Bel
po-
Bnce
tem
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
ce av< )iin po i H
až-iko Din se ©ju a jo et tr Bojo
ra-
ila
iet
jal
Kili
po
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 2. decembra 1933.
štev. 138.
pAMtesticamb!
Roke proč od Trgov, bolniškega in podpornega društva
Časopisi poročajo, da sta zasebno-dru-štveni blagajni »Merkur« v Zagrebu in »Trgovačka omladina« v Beogradu sklenili, da naj se obe omenjeni organizaciji ter ljubljansko Trgovsko bolniško in podporno društvo združijo v en zavod, centrala tega zavoda pa prenese v Beograd. Z ozirom na izkušnje, ki jih žal imamo, je treba časopisnim vestem verjeti in zato je treba takoj začeti z energično akcijo, da se ta namera v kali zatre.
To tem bolj, ker imamo že dovolj mnogo prebridkih izkušenj od centralizacije okrožnih uradov. Mesto da bi ta centralizacija poslovanje poenostavila, ga je nad vse komplicirala in tako zelo pobirokrati-zirala, da so upravni stroški nad vse navali, pravice zavarovancev pa se zmanjšale. Posledica tega je, da so nezadovoljni tako delodajalci, ko delojemalci in da je vedno bolj glasna zahteva, da se v socialnem zavarovanju izvede decentralizacija. Ta zahteva je bila na številnih shodih in zborovanjih sprejeta že od vseh gospodarskih stanov in pridružili so se ji tudi že delodajalci. Je to torej soglasna zahteva ▼sch, ki se jih tiče socialno zavarovanje! Zato je treba to zahtevo tudi izvesti, ker je pač edino pravilno, da odločajo o socialnem zavarovanju oni, ki to zavarovanje vzdržujejo, ne pa oni, ki od tega zavarovanja žive.
Združitev vseh treh zasebnih društvenih Magajn pa tudi ne more prinesti nobene rešitve. Stara stvar je, da zdrave organizacije ne potrebujejo nobene fuzije, ker se same vzdržujejo in ker imajo vse pogoje za obstoj. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ni le dokazalo s voj o obstojno upravičenost, temveč tudi dokazalo, da posluje tako dobro, kakor niti en okrožni urad v državi in niti eno drugo zasebno zavarovalno društvo. Nima nobenega deficita, ne potrebuje od nikogar nobene subvencije, nima višjih dajatev ko druga društva, a nudi svojih članom največ. Dejansko so bile tudi edine »napake«, ki so jih mogle odkriti razne komisije pri »Trg. bolniškem in podpornem društvu« te, da daje svojim zavarovancem predraga *dravila, da jim preveč nudi. Da pa to ni napaka, temveč le zasluga, pa je jasno za vsakogar, ki le količkaj čuti z zavarovancem.
In tako vzorno delujoče društvo naj se sedaj odpravi. Je menda res samo pri nas mogoče, da je v nevarnosti obstoj društva, če dela predobro. Kajti hitro postane to predobro delo nemarnim ljudem v spod-tiko in ti ljudje ne mirujejo, dokler ne uničijo onega, ki je vsled svojega dobrega dela očitek njihovemu slabemu delu. Mesto da bi bili vsi veseli, da imamo vsaj eno društvo, ki dobro deluje, mesto da bi vsi delali na to, da bi delovalo še boljše in da bi tudi vsa druga tako dobro delovala, hočemo ubiti dobro, da bi mogla živeti slabše delujoča!
Proti nameravani združitvi pa moramo protestirati tudi iz razlogov štednje, kajti ta združitev bi samo povečala stroške, ne da bi prinesla kaj pozitivnega. Ne pomeni zato nič drugega, ko zapravljanje. Centralizacija bo povečala upravni aparat, ker bo uvedla novo nadzorovanje, ki pa se bo večinoma pokazalo le v novih potnih stroških in podobnem. In da dosegajo ti potni stroški velikanske vsote, vemo le predobro. Še bolj pa vemo, da so ti potni stroški skoraj vedno čisto odveč.
Protestirati pa moramo proti nameravani združitvi tudi zato, ker še ni podan noten dokaz, da so ostale organizacije to združitev tudi zaslužile. Skoraj vse leto se že čita v listih o nesoglasjih, ki vladajo v »Merkurju«. Naj najprej spravi »Merkur« sebe v red in naj poskrbi, da bodo o njem Pisali listi tako, kakor pišejo ljubljanski o Trg. bolniškem in podpornem društvu,
potem šele sme govoriti in predlagati združitev. Prej pa ne!
Trg. bolniško in podporno društvo v Ljubljani je stara organizacija, ki bo skoraj praznovala svojo stoletnico, ki je torej obstojala že v časih, ko se propagatorjem združenja še sanjalo ni, da sploh obstoji socialno zavarovanje. Že samo to dejstvo pravi dovolj jasno, da tako stare organizacije ne gre kar tako meni nič tebi nič uničevati, temveč da jo je treba vprašati, če ona sploh hoče združitev. Volja te organizacije je odločilna, če pride do združitve ali ne, ker nima nihče pravice, da bi komandiral društvu, ki se je vedno vzdrževalo le samo.
Ne vidimo nobenega količkaj resnega in utemeljenega razloga, ki bi govoril za združitev, zato moramo tem bolj biti proti tej združitvi. In ker ne vidimo nobenih resnih razlogov, postaja nam že sumljivo, zakaj se ta združitev sploh zahteva. Ne moremo se otresti zato vtisa, da se hoče z aktivami Trgovskega bolniškega in podpornega društva izravnati pasive na drugi strani. In ta vtis moramo imeti, dokler ne dobimo vsaj enega resnega razloga za združitev. Dokler pa tega ne dobimo, more biti naša zahteva samo ena in ta se glasi: Roke proč od naše najstarejše socialne ustanove! Roke proč od Trg. bolniškega in podpornega društva!
Odmevi ttoviU davthiU pcedto^ov
Ljubljanski občinski svet
Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je tudi mnogo govorilo o novih davčnih predlogih. Debata je nastala vsled interpelacij podžupana Evgena Jarca in občinskega svetnika Freliha.
P rol. Jarc je v utemeljitvi svoje interpelacije med drugim povdarjal, da presegajo novi davčni predlogi moč ljubljanskega davkoplačevalca Zlasti pa je nastopil proti temu, da bi se odmerjala pnidobnina na podlagi stanovanjskih najemnin. — Od nekaterih novih davščin bi imela občutno škodo tudi mestna občina. Tako bi bil z obdačenjem voznih listkov prizadet ljubljanski tramvaj. Državna taksa na račune bi odvzela mestni občini dohodek iz takse na te listke.
Proiti odimeni pridobnf.ne na podlagi stanovanjske najemnine je posebno obširno govoril tudii obč. 'svetnik Frelih. ''
Obč. svetnik Fran Seunig je v dailjšefm govoru navedel svoje .pomisleke proti novim davščinam. Opozarjal je na to, da se je pridobnitna v zadnjih letih stalno zviševala, čeprav je promet padal. Donos neposrednih davkov je bil letos v prvem polletju za 26% večji ko lani v istem času. Večina tega zvišanja pada na naslov pridobnine, ki se zato ne more več povišati. Nato je govoril o novih trošarinah.
Obč. svetnik Karol Soss je zlasti nagla-šail 'zahtevo, da bi; morali a vlada pred izdajo vsakega zakona ali uredbe, ki se tiče gospodarstva, zaslišati gospodarske stanove.
V istem smisllu so še govorili obč. svetniki Rebek, Ivan Tavčar in dr. Fettich.
