Strokovni list za povzdigo in napredek gostilniearstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, v Železnikih in v Kamniku.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
m
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
List izhaja mesečno dvakrat in stane	
celoletno		K 6-
polletno		„ 3-20
četrtletno		. V60
posamezne številke po ... .	,—•30
Cene inseratom: 1/js strani	pri en-
kratni objavi K 1'50, pri večkratnih	
===== objavah popust. =	—;		
Leto II.
V Ljubljani, dne 11. julija 1912.
St. 13.
Gostilničarska zadruga za cerkniški sodni okraj.
Z zadovoljstvom moramo konštatirati, da zanimanje za našo stanovsko organizacijo po deželi narašča in da v krajih, za katere še ne obstajajo stanovske organizacije, posamezni tovariši pridno delujejo na to, da se ustanove čim prej zadruge. Vedno bolj se bližamo onemu trenotku, ko bomo lahko s ponosom vskliknili: Sedaj je cela dežela organizirana.
Tudi gostilničarji v cerkniškem sodnem okraju so se že dalj časa zanimali za ustanovitev stanovske organizacije in je pripravljalna dela prevzel g. Ivan S trgu 1 c iz Cerknice, ki je sklical sestanek radi domenka, ali naj se ustanovi zadruga ali ne, na pondeljek 24. junija. Njegovemu vabilu se je odzvalo nad 30 gostilničarjev in gostilničark, dočim se jih je mnogo opravičilo, da se ne morejo udeležiti sestanka radi košnje, da pa se strinjajo in soglašajo z vsemi sprejetimi predlogi in sklepi.
Gosp. Strgulc je ob 3. uri otvori! sestanek, pozdravil došle ter se jim zahvalil za prihod. Pri tem je omenil, da je vabil pismeno na sestanek 94 strank, da pa je glede treh dobil uradna poročila, da so odšli iz dežele. Nekateri so že pismeno pritrdili ustanovitvi zadruge. Nato predstavi navzočim našega urednika kot zastopnika in odposlanca „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in končno
prosi, naj se stavi predlog glede predsednika današnjemu sestanku. Navzoči soglašajo v tem, da naj je sklicatelj g. Strgulc tudi predsednik sestanka, katero izvolitev ta sprejme z zahvalo ter nato imenuje za zapisnikarja našega urednika, za overovatelja zapisnika pa g. župana Ivana Lavriča iz Cerknice in g. Maksa Domicela iz Rakeka.
Po teh formalnostih govori naš urednik obširneje o pomenu organizacije sploh, zlasti pa o namenu in zahtevah gostilničarske sta-' novske organizacije sploh. Vsi oni stanovi, ki so že zdavna spoznali vrednost stanovske organizacije, so že dolgo časa organizirani in se jih za to danes tudi povsod uvažuje. Gostilničarska obrt je nekdaj slovela kot „zlata obrt“. Zato je le malokateremu prišlo na um, da je tudi ta stan treba organizirati. Še-le poslabšanje gospodarskega položaja je dalo nekaterim misliti in za to se naša organizacija še-le v zadnjem času razvija.
Pri organizacijah poznamo dve vrsti, namreč takozvane proste in prisilne organizacije. Proste organizacije temeljijo na društvenem zakonu, prisilne pa na določbah novega obrtnega reda. Pri prostih organizacijah je članstvo prostovoljno, pri prisilnih pa se mora manjšina ukloniti večini, z drugimi besedami, tu mora biti član vsak pripadnik dotičnega stanu. Gostilničarske zadruge spadajo med prisilne organizacije.
Povsod je pred ustanovitvijo treba raz-motrivati vprašanje, kake koristi se ima od organizacije in koliko to stane?
Preobširno bi bilo vse koristi navajati; zato se govornik dotakne samo vpliva zadruge pri podeljevanju novih gostilniških koncesij, pravice rekurza v slučaju, da se podeli koncesija proti njenemu mnenju, in postopanju na-pram umazani konkurenci s strani vinotočev, branjevcev itd. Nato omenja splošne zahteve gostilničarstva, kakor moderno preureditev policijske ure, odstotke pri prodaji tobačnih izdelkov, dokaz vsposobljenosti za gostilničarsko obrt, urejeno vajeništvo, koncesijoniranje prodaje žganja v trgovsko običajno zaprtih steklenicah in piva v zaprtih steklenicah. Pri tem povdarja tudi, da je vsaj za našo deželo dosegla gostilničarska organizacija, da se lansko leto niso zvišale cene pivu s strani pivovarn.
