Po postavitvi take enostavne enačbe jima seveda ni težko zavreči celotni katoliški sistem moralnih norm. Pa tudi pri uporabljanju te zlagane enačice ne moreta zakriti svoje zadrege, ker nadaljujeta: "Kljub dvoumnosti for-muliranja ter nerealističnemu značaju njihove osnove in sklepov pa jih (t.j. mirovnih prizadevanj Cerkve; op. pisca) ne kaže v celoti zavreči. Zdaj je od vodstva cerkve v marsičem odvisno, ali se bo dejansko vključila v boj za mir med narodi ali bo kakor doslej (uboga zgodovina! op. pisca) skupaj z odmirajočim kapitalizmom pehala človeštvo v katastrofo". Članek, ki je bil objavljen v Sovjetski zvezi ter preveden v slovenščino in objavljen v Ljubljani, dokazuje, da se pojavljajo dvomi v komunističnem dogma-tizmu in take razprave morejo kljub vsem pomanjkljivostim te koristne dvome še bolj podkrepiti kot pa odpraviti. dres • SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA v Torontu je 26. januarja priredila DRUŽABNI VEČER v slovenski cerkveni dvorani na Manning Avenue. Prireditev je zelo dobro uspela, "kar se da soditi po veselem razpoloženju gostov, kakor tudi po zadovoljstvu odbornikov, ki so opravljali pri takih prireditvah običajne posle okrog mehke in trde pijače. Odrezale so se tudi soproge odbornikov, ki so skrbele za okusne prigrizke, kavo in sliščice. • SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Torontu pripravlja za nedeljo 17. fe. t.l. dve krajši deli veselega značaja, primerni za pred-pustni čas. Prvo je BURKA O JEZIČNEM DOKTORJU (iz petnajstega stoletja, autor neznan), drugo delo pa je: DIJAK NA POTI V PARADIŽ. (Hans Saks). Slovenske predelave napravila Emil Smasek in Kristina Vrhovec. Slovensko Gledališče si je že pridobilo sloves dobre igralske skupine, ki večkrat ne leto nudi Slovencem v Torontu in drugod dobro pripravljena in igrana gledališka dela. Vsako njihovo uprizoritev je užitek gledati in poslušati. • V nedeljo 10 marca, bo v cerkvi Marije Pomagaj birma. Gospod kaplan Rev. Zrnec in gdč, učiteljice imajo sedaj dosti dela s pripravo otrok na birmo, ker se ves pouk veronauka vrši v slovenščini. • Zvedeli smo da č. G. Zrnec zopet pripravlja in organizira veliko glazbeno in pevsko prireditev, podobno kakor prejšnje leto- Z lanskim glazbenim festivalom smo bili zelo zadovoljni. Gospodu kaplanu Zrnecu se moramo tudi zahvaliti za lepo petje otrok med božičnimi prazniki. Med šolsko mašo vsako nedeljo ob devetih 'je šolski otroški zbor zares ubrano in prikupno prepeval božične pesmi. Pevo-vodji in zboru častitamo. Za praznike se je tudi stalni cerkveni zbor pod vodstvo g. Jurija posebej potrudil, da je povzdignil lepoto božiča z ubranim petjem. • Preko 40. zastopnikov etničnih listov so si 31. januarja -.;•■) Uh tvana.-.ih *».htnr ustsn it) j*ni 'SJT301JS 07501 m 3V)7V:U0 i --»t vrh jv v. rvrMr.n .;Ul -mt »drufcuj« ss-«C-*M, dskl«? n* ntistopiii ur« j in t r.*ir.*r*. v evajih rnl -ih pravic* tri .-mJit"* upruvn* ijhh.Bt.i. '** * ^ ■ H« rodni, »runi*, ».oktobri 1944. 2rr^:P™***** i zagotov lin Človeka vredno življenje. . Za uveljnvljenj« teh narodnih zj.htev ustanovi J eni NA3QBSX :j§ ODBC® za SLO TEŠIJO kot vrhovna narodna obiti at združuje zjjžauriB ,do- ■ 1 IO»r oa nastopijo urejene razmere,v svojih rokah pravic* suveren« ta naj-vijSje up revne oblasti. -o J+an Jktjfin/fttt' i narodni praznik,29.oktobra 1344. .// „ * J ri ^ »astopniki slovesakegs javnega življenja po aodMbojnsa po «ret« ran ju sklenejo sledefo . • v ' , narodno Izjav os o le teaolju etnične s.siobitnosti slovenskega naroda xn na _ y narSdno«tneV» na^efa zahtevano : 1.- državno-pravno' združitev vsega slovenskega narodnega ozaalj« v fcEpa.Ti.lK) 3f/0Vi»TJ0,kl mora *ltl v geografske«,gospodar-^ skem,prometnem ln atratejkem azlru tr.ko zaokrožena celota,da bost« •avrrovana neaoteni narodni ln gospodurski obstoJ ln razvoj Slovan- akega naroda} - v>s? ^ . .. • - - ., 2.- federativno,na demofcratl!ni podlagi ln socijalno pra-vlfno urejeno kraljevino Jugoslavijo pody vladareko hii* ».aradjordj*- . vlčev ,katere dfil Jo tudi narodna dr^bTa >.edtnj<»na Slovenija} tako f6d«ratimo drŽavo »da bodo narodno drfcara kot se- i i J .CUS.aM.TilW S.L on* V^U U .-V/VV IIIUUUllO UirittTO K.U I. stavni deli^lm»l« tnk« 9tv»^no podr<^je,?a bo izvrševali? osrAdnjB — xve«oMt>bla8t le tt^te nrtop lSMfla«^ ti ste-prerosrti-^ikl -«« j* z rreeno uvtsvo lcrtono Vrlznane ln Izvzete iz prlstojnost?*{>M.astl narodnih drinv, — "• «- * » - Zvezne ustavo juge slovanske .^n-MMe cuttvSrtajna skupi8iua*» staviJen>^^z d^konltih predstavnikov posameznih naročjih držav tako^i^^laenje za njo kvalifiolran# nikov 4.» vsake narodne država; V v 1 t* v „1 ,f ' 4«-teBeljito sooljr.lno in pospodarsko jurei^anovo ,kl bo unl-eila gospodstvo kapitala nad delom,pri znala vrf-fl družinam ln poedincem njih-»ooij.> lno-gospodarsko funkcijo ter jim »k^nto-riL* Sloveka vredno Sivljenje. ia trveljpvljenje teh nnrodnlh zohtev ustanovljeni HARODBI UBBOR M 3ICVEKTOO kot rrhovn. naroiln > oblast »drugje zn?a.sno,dokler 1» naatopi^o nrejen» razmere,v svojih rokah pravice suverena in ijprflvn« oblatiti. r»radni praznik, ».oktubru 1944. ■■ * ---Jfc- ^ 1 najvišje upravne oblasti. Ia narodni praziiik,29.oktobra 194<. N L t* (J / / ■ • • 0C4A.I <%ll ,Clt-* ^MrzvvfA' # 7e-K. /to OMt? , " u. 0 Jfi^cs^ - ;' l , - . >t it K ■ ———.............—-1,. i.