»Narodno blagostanje« o novih predlogih
Znani naš gospodarski strokovnjak doktor Bajkič piše v »Narodnem blagostanju« o novih gospodarskih uredbah in predlogih vlade to-le:
»Kakor vidimo, se je šlo najbolj daleč pri zaščiti kmeta. Začasni moratorij je spremenjen v tro-, oziroma v pet-, oziroma v dvanajstletni moratorij. Obrestna mera je maksimirana na 10, odnosno (eventualno) na 12%. S tem so zadeti upniki kmetov. Iz statistike o kmečkih dolgovih je znano, da so glavni upniki kmetov zasebniki in denarni zavodi. Med zasebnimi upniki pa so na prvem mestu oni, ki so prodali kmetom blago. Nastalo bo vprašanje njih zaščite napram njihovim upnikom, ker je popolnoma razumljivo, da cela vrsta teh upnikov ne bo mogla zadostiti svojim obvezam. To se Pravi, da je ta del moratorijskega vprašanja ostal nerešen.
Kar se tiče denarnih zavodov je njih položaj mnogo težji. Vsi denarni zavodi, ^ .*? mo^nejše angažirani pri kmetu, bodo prisiljeni, da zahtevajo moratorij, na katerega imajo po uredbi pravico. Toda oni, ki so pasivni ali ki nimajo javnega interesa, ga ne morejo dobiti in ti bodo morali likvidirati. To pomeni, da povod za likvidacijo nekega zavoda ne bo njegova pasivnost, temveč zakon o zaščiti kmeta.
Po našem mnenju je popolnoma izključeno, da bi vlagatelji pristali na to, da postanejo delničarji. Večje so pravice vla-
gateljev v banko, ko pa so pravice njenih delničarjev in zato ne bo nihče hotel zamenjati ugodnejši položaj z manj ugodnim. Zato je malo verjetno, da se bodo vlagatelji poslužili te pravice. Mnogo bolj je komplicirana določba o zamenjavi vlog s hipotekarnimi obveznicami. Zelo verjetno je, da bi vlagatelji pristali na to zamenjavo, toda komplikacija nastane, kadar je znesek hranilnih vlog večji, kakor pa je teh hipotekarnih obveznic na razpolago, ker nastane vprašanje, koliko se jih bo komu dodelilo. Pri tem pa ostane še nerešeno vprašanje,*če se morejo osebni upniki, kakršni so vlagatelji, spremeniti v hipotekarne na breme vseh ostalih upnikov.
Fuzije denarnih zavodov nismo mi nikdar smatrali za sredstvo sanacije, kajti fuzija dveh dobrih zavodov daje en dober zdvod, fuzija enega dobrega in enega slabega en slab zavod, a fuzija dveh slabih zavodov daje en slab zavod na kvadrat.
Valorizacija nepremičnega premoženja ne povečuje čistega premoženja družbe, temveč ga samo izraža. Mogoče je, da bo lepša bilanca povečala zaupanje v zavod. Bilansiranje državnih papirjev (pa zakaj ne tudi drugih?) po višjem tečaju, kakor je tečaj na dan sklepa, ne bo niti naj-manje povečalo zaupanje v banko, še manj pa v njeno premoženje. Spreminjanje vlog v delnice bo ostalo brez praktičnega pomena, izdaja zadolžnic pa ne bo spremenila niti najmanje niti premoženjskega stanja niti likvidnosti banke. Fiskalne in delniško-pravne odredbe so pri sanaciji vedno dobrodošle, toda so čisto formalne narave. Premoženjsko nimajo nobenega pomena, zato tudi ne za zaupanje.
Ostaja torej kot osrednje sredstvo za saniranje moratorij do pet in več let z znižanjem režijskih stroškov. Moratorij je ohranjujoča odredba, to je, moratorij preprečuje nasilno dekompozicijo imovine nekega subjekta. On nadomestuje zaupanje. Sanacija pa obstoji v povrnitvi zaupanja. Moratorij sam na sebi ne more vrniti zaupanja. Znižanje stroškov more samo po sebi biti v zelo veliko korist, le če ne zgreši cilja. Kar pa je glavno pri tem sanacijskem sredstvu je to: kaj pride v uredbo, s katero se dovoli moratorij, kakšne obveze bo imel dotični zavod in kakšne pravice. Naj pa že bodo obveze kakršnekoli, edini pogoj za ozdravljenje je povrnitev zaupanja, oziroma dotok novih ka-pitalov. Brez tega, pa naj bodo zakoni kakršnikoli, se nahaja denarni zavod v stalni likvidaciji.
Vprašanje bančne krize je ostalo izven teh uredb. Uredba o bankah stopi v veljavo za posamezne zavode, kadar ti že ne morejo več odgovarjati svojim obvezam in se obračajo na ministra za trgovino za intervencijo. Niti ena uredba ne govori o tem, kako bi se moglo preprečiti uhajanje vlog iz onih bank, katerim še ni potrebna nobena zaščita. Kajti tudi pri teh zavodih je likvidacija v polnem teku vsled zmanjševanja vlog in zato tudi reduciranja terjatev do nacionalne proizvodnje.
Potemtakem bomo imeli po dveh mesecih, ker do tedaj morajo biti likvidirane vse zaščite po §§ 5. in 6., to stanje: na eni
strani likvidacija vseh denarnih zavodov, ki so pasivni in nimajo splošnega pomena, moratorijska zaščita za vse zavode, ki so aktivni ali pasivni in ki imajo splošen pomen in končno tretja skupina denarnih zavodov, ki vsaj navidezno normalno funkcionirajo.
OBRTNIKI V SUBOTICI ZAHTEVAJO ODPRAVO SUZORa
Obrtniško zdruzenje v Subotici je imelo sejo, na kateri se je večinoma razpravljalo o vprašanju delavskega .zavarovanja. Obrtnika, so zahtevali, da se zniža pristojbina za zavarovanje od plače v tišini 43% na 36%. Obrtniki pravijo nadalje, da je število nameščencev pri okrožnem uradu v Subotici preveliko iin da se naj zato izvede redukcija nameščencev. Obrtnikii so nadalje mnenja, da je Središnji ured za osiguranje rad-nika v Zagrebu čisto odveč in da naj se okrožni uradi direktno podrede ministrstvu za socialno potlitiko. Z odpravo SUZORa bi se uprava pocenila in poenostavila. Su-botiiški obrtniki, katerih je 1500, zahtevajo nadalje, da se izda nov zakon o zavarovanju delavcev, ki naj bo izraz našega duha in ki naj odgovarja našim težnjam, dočim da je sedanji samo iznaz avstrijsko-madjar-skega duha. Da podkrepe te svoje zahteve, nameravajo sklicati suboittški obrtniki poseben shod.
Indeks cen Delavske zbornice v Zagrebu za mesec oKtober
I. v veletrgovini (22 predmetov, 2 skupini, cene v 1. 1913 = 100%); celotni indeks 1052 (v zlatu 92) napram 1057 (92) v septembru in 1111 v oktobru 1932 in 1561 v oktobru 1929.
II. Indeks cen na drobno (57 predmetov napram cenam v 1. 1914= 100%): totalni indeks za oktober 1933 1258 (v zlatu 114) napram 1266 v septembru in 1406 v oktobru 1932 ter 1784 v oktobru 1929.
III. Indeks življenjskih stroškov za odraslega neoženjenega delavca ali delavsko rodbino 4 članov (1. 1914 = 100%); totalni indeks 1175 (v zlatu 107) za delavca in 1123 (v zlatu 102) za delavsko rodbino napram 1188, oz. 1.137 v septembru 1933,, 1432, oz. 1367 v oktobru 1932 in 1857, oz. 1797 v oktobru 1929.
DOBAVA — PRODAJA
Direkcija držav, rudnika Kreka sprejema do 14. decembra ponudbe o dobavi 2000 vžigalnikov za karbidne svetiljke.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 17. decembra ponudbe o do-bavii 50 m 'medeninastih in 200 kg bakrenih cevi ter 50 kg hronze; do 20. decembra o dobavi 1200 kg masti za parkete, 200 ščetk, 600 metel, 200 otiračev za noge, 100 lopatic za smeti, 60 kg gob za filtriranje vede; do 21. decembra o dobavi večje množine različnega motvoza, 240 kg lanenega fimeža in 800 kg tenpentinovega olja; do 22. decembra o dobavi pločevine, železa, plinskih cevi, železnih vtijakov in lesa; do 26. decembra pai o dobavi žice, kablov, žarnic in drugega električnega materijala.