Povsod velja načelo, da je mogoče doseči uspehe le z združenimi močmi, torej tudi v gostilničarski obrti. Ako pa se hoče doseči najpovoljnejše uspehe, je treba, da načeljujejo organizaciji delavni, za stan vneti možje, ki se ne ozirajo ne na levo, ne na desno. Politika in strankarstvo sta pri tej organizaciji že vnaprej izključena. V tem trenotku namreč, ko bi našla ta dva pot v organizacijo, je vsako uspešno delo nemogoče.
Drugo vprašanje je, koliko taka organizacija stane. To pa je od članov samih odvisno.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
c) Lunch.
(Angleško ali amerikansko predkosilce).
Opoldanski obed imenujeta Anglež in Amerikance lunch ali luncheon. Lunch se razlikuje od našega kosila v tem, da prvič ni glavni obed in drugič, da je sestavljen le iz malo jedi, kar ima svoj vzrok v tem, da povžije Anglež že pri breakfastu (prvem zajtrku) več jedi. Lunch obstoji večinoma samo iz ribe in ene mesne jedi, močnate jedi ali krema in sira. Vendar nudijo v velikih amerikanskih hotelih pred ribo včasih clams (=klems, t. s. različne vžitne školjke), event. tudi ostrige, dalje juho in potem side-dishes (= sajd-dišes, t. s. predjedi) n. pr. kavijar, sardine, sardele, anšovije, marinirane Sterlete, tune ali makrele v olju, zčleno, vležane dinje (melone) itd. Konec obeda tvori potem navadno krasno amerikansko sadje, po katerem vžijejo še čaj ali kavo, tudi vino ali pivo.
Perutnina, slanina, jezik, roastbeef i. dr. se servira v angleških restavracijah navadno v celih kosih. Ako je natakar, kateremu je poverjeno razkosanje (Carver = Karver), ali gost sam si od tega odrezal svoj del, potem se postavijo mrzle plošče na v vsakem angleškem restavrantu nahajajoči se bufet, gorke pa se
nesejo ali na Joiot-table (= žojnt-tabl, t. j. z vročo vodo segreta velika plošča za pripravljanje) ali nazaj v kuhinjo. Da bi se gost pri rezanju zarezal ali z rezanjem kos mesa skvaril, se ni bati; istotako mora biti na Angleškem natakar dobro izvežban v razkosanju. Po angleških Fruit-Tarts (= fruttarts, to je v testo zavito in dušeno sadje) se pogostoma vživa Chester (= šestr) ali Stilton (= stiltn, t. j. angleški sir) ali tudi pumpernikel (= rže-njak), graham (= greham) in črni kruh s sirovim maslom.
Sir se servira vedno v celih ali večjih kbsih. Pusti se gostu, da si ga sam vzame poljubno količino.
Ker se med Angleži in Amerikanci nahaja mnogo pripadnikov društev zmernosti,* ** ki nikdar ne pijejo piva ali vina ali druge opojne pijače, marveč k večjemu limonado, kavo, čaj, čokolado i. dr., se ne smemo čuditi, ako kateri teh gostov n. pr. zahteva juho in roastbeef s čokolado ali kavo ali lemon-squash (limonado).
B. Serviranje navadnega kosila.
Navadno meščansko kosilo obstoji pri nas v Avstriji povečini iz juhe, govedine, pečenke in močnate jedi. To je naš glavni obed, zatorej naš diner. Glede pogrinjanja miz glej po-i glavje VII. „Kako se pogrinjajo mize“.*
* Ljudstvo jih nazivlje .tenrperenclerje* ali .Teetotalerje*.
** Ako se vsede k majhni, za dve ali tri osebe pripravljeni mizi samo e n gost, potem naj se odstrani za drugo, odnosno tretjo osebo pripravljen servis, da se pridobi več prostora za serviranje.	(Dalje prih.)
H
3 O
o<
o %
Vi Ji. Ä ££<
ET
o< z
g w
-n
-■z
<ž
Vi
3 3
5r vx
•k
. -t
ar
, c
Navadno je, da sprejemnina zadošča za dolgo vrsto let. Ako pa katerikrat proračun izkaže primanjkljaj, je letna doklada tako malenkostna, da se ne da primerjati niti z daleka s sedaj običajnimi letninami drugih organizacij, katerih član mora biti gostilničar vsled svojega obrta, od česar pa pravzaprav nima nikakih gospodarskih koristi.
Končno stavi predlog: Na današnjem sestanku zbrani gostilničarji cerkniškega sodnega okraja se strinjamo s tem, da se naj ustanovi za ta okraj gostilničarska zadruga. Ta predlog je soglasno sprejet.