Nabava 5800 kg papirja. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje peto licitacijo za dobavo 5800 kg papirja. Licitacija bo dne 21. decembra t 1. ob 11. uri v pisarni rač. ekonomnega odseka, soba St 42, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkesneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni Dravske direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41. Pogoji se lahko vpo-gledajo in kupijo po Din 20-—.
Komanda pomor, arzenala Tivat sprejema do 22. decembra ponudbe o dobavi medenin. pločevine, žice in raznih kovin.
Dne 22. decembra t. 1. bo pri Direkciji državnih rudar, podjetij v Sarajevu ofert-na licitacija za dobavo 1000 kub. metrov hrastovega jamskega lesa.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Hašun uzvotutikom v vedtofrsb
(Dopis z Dunaja)
Neka statistika iz Slovenije pokazuje, da so izvozili jabolk okrog 130 vagonov samo v Avstrijo. To se je zgodilo, dokler so naši izvozniki še pravilno in reelno poslovali ter so računali na pošten »meščanski dobiček«, kakor se pravi. Ali polakomnili so se še večjih dobičkov, tako da bi moral vsak vagon dati že celo premoženje dobička. Videl sem primere, ko so računali do 30.000 Din pri vagonu, v mnenju, da jim tak dobiček sploh ne more uteči, in ponudbe do Din 6‘50 za kg za mešan vagon. Zato so jabolka zadrževali doma, češ, saj bom imel se vedno čas, prodajati po teh sedanjih cenah.
. Ali taki špekulanti so se jako uračunali, kajti niso mislili na to, da se bliža uvoz ameriških, kaliforniskih jabolk, kjer je moderno pakovanje na višku. Tudi letos je bila letina jabolk v Kaliforniji obilna, kakovost odlična, sortiranje in pakovanje na višku, čno jabolko kakor drugo povsem enako, niti za milimeter v premeru ni razlike. Aukcije v Hamburgu so že pričele pred tremi tedni, — in neverjetne so cene. Ako pomislimo, kje je Kalifornija, kje Hamburg in Dunaj, ako računamo prevoznine, avstrijsko carino 5 zl. kron za 100 kg (ali 9 šil ), dalje obojni davek na vrednost plus carina celih 9%, torej stroški velikanski, tedaj se moramo za glave prijemati, kako je mogoče, da stanejo ta divna jabolka na dunajskem veletrgu po — 60 grošev* ali nekaj malo nad 5 dinarjev. Koliko pa more prejeti za blago ameriški farraer?
Naravno je, da so cene za naša jabolka aakrat silno padle in le malo je upanja, da se zopet popravijo. Ako se prvi naval amerikank ne poleže in cene tu ne napnejo, bo za nadaljnji izvoz naših jabolk slaba kupčija, — ali pa bo treba vse zaloge doma porabiti.
Letos so računali pri nas, da bi tudi v najboljšem primeru dala letina le 30% lanske. Torej veliko manj dela z obiranjem In pošiljanjem, a — veliko več denarja naj bi za to prejeli? Cene v Beogradu in drugih mestih, kjer se prodaja to blago res po neverjetnih cenah (ni tam prave konkurence, zlasti ne iz tujine)
zmešajo račune našim izvoznikom; ali pomnimo: kolikor izvozimo v tujino toliko pride denarja v državo, navijanje cen doma pa pomeni le: izkoriščanje domačinov.
Povsem ista pesem je z orehi. Koliko so kmetje za orehe prejemali, to veste doli najbolje, — tukaj vedo tudi vsi trgovci. Prve ponudbe so tudi bile temu primerne. Kmalu pa so začele deževati tiskane ponudbe z nemškim tekstom po 7 do 7-25 franco meja. Predno so dobili odgovor, so poskočili že na 8 do 8'50. In ponosno čakajo na trenutke, ko se bodo tuji kupci trgali za naše orehe po taki ceni.
Toda rumunski in bolgarski orehi so posebno na Dunaju v velikih količinah in so letos boljši in bolje so znali z orehi ravnati. Niso jih otresali prezgodaj, potem pa so jih pravilno posušili. Pri našem blagu pa se opaža, da je prevlažno, in da je do 20% slabih vmes. Pri jedrcih so naši do 25% za rumunskimi in bolgarskimi, — dočim so v ceni naši dražji. Da tu ne pride do zadovoljivih kupčij, je umevno.
Zadnje dni smo doživeli te-le izkušnje:
Ko so bili izgledi za dovoljno dober izvoz, so cene pri nas takoj poskočile, — in sicer pri izvoznikih, ki so že imeli blago nakupljeno po starih cenah. Zdaj pa, ko so cene povsod padle, so naši izvozniki še vedno trdovratno pri neopravičeno visokih cenah. Po teh cenah ne bo kmalu kupčij.
V zadnjem času je kurs dinarja napram šilingu precej na slabšem, a naši izvozniki računajo še vedno po stari valuti. Ali čudo golemo: zdaj naši izvozniki ne izstavljajo cen več v dinarjih, marveč v šilingih po prejšnjem razmerju. Ali menijo, da avstrijski kupci ne znajo računati?
Pišem take reči, ker bi rad videl tudi pri nas že reelno računanje in ne naivno izkoriščanje položaja v domnevi, da ga poznajo prav samo naši izvozniki, tuji kupci pa ne, dočim je navadno narobe res. Kdor želi dobro našemu izvozu in s tem državi in narodu, mora želeti, da je izvoz zdrav in po dejanskih okolnostih, ne j pa po več ali manj dobro izračunanem apetitu naših špekulantov.
A. G—k.-
Itaka frzdcaviU	n
Itei	pcotncla	in	vel	Ofttimizma !
V »ZadrttŽnem vestniku« je objavil ravnatelj ZVeiže slovenskih zadrug Fran Trček zelo prčvdarjen članek, ki brez ovinkov pove vžroke sedanje krize, pa tudi pot, fci vodi v ozdravljenje. V glavnem pravi:
Že dve leti trpimo za pomanjkanjem gotovine. Vsakdo je mislil, da bo to pomanjkanje trajalo le par mesecev, a traja že dve leti in bo trajalo morda še leta. Vendar pa ni kriza tako napredovala, kakor se toži, ker je upravljano premoženje manj nazadovalo, kakor pa je napredovalo v zadnjih treh letih pred krizo. Seveda je to tudi le nehotena posledica zamrzlih kreditov.
Napačno je govoriti, da niso denarni zavodi nič krivi. Tako so se brez jamstva, da bodo vloge še napredovale, izpreminja-le kratkoročne vloge v dolgoročna posojila. Druga napaka je bila licitacija z Obrestno mero. Zavodi so kar tekmovali, kdo bo z visokimi obrestmi pritegnil več vlog. Zato se je bilo tudi premalo rigorozno pri podeljevanja kreditov in marsikatero podjetje, ki danes v krizi poginja, ne bi bilo niti ustanovljeno. Licitacija vlagateljev za čim večjimi obrestmi je bila nadaljnji vzrok, da smo v krizi, da so denarni zavodi nelikvidni in da vlada do njih nezaupanje.
I* bilanc zadolžencev se vidi, da so bile previsoke obresti glavni vzrok, da so portali prezadolženi. Treba je zato povedati vlagateljem, da ne morejo dobiti višjih ObteSti kakor jih morejo dolžniki zaslužiti. Da je potrebno znižanje obresti, nam kaže primet ttldi drugih držav, kjer znaša obrestna mera po 1 do 2%, v srednji Evropi po 3 do 4% in le na Balkanu po 5%. Treba je zato kredit poceniti, da se omo-
SoCi dolžnikom, da morejo boljše gospo-ariti in poleg obresti odplačevati tndi kapital. Likvidnost denarnih zavodov, še bolj pa njih varnost je odvisna *od znižanja obrestne mere.
Nezaupanje vlagateljev izvira tudi iz prepričanji, da marsikateri dolžnik ne bo mogel poraviiati svojih obveznosti denarnemu
zavodu. Ti bi si morali zato medsebojno jamčiti ali z zavarovanjem vlog ali z zbiranjem sanacijskih skladov* kakor je na Češkem. Kreditne zadruge morajo tam 10% čistega dobička dati v sanacijski sklad, iz katerega se sanirajo zadruge. Izkušnja uči, da ljudje še vedno vlagajo denar v denarne zavode, če jih smatrajo za močne. Pri Poštni hranilnici in Drž. hipotekarni banki so narasle vloge za skorry 1 milijardo. Za privlačnost vlog v zavode je torej treba te okrepiti, šele z vračanjem vlog pa bo tudi večja likvidnost denarnega trga.
In nato pravi ravnatelj Trček:
Več brezgotovinskega prometa!
Dovolj gotovine v prejšnjih letih na eni in premalo zaupanja in solidarnosti med denarnimi zavodi na drugi strani je vzrok, da pri nas še vedno ni dovolj razvito plačevanje in izravnavanje med dolžniki in upniki v obliki nakaznic, čekov in podobnih listin, ki celoma ali deloma nadomeščajo gotovino. S temi listinami se lahko izvrši velik del plačil, ne da bi bila potrebna gotovina. Zato v primeru »plačevanja«, prav za prav obračunavanja na tak način prvič zadostuje manj gotovega denarja, drugič pa se denar tudi poceni (zniža obrestna mera), ker ga je treba manj in je torej manjše povpraševanje po njem.
V inozemstvu, osobito na zapadu je obračunski plačilni promet zelo razvit. Temu se imajo mnogo zahvaliti, če tam nikoli ni take stiske za denar in če je obrestna mera veliko nižja kakor pri nas. V Ameriki n. pr. so že v normalnih časih vršili 95% plačil z nakaznicami (čeki) in le 5% v gotovini.
V ta namen je potrebna posebna organizacija (obračunski zavod), ki vrši izravnavo med vsemi denarnimi zavodi in med denarnimi zavodi in njihovimi komitenti in to s čeki ali z nakazilnimi pismi. Slednja so boljša, ker imajo lahko neomejen obtočni rok. Seveda gre to le, Če vsi za-
vodi solidarno sodelujejo in če se v ljudstvu vzbudi zaupanje v ček in na-kazilno ali d^spozicijsko pismo. — Hvalabogu se ta reč tudi pri nas že resno proučuje, zato upajmo, da se bo tudi uresničila v veliko olajšanje plačilnega prometa.
Ko še govori o inflaciji, ki jo odklanja, ker inflacija ne dvigne niti cen, kakor kaže ažijo našega dinarja in primer Amerike. Ne inflacija, temveč normalizacija gospodarstva in reorganizacija gospodarstva nas more rešiti iz denarne krize.
Ce se bo ustreglo tem glavnim pogojem, potem bodo vlagatelji zopet vlagali denar, ker pač hočejo imeti za svoj denar tudi obresti. Toda s pesimizmom se ne pride naprej in zato proč z vsakim neupravičenim pesimizmom, ki je slab svetovalec.
Gd/ua /ota6eAj&
IZPRIČEVALA 0 IZVORU ZA BLAGO, KI SE IZVAŽA V ITALIJO
Italijansko poslaništvo v Beogradu sporoča, da so izpričevala o izvoru javne listine, ki se po carinskih predpisih in po svoji veljavi ne morejo zamenjati s kopijami, ker se nanašajo na konkretna dejstva, zajamčena z origimiallndim podpisom in pečatom pristojnih oblastev. Po trditvi italijanskega poslaništva se v praksi često dogaja, da predložijo naši (izvozniki italijanskim carinskim oblastvom namesto originala prepise teh uverenj, kii večkrat ne nosijo niti označbe »duplikat«. Carinske oblasti v prvem primeru 9ploh ne morejo priznati pol-Boveljavnosti tega dokumenta, v drugem 'so pa primorane preiskovati, ali so do-tične 'listine polnoveljavne ali ne. Po mnenju italijanskega poslaništva, bi se moglo tem težavam izogniti, ako bi se uverenja o izvoru izdajala samo v enem izvodu in da bi se uporabljali duplikati samo v primerih, ko se original izgubi. V vsakem primeru bi morati nositi ti duplikati naziv »duplikat« ter pripombo, da služijo samo za omenjeno svrho, kakor tudi navedbo oblast va, ki je izdallo originalno izpričevalo. Na tak način bi se izognilo težavam v trgovinskem prometu med obema dr-
žavama.
KANADSKI NIKEL
V svojem govoru v Winnipegu, dne 20. novembra t. L, je izjavil Ziimmem, oxford-ski profesor za mednarodne odnošaje, da je kanadski mik el ključ sedanjih političnih razmer v Evropi. Predlagal je, naj bi komisija raizorožiifvene konference kontrolirala produkcijo kanadskega niklia. Rekel je med drugim1: lahko bi rešili ves oborožitveni problem, če ba ravnali z miklom — najvažnejšo surovino za oboroževanje — kakor z nevarnimi mamili in bi določili uvozno kvoto, potrebno za zakonito uporabo.	•
Sudburyjski nikelsiki rudnik' je produciral v štirih mesecih od junija do septembra 1983 38,000.000 Ib, to je za 8,000.000 Ib več kakor vse leto 1932 (Ib 45-36 kg).
Že v 24 urah 5SS3*J55:
klobuke itd. Škrabi in evetlolik« srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8.	Seleburgova ni. 3.
Telefon it 22-72.
REFORMA BREZPOSELNIH PODPOR V ANGLIJI
Angleška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o reformi podpiranja brezposelnih. Urad za zavarovanje v primeru brezposelnosti bo v bodoče podpiral samo one brezposelne delavce, ki so pri njem 'zavarovami. Podpora se bo dajala skozi 26 tednov, delavcem pa, kd so zavarovani 5 let, skozi vse leto. Brezposelni, ki nimajo še 18 let, bodo sprejeti v posebne vzgoje-valne tečaje. Za kontrolo nad finančnim postavanjem urada se ustanovi poseben odbor, ki bo predlagal ministrstvu potrebne spremembe. Dosedanji doftg urada državi znaša 115 milijonov funtov in se mora vrniti v 40 letih obenem s 3 in pol odstotnimi obrestmi. Ustanovi pa se še poseben urad za one brezposelne zavarovane delavce, ki so že popolnoma izkoristili podporo. V ta namen bodo prispevale občine 60%, država 40% vseh stroškov.
Unautemps in Boncour sta dala ob 15-letnici našega zedinjenja dopisniku »Politike« dve izjavi, v katerih povdarjata meti drugim važnost našega zedinjenja za mir in zbližanje narodov.
ltuždi bej se je na poti iz Beograda ustavil v Sofiji, kjer je sprejel novinarje. Izjavil je, da je nezaupljivost Bolgarske čisto neutemeljena, ker je v vseh balkanskih državah velika volja za sodelovanje z Bolgarsko. O reviziji mirovnili pogodb pa ne more biti govora.
Dolg zagrebške občine se je od oktobra lanskega leta znižal od 216 6, na 189-5 milijonov dinarjev. V tem času je zagrebška občina plačala 18 milijonov rednih in 8-3 milijone zaostalih obresti in 18-9 milijonov dolžne glavnice.