Nato se preide k čitanju vzornih pravil, ki jih pojasnuje naš urednik. Končno se odobre soglasno vzorna pravila s sledečimi dodatki:
Zadruga obsega celi cerkniški sodni okraj in ima svoj sedež v Cerknici.
Pravica glasovati in voljen biti je odvzeta tistim članom, kateri in dokler so s plačilom zadružne doklade na dolgu.
Učna doba za vajence znaša 2 leti; spre-jemnine se določi s 4 K, istotako oprostnina s 4 K.
Članom ki navadno ne delajo s pomočniki, ni dovoljeno imeti hkratu po več nego k večjemu enege vajenca, članom pa, ki delajo s pomočniki, smejo imeti za vsaka dva pomočnika po enega vajenca več.
Inkorporacijska pristojbina znaša za nove člane K 10.
Zadružno načelstvo sestoji iz zadružnega načelnika, njegovega namestnika in zadružnega odbora, ki šteje 6 članov in 3 namestnike. Načelnik, dva odbornika in en namestnik morajo stanovati v Cerknici.
Pri volitvi pripravljalnega odbora so izvoljeni soglasno za načelnika g. Ivan Strgulc iz Cerknice, za podnačelnika g. Ivan Žumer iz Cerknice, za odbornike gg. Ivan Lavrič in Andrej Zgonc iz Cerknice, Makso D o m i ce 1 j iz Rakeka, Franc Ponikvar iz Št. Vida pri Cerknici, Jakob Marolt iz Žirovnice in Jakob Knap iz Begunj, za namestnike pa gg. Anton Werli iz Cerknice, Ivan Ogrinc iz Grahovega in Fran Gnezda iz Unca.
S tem je bil tudi dnevni red izčrpan, ker se k raznoterostim ni nihče priglasil. Sestanek je bil ob 7a5 zaključen.
Naša organizacija se vsled tega pomnoži zopet za okroglo 100 mož in tako se že bližamo impozantni številki 3000.
Vseslovanski gostilničarski shod v Pragi.
Zlata Praga je bila zadnje dni junija in prve dni julija torišče velikanskih slavnosti. Nekak uvod k tem slavnostim je bil vseslovanski gostilničarski shod, katerega se je v celem udeležilo do 1000 oseb. Udeležili so se shoda razven gostilničarjev iz Češke, Moravske in Šlezije tudi odposlanci Slovencev in Hrvatov, dočim so Poljaki svoje prijave v zadnjem trenotku preklicali, kakor sploh korakajo Poljaki povsod svoja pota.
Slovensko gostilničarsko zvezo so zastopali predsednik zveze g. Vinko Ogor el ec, član odbora g. Lavoslav Bučar ter naš urednik Mencinger. Ti trije so se pripeljali v Prago v torek dne 25. junija popoldne ob VaS skupno s hrvatskimi odposlanci in se takoj odpeljali v hotel Central, kjer so se jim nakazala stanovanja.
Zvečer ob 7. uri je bil pozdravni večer v Smetanovi dvorani reprezentačnega doma v Pragi, kjer se je zbralo številno zastopnikov slovanskega gostilničarstva. Smetanova dvorana je gotovo najlepša dvorana v celi Avstriji kakor je sploh reprezentačni dom v Pragi na
svetu. Stane namreč samo 12 in pol miljonov kron. Uredba restavracije in kavarne v tem domu je znamenitost prve vrste in zato moramo vsakemu slovenskemu gostilničarju, ki pride kedaj v Prago, najtopleje priporočati, da si ne pozabi ogledati te znamenitosti.
Pri pozdravnem večeru sta sodelovala popolna sokolska zletna godba in pevsko društvo »Malat« iz Smichovega. Pozdravne govore je otvoril predsednik jednote zvez gosp. Josip V1 č e k . Pravi pozdravni govor pa je govoril generalni tajnik organizacije g. dr. Ciril Vik, ki je pozdravil Slovence v slovenskem in Hrvate v hrvaškem jeziku.
Tem pozdravom so sledili razni drugi pozdravi. Bilo bi pa preobširno, ako bi vse navajali. Navajamo samo, da se je za pozdrav v imenu slovenske gostilničarske organizacije zahvalil v slovenskem jeziku naš urednik, ki je v svojem govoru povdarjal, da prinašajo današnji odposlanci zborovalcem iskrene pozdrave stanovskih tovarišev iz edinih slovanskih alpskih dežel, da so se vabilu radi odzvali, ker so jim Čehi s svojim žilavim delovanjem vzgor tako na polju prosvete kakor tudi narodnega gospodarstva. Zato tudi upajo Slovenci, da bo to zborovanje rodilo sadove, ker bodo sklepi odposlani na prava in pristojna mesta.