Po terjatvenem sporazumu s Turčijo so jugoslovanske terjatve manjše za 17 mili jonov Din, ki jih bo Jugoslavija plačala 7 milijonov v blagu, 10 pa v bonih.
Uredba o posredovalnem postopanju bo. kakor se poroča iz Beograda, še ta teden razveljavljena.
Bivši ban baron Rauch je umrl. Bil je ban za časa aneksijske krize in je bil organizator znanih veleizdajalniških procesov, ki so donesli Avstriji velikansko blamažo.
Nova tvornica kvasa je bila ustanovljena v Slavonskem Brodu. Špirita tvornica ne sme pridobivati.
Vlada Mušanova bo baje v kratkem odstopila, ker je vsled razkola med vladnimi zemljoradniki njeno stališče zelo oma-
jano.
m
12
m
k<
P<
m
M
di
S6
Št
1
Upravno reformo nameravajo izvesti ni Bolgarskem. Vsa država bi se razdelila v
3 velike upravne e nete, ki bi imele po več okrajev.
Tudi Turčija bo ustanovila posebno mi nistrstvo za propagando. Ob bližnji rekonstrukciji vlade se to izvede.
Litvinov je prispel v Rim in se nastanil v sovjetskem poslaništvu. Sprejemni banket mu priredi ameriški veleposlanik, ker noče biti v Rimu kot gost italijanske 1 vlade, kakor pravi Reuterjev dopisnik. 1
Kusko-anglcgka pogajanja se v kratkem
obnove. Gre predvsem za sklenitev trgovinske pogodbe, za angleške koncesije zlatih rudnikov ob Leni in za zaščito angleških državljanov v Rusiji. Litvinov pride zaradi teh pogajanj v London.
Španski pravosodni minister je odstopil, ker ni hotela vlada sprejeti njegovega predloga, da se volitve razveljavijo in skliče stari parlament.
Gombos je izjavil, da ne grozi nova vojna in da Madjarska ne bo izstopila iz Društva narodov.
Vodstvo madjarske narodno-socialističnc stranke je prevzel knez Egon Hohenlohe, ki je osebni prijatelj Hitlerja.
30 milijonov slotov določa novi poljski proračun za gradnjo cest.
Za predsednika hirtenberške tvorniee orožja je bil izvoljen bivši avstrijski vojni minister Vaugoin. Tvornica bo izplačala za 1. 1932 10 odstotno dividendo.
General Ludendorff, nekdanji revolucionarni tovariš Hitlerja, je bil aretiran. Ludendorff je vsa zadnja leta strastno nastopal proti hitlerjevcem.
Dvojno zaslužkarstvo bo v Nemčiji dovoljeno, kor bi generalna prepoved povzročila več škode ko koristi. Če gre za neupravičeno dvojno zaslužkarstvo je mogoče ugotoviti le od primera do primera.
Italija je ponudila Ameriki kot plačilo dne 15. decembra zapadlega obroka 1 mesto 2 milijonov dolarjev. Češkoslovaška se prične z Ameriko pogajati zaradi ureditve vojnih dolgov.
Sin Arnalda Mussolinija Vito je postal direktor lista »Popolo dTtalia«. Vito ima šele 21 let.
Japonska je predlagala U. S. A. direktna pogajanja o znižanju pomorskega oboroževanja.
Ostro akcijo proti komunistom je začela japonska vlada in je samo v zadnjem času aretirala nad 60.000 komunistov.
Kakor poroča »New York Herald« je bilo zadnji teden na novo v Ameriki zaposlenih 1 milijon delavcev in jih bo tekom zime vsled novih javnih del zaposlenih še
4 milijone.
Na Nizozemskem bodo znižali število goveje živine za 200.000 glav, da s tem zboljšajo ceno živine.
Washingtonska vlada je sklenila, da zgradi za razvoj civilnega letalstva 20Qd novih letališč.
dcnacstva
VLOGE V ČEŠKOSLOVAŠKIH DENARNIH ZAVODIH PADAJO
Od začetka leta so vloge v čsl. bankah nazadovale za 610, v hranilnicah pa za 1270 milijonov Kč, skupno torej za 1880 milijonov, to je skoraj natančno toliko, za kolikor je bilo podpisano investicijskega posojila. Posojilo torej ni doseglo tega namena, da bi potegnilo denar iz nogavic. Mesto v zasebnih zavodih je sedaj denar v državni roki, zato pa ga primanjkuje zasebnim zavodom. Padanje vlog kažejo te številke:
Vloge so znašale v bankah v hranilnicah koncem	v milijardah Kč
decembra	1932	10*75	21'82
marca	1933	10-55	21-50
junija	1938	10-16	20'95
septembra	1933	10'14	20-55
Zclinska delniška hranilnica v Sv. Ivan Zclini bo vsled uredbe o izplačilu kmečkih dolgov, ker so njeni dolžniki skoraj izključno sami kmetovalci, obrestovala v bodoče le po 1*2 odstotka.
Niederosterreichische Eskomptgesellschaft in VViener Bank Vercin se bosta fuzioni-rala, kakor poročajo avstrijski listi.
Vse emisijske banke skandinavskih dr-Sav nameravajo znižati obrestno mero.
Velik priliv tujega kapitala se opaža v Avstriji. Bančni krogi cenijo ta priliv na 40 do 50 milijonov šilingov.
Vatikan izda svoj denar. Srebrn denar bo po 10 in 5 lir, niklasti pa po 2, eni po pol lire. Bakren denar bo pa po 5 in 10 centesimov. Baje bodo izdani tudi zlatniki po 100 lir in sicer za vsoto 10 milijonov lir.
Večjo kontrolo nad bankami namerava z zakonom Uvesti Švica.
Švicarsko ljudsko banko, ki je morala vsled runa v 1. 1931 in 1932 izplačati 420 milijonov švicarskih frankov in ki je vsled nadaljnjih dvigov v višini 70 milijonov postala nelikvidna, bo zdaj sanirala švicarska vlada. V ta namen ji bo posodila 100 milijonov Švicarskih frankov. Švicarska ljudska banka je prišla v težavo vsled \reditov hotelski in urarski industriji.
Brzojavi: Kiispereoloniale Ljubliana I elefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih :
Josip V evlič
Veletrgovina koloniialne robe. Velepražarna kave. Mlim /.a diftave
LJUBLJANA
OUNAJSK« CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
ToCna postraib* - Ctmld M razpolago
Ustanovljeno leta 1840
■m«
MSB«
mrzim
CEDIRANE TERJATVE IN POTRDILO O PLAČANIH DAVKIH
Finančni minister je izdal to pojasnilo: Ce prevzemnik dela ali dobavitelj svoje terjatve cedira — prenese na drugo pravno ali fizično osebo — se mora zahtevati potrdilo o plačanih davkih tudi od pre-vzemnika-dobavitelja in od osebe, kateri je terjatev cedirana.
Devizno tržišče
Tendenca nestalna.
Vsled znatne rezerviranosti v deviznih kupčijah je močlno nazadoval promet tekočega tedna, ki je komaj dosegel on milijon 413 tisoč dliraarjev. V primeri s pretečenim tednom (Din 1,933.800-67) izkazuje tete-denskii promet padec za približno 520 tisoč dimiatrjev. Omenjeno nazadovanje je povzročilo na eni strani občutno zmanjšanje potreb po klirinških devizah, na drugi sitrani pa dejstvo, da so bili iv tem tednu samo štirje borzni sestanki, ker na državni praznik borza ni poslovala.
Gibanje deviznega prometa je bilo na posameznih borznih dnevih tekočega tedaa naslednje:
Dne 27.	novembra	1933	Din	428.926-42.
Dne 28.	novembra	1933	Din	261.341-32.
Dne 29.	novembra	1933	Din	266.982-31.
Dne 30.	novembra	1933	Din	456.584-41.