Pri tej priliki so bili slovenski zastopniki najživahneje pozdravljeni, ploskanju ni hotelo biti ne konca ne kraja, posebno še, ker je godba po končanem govoru zaigrala slovensko himno »Naprej!«
Pravo delo se je začelo šele v sredo. V različnih dvoranah trgovske in obrtne zbornice so namreč začele zborovati organizatorična, obrtnopravna in gospodarska sekcija in sicer že ob 8. zjutraj.
Na dnevnem redu so bile najrazličnejše zahteve gostilničarstva. Izkazalo se je pri tem, da ima gostilničarski stan po celi Avstriji enake težkoče in boje za svoj obstanek in za okrepitev svoje gospodarske pozicije.
Naše gostilničarstvo gotovo zanima pred vsem, kaj se je specijelno zahtevalo s slovenske strani. Za poročevalca je bii določen g. Bučar, ki je podal pri tej priliki približno sledeči referat:
Slovenci vidimo, da se imajo naši stanovski tovariši po drugih slovanskih kronovinah v Avstriji boriti skoraj z enakimi težkočami kot mi. Zato imamo Slovenci tudi mnogo zahtev, ki pa soglašajo z vašimi. Torej bi bilo odveč navajati jih posebej, ker bi to pomenilo le ponavljanje.
Pač pa teži nas Slovence zlasti ena okolnost, glede katere mislimo, da se imamo proti njej boriti edini, in to je čudno postopanje obrtnih oblasti pri podeljevanju gostilniških koncesij. Vedno bolj se ponavljajo slučaji, da se stare koncesije, kadar bi se imele podeliti potomcem, ali prav temeljito prikrajšajo ali pa sploh ne podele, češ da ni za nje krajevne potrebe, dočim najdejo obrtna oblastva za popolnoma nove koncesije le prehitro krajevno potrebo. Skratka, pri nas se pri podeljevanju gosti'niških koncesij ne vpošteva dejanskega položaja, pri nas je podeljevanje gostilniških koncesij že politično mešetarjenje.
K temu se pridružujejo še navodila deželne vlade kot obrtne oblasti druge inštance. Ta navodila bijejo pravici naravnost v oči in oropajo gostilničarja najenostavnejših državljanskih pravic.
Da se nadaljno tako postopanje omeji in odpravi, je treba natančnih in določnih zakonskih določb, treba je spremembe obrtnega reda, odnosno dostavkov, s katerimi se obrtnim ob-lastvom natančno določa, kako smejo postopati.
Ako se po drugih kronovinah ne postopa tako, s tem še ni rečeno, da se ne bi pričelo postopati podobno. To pa je treba zabraniti. Zabrani pa se, ako se stori vse potrebne korake v smislu naslednje resolucije:
Na I. vseslovanskem avstrijskem gostilničarskem shodu v Pragi dne 26. junija 1912 zbrani gostilničarji smatrajo dosedanje postopanje obrtnih oblasti pri podeljevanju gostilniških koncesij za krivično in gostilničarstvu škodljivo. So namreč naziranja, da je pri podeljevanju gostilniških koncesij edino merodajno mnenje gostilničarskih zadrug in občinskih za-stopov in da bi se proti mnenju teh korporacij ne smela izdati nobena nova gostilničarska koncesija. Nasprotno smatrajo današnji zborovalci za veliko krivico dejstvo, da posamezna obrtna oblastva prikrajšavajo pri na potomce prenešenih koncesijah nekatere pravice in najsi bodo te podedovane ali pa v prilog potomcev odložene. Zlasti se to tiče prikrajšanja žganje-toča. Vsled teh prikrajševanj namreč trpe potomci občutno škodo.
Edino odpomoč proti tem razmeram uvi-devajo današnji zborovalci v spremembi obrtnega reda in zato zahtevajo, da se § 18. obrt. r. spremeni v toliko, da imajo gostilničarske zadruge pravico rekurza tudi v slučaju, ako se koncesijska prošnja kljub priporočilnemu mnenju zadruge odkloni s strani obrtne oblasti. Zato naročajo današnjemu predsedstvu, da pričujočo resolucijo predloži na Kompetentna mesta, pred vsem obrtnemu svetu trgovskega ministrstva.
Resolucija je bila v odseku soglasno sprejeta.
Podobno kakor ta zadeva so so obravnavale v odsekih tudi druge zadeve in tako je bilo do x/i na 11. uro že sprejetih številno resolucij.
Izpred palače trgovske in obrtne zbornice so se odpeljali zborovalci skupno s tramwayem na strelski otok, kjer je bilo v veliki dvorani prvo slavnostno plenarno zborovanje. Zborovanje je otvoril predsednik Vlček, ki je najprej pre-čital številno došle brzojavne pozdrave, med drugimi tudi Kranjske trgovske in obrtne zbornice ter nato prešel do zborovanja samega. V sekcijah predlagane resolucije so bile sprejete soglasno.
Glede organizacije gostilničarskega stanu je najvažnejše ona, da naj se izvrše vsa potrebna dela, da je 1. 1913 že ustanovljena slovanska gostilničarska zveza v Avstriji.
Ako navedemo, da sta se udeležila zborovanja tudi gg. Penz in Bulka kot zastopnika državne gostilničarske zveze na Dunaju, s tem vršimo le časnikarsko dolžnost.
Po zborovanju je bil skupni obed na strelskem otoku, ob 3. uri pa so se podali zborovalci na Staromestsko radnico, kjer jih je Pozdravil župan praški g. dr. Groš, goste obdaril z razglednicami in spominskimi knjigami ter jih nato pozval, naj si ogledajo to zgodovinsko zanimivo hišo.
Zvečer ob 7. je bil slavnostni banket na Žofinskem otoku, katerega se je udeležilo nad 700 oseb. Vsak gost je dobil usnjato etui za cigare, na katerem je bil z zlatimi črkami natisnjen sledeči menu:
Kraljeva juha.
Losos z majonezo.
Boeuf, fino obložen.
Gos — Salata.
Mandeljev puding.
Sladoled.
Kava.
Razumljivo je, da so se pri tej priliki spregovorile najrazličnejše napitnice. V imenu slovenskih zastopnikov je pri tej priliki napil naš urednik navzočim damam - gostilničarkam, ki tudi pri gostilni tri vogale podpirajo.
Proti polnoči je bil banket končan. Ko so si udeleženci ogledali še za drug dan pripravljeno razsvetljavo, so se razšli. Čakalo jih je namreč še delo drugega dne.
V četrtek so se najprej nadaljevale razprave v vseh treh sekcijah, ob 11. uri pa je bilo v Smihovskem »Narodnem domu« drugo plenarno zborovanje, na katerem so se podobno kakor prejšnji dan sprejele po odsekih predlagane resolucije.
Po zborovanju je bil skupni obed v »Narodnem Domu<. Kot veličasten zaključek tega važnega zborovanja pa je bila zvečer slavnostna predstava »Psohlavcev« v Narodnem di-vadlu.
Praga je pri tej priliki praznovala tudi velikanske sokolske slavnosti. Ne samo zborovanje, marveč tudi pogled na to, kako so praški gostilničarji obvladovali te dni velikanski naval
—	bilo je namreč preko 300.000 tujcev v Pragi
—	je bilo zanimivo za vsakega po napredku stremečega gostilničarja. Zato je le škoda, da slovenska delegacija ni bila številnejša, kajti kar se je te dni slišalo, še več pa videlo, se ne da preplačati z ozirom na praktično vrednost za gostilničarja.
Nadejati se je, da bo ta shod rodil ono, kar si je začrtal kot svojo glavno nalogo, namreč s pomočjo tesne organizacije doseči gospodarsko osamosvojitev in podkrepitev gostilničarskega stanu.
Dokaz vsposobljenosti.
Dolgoletna zahteva gostilničarstva, namreč da naj se zahteva s strani obrtne oblasti za izvrševanje gostilničarske obrti podobno kakor pri rokodelskih obrtih dokaz vsposobljenosti, se končno vendarle vresniči. Seveda s tem, kar sedaj dobimo, še nikakor ne moremo biti zadovoljni. Treba bo še nadalje delovati in ne prej mirovati, dokler ni dokaz vsposobljenosti splošno obvezen.
Za danes se moremo s to zadevo pečati le v toliko, v kolikor imamo gotovega pred seboj. Gotovo pa se povrnemo še ponovnokrat k zadevi sami.
Trgovsko ministrstvo je izdelalo 1. 1910 načrt zakonske predloge za ministerijalno naredbo, glasom katere se zahteva za gotove kraje v smislu § 23. obrt. reda za pridobitev lastne gostilniške koncesije dokaz vsposobljenosti. Gostilničarske organizacije iz vsega početka niso bile zadovoljne s tem načrtom, ker je preveč omejen, in so zato izdelale nov načrt v smislu zahtev gostilničarskega stanu ter ga predložile trgovskemu ministrstvu.