Iz gornjih prometnih podatkov je razvidno, da je ponedeljkov in četrtkov borzni dan zaključil s skoro isto tolikšnim skupnim deviznim prometom 428—456 tisoč dinarjev, dočim je bil na vmesnih borznih sestankih doseženi za približno 200.000 Din manjši dnevni promet. Na-lik prejšnjemu tednu so tudi na vseh borznih sestankih tega tedna prevladovali zaključki v devizah Dunaj in Din.
Glede četrtkovega deviz, prometa ze treba pripomniti, da znaša faktično samo Din 369 748 84, ker odpade znesek Din 86.835‘57 na valute in sicer avstrijske efektivne šilinge, ki so bili navedenega dne prodani, oziroma kupljeni na tukajšnji borzi po tečaju Din 8-70.
Skupni devizni promet v mesecu novembru znaša 8.768 tisoč dinarjev, napram 6.716 tisoč dinarjev v preteklem letu; porast znaša torej okroglo dva milijona 50 tisoč dinarjev. Ce pa primerjamo doseženi devizni promet v novembru 1933. s prometom v oktobru t. 1. (Din 12,019.610-93), tedaj vidimo, da znaša padec celo nad tri in četrt milijona dinarjev ali več ko eno četrtino.
Narodna banka je intervenirala v običajnem obsegu in dala na razpolago Curiha za 63 tisoč dinarjev, Londona pa za 97 tisoč dinarjev. Na zaključke perfektuirane v privatnem blagu odpade le 189 tisoč dinarjev in od teh zopet na zaključke v devizi Newyork 162 tisoč dinarjev, ostalo pa na devize Trst, Amsterdam, Berlin in Bruselj.
Devizna tečajnica tekočega tedna očituje mestoma znatnejše tečajno valovanje New-yorka in Amsterdama, deloma tudi Londona, ki se je od 27. do 30. novembra t. 1. okrepil za 0-67 točk, kakor nam predočuje nastopna tečajna razpredelnica:
DEVIZE Dne 27. nov. 1933 Dne 30. nov. 1933 Amsterdam	2307-07	2318 43	2302-63	2313'99
Berlin	1363 19	1373-99	1364-58	1375-38
Bruselj	797-46	801-40	795'52	799-46
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	18797	189 57	188-64	190‘24
Newyork	3597-16	3625-42	363050	3658-76
Pariz	223-88	225 —	22410	225-22
Praga	169 84	170-70	16990	170-76
Tret	301-01	303-41	300-85	303'25
Curih je ostati nespremenjen, Berlin je pa v tem času porasel za 1-39 poena, medtem ko j.e Bruselj nasprotno oslabel za 1-94 točke.
Avstrijski šilingi so bili trgovani po tečaju Din 9-20 dne 27. novembra, od torka dalje pa po Din 9-15. Skupni promet v privatnem kliringu je v tem tednu dosegel le 476 tisoč dinarjev napram 811 tisoč Din v preteklem tednu in prav tako je razmerje glede prometa v dinarski devizi nabavljeni potom avstrijskega privatnega kli-ringa (502 tisoč Din proti 794 tisoč Din v zadnjem tednu), V bonih grške narodne banke tokrat ni bilo niti prometa niti notic.
Efektno tržišče
Tendenca je ostala v državnih papirjih nespremenjeno stalna, dočim je noiira-la Vojna škoda na prvih treh borznih sestankih tekočega tedna ob nespremenjenih tečajih Din 265-— v povpraševanju in Din 270-— v ponudbi, na včerajšnjem borznem sestanku pa okrepila svoj denarni in blagovni tečaj za 18 točk.
Brez notic so ostale v tekočem borznem tednu Beglučke obveznice in nalik minulemu tednu tudi industrijske in bančne vrednote. Zaključkov ni bilo.
Lesno tržišče
Tendenca mlačna, povpraševanje nespremenjeno živahno.
Kljub živahnejšemu povpraševanju v zadnjem času, zlasti po tesanem lesu, moramo povdariti, da se cene nikakor niso dvignile, pač pa kljub ugodni situaciji — celo za malenkost popustile in sicer nekoliko radi zimske sezije, pretežno pa radi finančne krize. Baš vsled tega pričakujejo lesni eksporterji z največjim zanimanjem rezultatov, ki jih bodo prinesle internacionalne konference, osobito dunajske konference, katera se momentano vrši, radi — reguliranja izvoza jugoslovanskega in avstrijskega lesa v Italijo. Baje se pripravljajo tudi pri nas tozadevni predpisi, kar se tiče reguliranja našega izvoza in upamo, da pridejo ti predpisi že kmalu v veljavo.
Splošna situacija se na lesnem tržišču ni spremenila. Nad vse slabo vpliva na našo produkcijo zelo slabo vreme. Blago se le z največjimi težavami izvaža iz gozdov na žage, o kakem sušenju blaga pa sploh ni govora. Vsled vremenskih nepriiik — kot omenjeno — naša produkcija zelo trpi in nazaduje.
Povpraševanje:
200 ms hrastovih podnic v običajnih merah,
Saralelno, ostrorobo obrobljeno, zdravo, brez vekih grč. Nekaj malih zdravih grč ee tolerira. Brez gnilih grč, brez beljave, brez oblice, brez črva in razpok. Obvezno ponudbo je staviti do 20. decembra t. 1. za m3 Iranko vagon Sušak-pristanišče, Reka in Iranko vagon Postojna.
Deeke smreka-ijelka, III., 18 mm, deske emre-ka-jelka, III., 38 mm, podmera 28 mm.
Bukovi plohi, neob robljeni, surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
50 m3 neobrobljene, surove, suhe bukovine I.,
11., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m*,
1., II., 40 in 50 mm debeline od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 mm.
Madrieri: 150 m3.
Foderine, 100 m3, I./II., 4 m dolžine.
Smreka (komisijska), 40 m3, I./II.
Smreka-jelk«, III., 4 m dolžine, 18—48 mm
debeline; podmere, III., 4 m dolžine, 28 mm debeline; kratice 150—3-50 m dolžine, 13, 18, 24 mm debeline; morali, 4 m dolžine, 3-50 X 7, 8 X 8, 4 X 4 cm.
3 vagoni orehovih plohov, I./II.. suhih, od 27 do 100 mm (120 inrn) debeline.
Orehovi, surovi, neobrobljem plohi, osušeno Wago, 40—100, od 18 cm širine naprej.
Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20—2"70 m, 14 cm širine naprej, 27 do 70 mm debeline.
1 vagon smrekovih letvic, 24/38 An 24/48 mm, 4 m dolžine, nekaj se tolerira 2 50 do 3*50 m. Zdravo, merkamtilno blago, suho. — Ceno staviti franko vagon Postojna.
Več vagonov obrobljene bukovine I., debeline 27 do 70 mm, dolžine 2-20 do 2-70 m, širina 14 cm naprej.
fomidk-POUPnikiunL)
Izvoiz fižola in drugega sočivja v Nemško Avstrijo. Interesentom se je obrnita s svojimi ponudbami na tvrdko Felix Micki, Klagenfurt, Lidmanskygaase 25.
A	‘	/■
CIKORIJA
flaš pravi domači izdelek
Mednarodni borzni indeks
Položaj na mednarodnih velikih borzah se je v preteklem tednu nekoliko zboljšal, kakor kažejo te številke:
Koncem 4.11. 11.11. 18.11. 25.11.
1927 = 100%	1933
London	72-2	73'2	70-6	701
Pariz	60-5	59 6	595	61'3
j,edin	25-1	25'3	267	28'0
Praga	55'5	54'8	54'5	54-3
Dunaj	28-2	28‘2	27'5	28'2
Bruselj	28'3	27'3	26*5	27'6
Amsterdam	31'6	31‘0	30-7	32"5
Curih	43-5	42'4	42‘8	43'6
Stockholm	112	10'7	10'3	10-7
New York	56-1	57-1	59-4	59-4
Na podlagi tečajev na desetih svetovnih borzah izračunani indeks se je v preteklem tednu dvignil od 40-8 na 41-6%.