O obeh načrtih se je potem razpravljalo v odseku obrtnega sveta in končno je prišla cela zadeva dne 10. junija t. 1. pred plenum obrtnega sveta v trgovskem ministrstvu. Pozneje podrobno navedeni načrt je bil v tej plenarni seji sprejet z 42 proti 14 glasovom. Zato lahko trdimo, da sprejeti načrt postane v najkrajšem času zakonita določba, da se torej v najkrajšem času uvede vsaj za gotove kraje glede gostilničarskega obratovanja dokaz vsposobljenosti.
Da se lahko uvidi, kake spremembe nastanejo vsled nove ministerijalne naredbe, je najbolje, ako navedemo glede glavnih točk dobesedno besedilo načrta. S to naredbo se ugotovi:
Koncesija za izvrševanje v § 16, odstavek 1., lit. b) do g) obrtnega reda naštetih pravic gostilničarskega in krčmarskega obrta se sme podeliti v naslednjem odstavku navedenih mestnih okrožjih samo takim prosilcem, ki doprinesejo v § 2. predpisani dokaz posebne vsposobljenosti.
Ta mestna okrožja so:
1.	Celo okrožje državne prestolice D u n a j in okolice.
2.	Celo razširjeno mestno okrožje deželnega stolnega mesta Inom ost.
3.	Celotno razširjeno okrožje kraljevega stolnega mesta Prage s predmestji.
4.	Okrožje mesta Reichenberg.
5.	Okrožje mesta U s tj e ob Labi.
6.	Okrožje mesta Karlovi vari.
7.	Okrožje deželnega stolnega mesta Brno.
§ 2. te naredbe pa ugotavlja:
Prosilci za koncesijo za izvrševanje ene ali več v § 16. odstavek 1. lit. b) do g) obrtnega reda naštetih pravic morajo dokazati v teh mestnih okrožjih poleg splošnih pogojev za samostojno izvrševanje obrta in v §§ 18 in 19 obrtnega reda zahtevanih posebnih pogojev petletno praktično poslovanje in sicer v kateremsikoli gostilničarskem ali krč-marskem obrtu (§ 16 lit. a) do g) obrt. reda) bodisi kot upravičen samostojen lastnik obrta ali obrtnooblastveni priznani najemnik ali namestnik, bodisi kot vajenec ali pomočnik ali kot nastavljenec za višja poslovanja v takem obrtu.
Krajšanje normalne dobe praktičnega po-poslovanja skozi pet let nastopi:
Za absolvente višje strokovne šole za gostilničarje, hotelirje in kavarnarje na Dunaju za tri leta;
Za absolvente strokovnih nadaljevalnih šol za gostilniško in krčmarsko obrt za dve leti in
za absolvente strokovnih tečajev za gostilniško in krčmarsko obrt, ako so taki tečaji odobreni od nadzorovalne oblasti, za eno leto.
Tako torej zakonski načrt, ki — kakor rečeno — v kratkem stopi v veljavo.
S to pridobitvijo gostilničarstvo v splošnem ne more biti zadovoljno, najmanj pa slovensko gostilničarstvo. S tem pridobi namreč samo gostilničarstvo v prej navedenih 7 mestih.
Marsikdo se morda čudi. zakaj niso sprejeta v to naredbo večja mesta kakor Gradec, Trst, Lvov, Ljubljana itd. Razumeli pa bodo to takoj, ako omenimo, da ima samo prej navedenih sedem mest lastne gostilničarske stro-kovno nadaljevalne šole.
Član obrtnega sveta g. Franchetti je n. pr. zahteval tudi pritegnitev Ljubljane, Bleda in Postojne, toda ministrstvo se najbrž ne bo za sedaj na to oziralo.
Eno pa je jasno iz tega načrta in to je:
Za gostilniško obratovanje se doprinese dokaz vsposobljenosti s tem, da se pet let deluje praktično v tem obrtu.
Ministrstvo hoče ob enem z vpeljavo dokaza vsposobljenosti pospešiti strokovno šolstvo glede gostilniškega obrta.
To dvoje moramo imeti pred očmi.
Ako dosežemo n. pr. stalne strokovne tečaje za gostilničarsko in krčmarsko obrt v Ljubljani za celo deželo, potem tudi ne bo moglo ministrstvo več izločevati naše dežele od te udobnosti.
Na gostilničarstvu samem je torej ležeče, da spopolni to, kar je danes še pomanjkljivega, kar danes ne zadovoljuje.
In ravno v tem oziru čaka še našo organizacijo glavno delo.
Vprašalnica.
Vprašanje št. 47.:
Kdo ima pravico podeljevati dovoljenje za prekoračenje policijske ure? Kam moram nasloviti morebitno pritožbo? Kak je položaj glede licence za ples ?
Odgovor:
Policijska ura spada v smislu naredb ministrstva v obrtnopolicijsko področje obrtnih
oblasti po § 54 obrt. reda. Vsled tega morc izdajati dovoljenje za prekoračenje policijske ure v lastnem delokrogu le okrajno glavarstvo kot obrtna oblast prve instance, oziroma županstvo v prenešenem delokrogu.
V slučaju, da je glavarstvo izročilo županstvu podeljevanje dovoljenja za policijsko uro in da Vam županstvo ne mara izdati takega dovoljenja, potem imate pravico pritožbe na okrajno glavarstvo.
Izdaja licenc za plese pa spada v smislu § 28 al. 7 novega občinskega reda v področje nravnostne policije v lastnem delokrogu občine in imate v slučaju, da Vam županstvo take licence ne podeli, pravico pritožbe na deželni odbor in ne na okrajno glavarstvo.
Ker je v naši deželi splošna gonja proti plesom in ker stoji deželni odbor na stališču, da brzojavnih pritožb ne rešuje, razvidite iz tega, da je gostilničar glede plesnih prireditev izročen na milost in nemilost županstva, odnosno deželnega odbora.
Vzemimo samo primero. V četrtek ste zaprosili pri županstvu za podelitev plesne licence za nedeljo. Županstvo Vam še-le v soboto prošnjo neugodno reši. Imate pravico pritožbe; ker pa je le malo časa, Vam ne preostaja drugega, kakor da se brzojavno pritožite na deželni odbor. Deželni odbor Vam odgovori, da brzojavnih pritožb ne rešuje. Vsled tega mora odpasti ples, ako se nočete izpostaviti nevarnosti, da Vas kazenski senat županstva prav občutno ne kaznuje v smislu dvornega dekreta iz 1. 1827.
Zato Vam drugega ne moremo priporočati, da prosite za plesno licenco vsaj osem dni prej in da zahtevate takojšnjo rešitev Vaše prošnje, da imate potem še čas za pritožbo. Seveda je vprašaje in sicer zelo kočljivo, ali bo deželni odbor Vašo pritožbo ugodno rešil, ker je principijelno proti plesom.
Iz tega pa tudi razvidite, kako dobroto pomenja novi občinski red za gostilničarsko obrt. Zdravi!
Razno.
Z današnjo številko prestopamo v drugo polletje. Zato prilagamo položnice vsem onim, ki so nam nakazali dosedaj samo polletno naročnino, kakor tudi vsem onim, ki nam naročnine sploh še niso poravnali. Vljudno naprošamo vse te, da nam čim prej nakažejo naročnino, ker imamo tudi mi svoje obveznosti na-pram tiskarni in ker se naročnina na liste povsod plačuje vnaprej. Naročnina je itak malenkostna, posebno ako se uvažuje, da je »Gostilničarski Vestnik« stanovsko strokovno glasilo. Celoletna naročnina znaša 6 K, polletna pa 3 K 20 h.
Razpis nagrade za tisočega celoletnega naročnika. Že v zadnji številki smo naznanili, da se je naše upravništvo odločilo razpisati nagrado za tisočega celoletnega naročnika. Danes nam je k temu razpisu dodati: Nagrada tisočemu naročniku je pravi japonski servis za čaj v vrednosti petdesetih kron. To nagrado dobi oni naših naročnikov, od katerega sprejmemo kot tisočega celoletno naročnino za 1. 1912. Pri tem je vse eno, ali je dosedaj poravnal že polletno naročnino in sedaj poravna samo še naročnino za drugo polletje, ali pa da poravna zaostalo celoletno naročnino. Glavni pogoj je, da je naročnina, odnosno poštno obvestilo o plačani naročnini najkasneje 20. julija 1912 v rokah upravništva. Ako bi se z 20. julijem ne doseglo 1000 plačanih celoletnih naročnikov, potem tisoči celoletni naročnik nima pravice zahtevati od našega upravništva nagrade. Zato samo priporočamo vsakemu v njegovem lastnem interesu, da se nemudoma posluži priložene poštne položnice in nam nakaže naročnino. Upamo, da si bo skušal vsak s hitrim naznanilom naročnine pridobiti nagrado.