žuHOfrfa tcfywUta
Da se poveča izvoz, bodo v Avstriji povrnili izvoznikom prometni davek za izvoženo blago, ki bo tudi oproščeno vseh socialnih bremen.
Posebna nemška delegacija pride v Prago, kjer prične pogajanja za sklenitev carinske in trgovinske pogodbe.
Podpisan je bil poljsko-nemški sporazum o izvozu rži. Nemški minister Darr6 je pri tej priliki izjavil, da skuša Nemčija po trgovinskih sporazumih priti tudi do političnega zbližanja z drugimi državami.
Českomoravske-Kolben Dančk, d. d. bo vsled nazadovanja prodaje avtomobilov znova reducirala svoje obrate ter ustavila med drugim obratovanje v svoji drugi tvornici lokomotiv ter v svojih delavnicah v Blanskem. Do konca leta bo vsled tega odpuščenih 800 uradnikov in 1200 delavcev.
Cene pšenice so padle v Budapešti v zadnjih 6 mesecih za 45%, cene svinj pa za 20%.
Madjarska bo uvozila iz Egipta 7000 bal surovega bombaža proti kompenzaciji enakovrednega izvoza strojev, industrijskih in agrarnih proizvodov.
tivoe piva iz Nemčije v Ameriko silno pada. Dočim je znašal izvoz v juniju 6.800 hi in v juliju 6.340, je znašal v avgustu le še 1329, v septembru pa 1050 hi. Vzrok je v obnovi ameriške pivovarniške industrije in v prohibitivni carini na pivo.
Avstralska žetev pšenice bo letos po uradni oceni dala 180 milijonov bušljev. Lani je dala 212-40 milijonov.
Carinski dohodki Italije so znašali t 3. četrtletju 444 milijonov lir napram 424 milijonom v istem času lani.
Poljska zunanja trgovina je bila v oktobru pasivna za 13 milijonov zlotov. Uvoz je znašal 104 milijone, izvoz pa 91 milijonov.
Število v tvornicah zaposlenih delavcev
je na Madjarskem padlo od 1. 1929 pa do danes od 244.000 na 177.000 delavcev.
Ufe"* ir
- Pirčeva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav
prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
potovat V T^cstu
Odkar je prenehala aktualnost vprašanja o novih trgovinskih zvezah Trsta z Avstrijo in Madjarsko, so prenehali v tržaških listih tudi nad vse številni članki s statističnimi podatki, kako povečati promet v tržaški luki. Vendar pa so itrgovinsko-indu-strijSki krogi še vedno paizmo zasledovali razvoj politično gospodarskih kombinacij v srednji Eviropti in v Listih omenjali vsak, tudi najmanjši dogodek, ki bi mogel ugodno vplivati na tržaški promet.
Tako se je pojavil v zadnjem, času nov predlog, kako dvigniti promet v tržaški laki. Po tem, predlogu, naj bi se vse blago iz francoskih kolonij, ki je namenjeno za sred. Evropo, pošiljajo skozi tržaško pristanišče. Predlog so utemeljevali s tem, da je pot iz Bordeauxa skoai Nemčijo im pot iz Manseillea skoai Švico mnogo predolga in zato mnogo dražja ko ipot iz Trsta v namembne srednje evropske kraje. Vsa trgovina francoskih kolonij s Češkoslovaško, Madjarsko, Avstrijo in Jugoslavijo naj bi se vršila s posredovanjem Trsta.
Ta predlog pa je propadel in sicer zaradi političnih razlogov, ker pač ni med Italijo in Francijo onega soglasja, da bi Francozi na ljubo Trsta gospodarsko škodovali svojini pristaniškem in uničili trgovino a kolonialnim blagom^ ki je sedaj v rokah francoskih trgovcev.
Pred kratkim je bil v Opatiji kongres hotelirjev. Na kongresu je govoril neki hotelir o znanih vzrokih, vsled katerih je nazadovali Trst, ki ni več središče tujskega in parcplovnega prometa. Vsled tega kongresa so se 'tržaški listi na, široko razpi-
Pile t narekovanje in popravilo se oddajo potem pismenih ponudb, katere je vložiti do 5. decembra pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih ielemie v Ljubljani sprejema do 5. decembra ponudbe o dobavi 86 m3 lesa, 50 Kg motvoza, 500 m vrvic za zavese in 100 kg jekllene pocinkane žice. — (Pogoji pri oddelku.)
Dobava smučarskih čevljev. Dne 9. decembra bo pri Upravi III. oddelka Zavoda za ilaradu vojne odeoe v Zagrebu ofertna licitacija za dobave 7000 parov planinsko-emučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice m TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.)
Dne 14. decembra bo pri Komandi III. armijske oblasti v Skopi ju ustmena licitacija m dobavo 30.000 kg svinjske masti. -
.KUVERTA*
o. z o. z. LJUBLJANA
karlorfka c. 2 Volirski oot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
sailii o varakih nazadovanja tržaške luke in se pritoževali, da italijanska vlada prema1 o upošteva življenjslke interese Trsta. Ves železniški promet se ureja na škodo Trsla in dopušča se, da izgublja Trst svoje zveze z Levanto in da prevzemajo njegovo mesto Benetke in druga litalijanska mesta. Tako je izgubili Trst več direktnih prog z Egiptom, Carigradom in Daljnim Vzhodom. Na teh progah vozijo parniki iz Genove, Benetk in drugih mest. Parniki pa, ki odhajajo i.z Trsta, morajo pristati v tako mungih t italijanskih mestih, zlasti pa v Benetkah in na Reki, da je Trst popolnoma, izgubil svoj pomen kot centralno izhodno pristanišče.
Zastoj v prometu se zlasti opaža v tržaškem brpdarstvu, ki je po zadnjem izkazu nazadovalo v primeri z lansk m septembrom za 193.474 meterskih stotov. Samo dovoz premoga iz Anglije je v zadnjem času nekoliko večji, kar razlagajo s tem, da so bile zalloge tržaških industrij in onih v Tržiču popolnoma izčrpane In da so jih sedaj dopolnili.
Promet z Levanto pa stalno pada zlasti vsled močne nemške konkurence. Nemoi prevažajo na svojih ladjah blago v Hamburg in potem v namembne postaje srednje Evrope ceneje, kakor pa velja samo prevoz iz Levante v Trst. Vsled tega je izgubil Trst ves tranzit v sadju in tobaku. Ladje, ki prihajajo iz Levante v Trst, 'O navadno le malo natovorjene, dočim odhajajo ladje iz Levante v Hamburg vedno polno natovorjene. Ni izključeno, da bo nemška konkurenca 'polagoma Trst popolnoma izrinila iz Levante.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Zakup zemljišča na postaji čačak za zgradbo kioska za prodajo monopolskih predmetov se odda potom ofertne licitacije dne 16. decembra pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dno 16. decembra bo pri Direkciji' drž. železnic v Sarajevu ofertna licitacija aa dobavo 3 gasilskih črpalk. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Zgradbo paviljona odda potom ofertne licitacije dne 20. decembra 1.1. Komanda granične trupe v Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri inženjerskem oddelku te komande.)
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe o dobavi 5000 kg ricinovega olja.
Zakup restavracije na postaji čačak se odda potom ofertne licitacije dne 21. decembra pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. decembra ponudbe o dobavi okovja aa vraita in okna; do 14. decembra č dobavi 100 kg cinkovega belila, 250 kilogramov raznih barv, 5 kg politurnega laka, 10 kg modre galice, 150 steklenic sidola, 100 kg Ikolofonije, 100 kg sadre,
KllfEll
ali najSctidiujk
KLIiARNACTDiU
tj!! B t|ANADMMATINOVAll
2000 kg navadnih žebljev, 45 zavitkov podkovskih žebljev, 10 kg žebljev za tapetni k e, 600 kg železne žice, 400 kosov smirkovega platna, 50 kg ključavnic, ?00 ključev, 200 spojk, 50 lesenih meril itd.
ALBANSKO POLJEDELSTVO
Pred kratkim je bila ustanovljena v Karču prva poljedelska zadruga. Vlada ji je dala 80.000 zl. fr. iz fonda agrarne banke in obljubila podporo 25 zl. centov za vsak kvintol izvoženega žita. Namen zadruge je, nakupiti agrarne potrebščine, seme in živino za zboljšanje domačih pasem, priprava in prodaja agrarnih produktov, izboljšanje semena in pridobivanje kredtLfa za člane.
Dne 26. julija je bil končan kanali v Krasniku v sev. vzh. Albaniji. Dolg je 15 kilometrov in bo namakal 2.400 ha polja in tako zavaroval 200 družin (2.600 oseb) pred posledicami suše. Podjetje je zamisel in delo domačinov, ki jih je podprla vllada z 80.000 zl. fr.
I^šla je BLASNIK0VA
VHIKA PRATIKA
za navadno leta 1934,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« na]del »»«, kar Clo»*k potrebuje vsak dan:	Katollikl	koledar >
nebesnimi, solninlml luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; - šolnine In lunine mrke; - lunine spremembe; - poStne določbe ta Jugoslavi|o; - lestvice » kolke, ta pobotnice, kupne pogodbe in račune; - konzulata tujih driav v Ljubljani In Zagrebu; - vse sejme na Kranjskem, Koroikem, Štajerskem, Prekmurju. MedH-murju in v Julijski Benečiji; - pregled o koncu brejosti tivine; popis vseh vatnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; - tabele za računanje obresti; - življenjepise vainlh in odločilnih oseb t sil-kaml; - oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec In tena v hlil. — Cena t Oln.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J- Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Tniu poročili
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM
Kljub slabemu vremenu je bil dogon na zadnjem tedenskem isejmu v Zagrebu mnogo večji, ko na predzadnjem. Kupčija pa je biila mnogo manj živahna. Le za pitane svinje je bilo iz Slovenije precejšnje povpraševanje lin je zato njih cena narasla, za /5 par. Cena telet je padla za en dinair. Za konje je bilo živahno povpraševah|e iz Dunaja, toda samo za Klavne konje.
Dogon živine; 19 bikov, 642 krav, 112 junic, 208 volov, 09 juncev, 115 telet, 1 bivol, 443 konj in žrebcev, 692 svinj in 236 pujskov.
Cene: biki po 3-50—3-70, krave za mesarje po 2-75—3"25, junice za mesarje po 3'25—4, voli 1. vrste po 4-25—4-75. II. vrste po 3-50—1, bosanski po 2-75—3'25, junci po 3-25—3-75, pitane svinje po 8—9, ne* potone po 6’25—6-75 za kg ždve teže, pujski po 80—130 rep, konji po 3.500 do 7.000 par, žrebeta po 1.200—1.500 žival, konji za klanje po 1—150 za kg žlive teže, sremske zaklane svinje po 10, živa teleta po 6 do 7, zaklaina po 8*50—9 in ovoe po 6—7 Din m kg.
Cene deželnih pridelkov: detelja po 50 do 60, otava po 50 do 60, seno po 35 do 45, slama za krmo po 30 do 35, dlama za steljo po 30 Dlin za sto kil. Krompir po 0 60 do 075, zelje po 0-30 do 0-50 in repa po 0 25 do 0-30 za kg.
DUNAJSKI TRG
Na goveji trg z dne 27. novembra je bilo postavljenih 1869 giav goveje živine in sicer 760 volov, 359 ‘bikov in 750 krav. U Jugoslavije je bilo 73 volov, 46 bikov in 5 krav. — Cene so bile te: fabrioni vedi 1. vrste po l-40—1-53, navadni I. vrste po 1-20—1-30, II. po 105—1-15, III. po OHO' do 1 šiling; biki po 1—1-15, krave po 0-85 do 1-—, mršava živina po 0 60— 0 85 šilingov za kg žive cene.
Tendenca:	Ob	slabem prometu so se
prima voli pocenili za 3 groše, srednja in slabši po 5—8, biki in mršava živtina pa za 3—5 grošev pri kg.
Na svinjski trg z dne 28. novembra je bilo postavljenih 4765 Špeharjev in 7831 pršutarjev. Iz Jugoslavije je bilo 1917 Špeharjev in 24 pršutarjev. Cene so bile te: Mangalica I. vrste po 1-34—1-36, II. vrste po 1*32—1*34, jugoslovanska križana po 1'37—1’42, srednje po 133—1’35, slabše vrste po 1’30—‘1*32; stare in mršave po 1'25—130; pršutarji: lahki po T30—1'50, težki po 1-15—1'35, križani po 1‘35—1’45 šilingov za kg žive teže. —
Tendenca: Ob slabem prometu so se pocenile madjarske svinje za drugi Špeharji za 3—5 grošev, pršutarji dobre kvalitete za 3—5, slabe vrste za 8 grošev pri kilogramu. — (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III, St. Mara.)
Progrram ljubljanske radio postaje
Nedelja, dne 3. decembra: 7.45: Namen letošnjih kmetijskih predavanj v radio (inž. Zidanšek Josip) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00: Naši izseljenci (p. K. Zakrajšek) — 9.30: Religiozna reproducirana glasba — 10.00: Orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič, vmes vokalni soli — 11.15: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester — 12.00: Čas, operetni in šlagarski venčki v reproducirani glasiti
— 16.00: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja (ing. Sadar Vinko) — 16.30: Izseljeniška nedelja: petje; deklamacije in igra v treh dejanjih: »Za sredo v nesrečo<"■ (P. Zakrajšek) — 17.30: Reproducirana lahka narodna glasba — 20.00: Radio orkester (lahka glasba) — 20.30: Samospevi ge. Josipine Sivec — 21.00: Slovenske nfl' rodne v tercetu (»estre. Sitar) — 21.30;
Čas, poročila — 21.50: Radiojazz.
Ponedeljek, dne 4. decembra: 12.15: Reproduciran instrum. koncert (Serenade) — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproduciran vokalni koncert (ruske pesmi) — 18.00: Gospodinjska ura: Dobro pecivo za Miklavža in Božič (ga. Svetelova) — 18.30: O univerzitetni knjižnici (akad. Novak) 19.00: Reprodukcija Straussovih valčkov 19.30: Pojdimo na naš jug (dr. Oblak) — 20.00: Reproducirana češka plesna glasba
— 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: čas in poročila.
Torek, dne 5. decembra: 11.00: Šolska ura: Pravljice (ga. Minka Kusova) — 12.15: Reproducirani vokalni koncert (naši oper-nii pevci) — 12-45: Pcročiila — 13.00: Čas, reprodukcija Čajkovskega suite »Nuss-knacker« — 18.00: Otroški kotiček (Marija Kusova) — 18.30: Po naših dolih in planinah (plošče) — 19.00: Francoščina (prol-Prezelj) — 19.30: Moja pot po Norvešiki (dr. Škerlj) — 20.00: Glasbeno oblikoslovje dr. Dolrnar) — 20.30: Prizori iz narave izvaja Radio orkester — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Vokalni koncert gdč. Mire Gnusove — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Nedelja, dne 3. decembra ob 15: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: Robinzon ne sme umreti. Izven-Znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Nedelja, dne 3. decembra, ob 15.: Havajska roža. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: Pikova dama. Gostuje tenorist Peter Rajčev. Izven.
„Siavija
99 Jugoslovanska zavarovalna banka v £iubliani
Gosposka ulica 12, ielelon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, Zagreb, Savajev©, Csi/efe, 2Vovf Sad in Splil
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovako-iaduatrljiko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.