Članom gostilničarske zadrnge v Železnikih v vednost! Načelstvo gostilničarske zadruge v Železnikih opozarja tem potom zadnjič vse one člane, ki še niso plačali sprejemnine in doklade v skupnem znesku per K 23-50, da to zanesljivo store najkasneje do 20. t. m. Drugače bi bilo načelstvo primorano dne 21. julija z vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo zahtevati, da se ti zaostanki s strani glavarstva izterjajo upravnim potom. — Nadalje sporoča načelstvo vsem svojim članom, da se je soda-vičar g. Jakše v Železnikih z ozirom na sklep zadnjega občnega zbora zavezal oddajati od 1. julija 1912 naprej zaboj sodavice s 25 steklenicami za K 2-— in zaboj pokalic s 25 steklenicami za K 2'30 postavljeno na dom.
Gostilničarska zadruga na Vrhniki. Ustanovni občni zbor gostilničarske zadruge na Vrhniki se vrši v pondeljek dne 15. t. m. popoldne ob 3. uri v prostorih tamošnje šole. Dnevni red obsega:	1.) Ustanovitev zadruge.
2.) Volitev načelstva. 3.) Sklepanje o pristopu k »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. 4.) Raznoterosti. Ustanovnega občnega zbora se udeleži zadružni instruktor g. dr. Blodi g iz Trsta in kot zastopnik zveze naš urednik.
Gost ni zadovoljen, če dobi slabo kavo, in zabavlja. Lahko nastanejo tudi neprijetne scene. Temu se izognete najložje na ta način, da servirate gostu dobro kavo; to pa napravite na ta način, da ji pridenete Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek in daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo ter mora zaradi teh svojih lastnosti vsakemu, tudi največjemu izbirčnežu, ugajati. Jasno je torej, da je najbolj pametno, da rabimo Kolinsko kavno primes. Pa tudi narodna dolžnost je to, kajti Kolinska kavna primes je pristno domače blago. In domače blago kupovati je dolžan vsak, ki se šteje za zavednega Slovenca. Slovenskim gostilničarjem torej prav toplo priporočamo izborno in pristno domačo Kolinsko kavno primesi
„Herr Erzherzog, noch a Bier g’fällig?“ V našem programu je, da hvalimo, kar je pohvale vredno, in da grajamo, kar zasluži grajo. Zato nam ne sme nihče zameriti, ako se danes pečamo z nekaterimi anekdotami, ki so se v Ljubljani zgodile zadnje dni in ki zaslužijo naj-hujše graje. Bilo je menda majnika meseca. V eni najboljših restavracij sedi med visokimi častniškimi dostojanstveniki tudi avstrijski nadvojvoda. S pivom se krepčajo. Pijačo jim do-naša pikolo. Znano mu mora biti, da je med gosti tudi nadvojvoda, kajti, ko ta spije svojo čašo, pristopi po navadi ljubljanskih natakarskih vajencev do nadvojvode in ga vpraša: »Herr Erzherzog, noch a Bier g’fällig (Gospod nadvojvoda, še eno pivo?) Razumljivo, da temu vse prej kot prikladnemu nagovoru slede začudeni pogledi onih, ki slišijo nagovor. Razumljivo pa je tudi, da je napravil ta nagovor naravnost mučen vtisk na vse, kajti kaj takega se nihče ne bi mogel nadejati, najmanj pa v prvorazredni restavraciji. Čudne pojme morejo imeti o naši oliki in o naši gastronomični vedi ter o našem serviranju. Kdo je kriv temu? Morda pikolo? Gotovo! Toda v še večji meri kdo drug, pa najsi je to plačilni natakar ali restavrater. Ta slučaj nam najboljše priča, kako malo se brigajo po naših najboljših restavracijah za pravila nauka o serviranju, živo nam spričuje, da niti restavrater, niti plačilni natakar, kaj še-le vajenec nimajo ali nočejo imeti pojma o dostojnem serviranju. Kaj so jim mar pravila! Kdor z v Ljubljani vpeljanimi razvadami in grehi ni zadovoljen, naj raje ne hodi v Ljubljano. Tako nekako se zdi človeku. V tem slučaju je restavrater vedel, da bo med drugimi tudi nadvojvoda njegov gost, vedelo je pa o tem tudi vse osobje doli do vajencev. Toda niti restav-raterju, niti plačilnemu natakarju se ni zdelo vredno opozoriti vajenca na to, kako mora v takih slučajih občevati z visokim gostom. Velikanska malomarnost in brezbrižnost sploh je to, da se določi za postrežbo tako odličnih gostov vajenca. Ako se ga že določi, potem se mu mora prej zabičati — in za to je bilo gotovo najmanj cel teden časa — z vso strogostjo, kako se mora nastopati, pozdravljati in ogovarjati take goste. To so najnavadnejše stvari, katere bi moral znati vsak vajenec že pri nastopu službe v restavraciji. Toda čemu vse to; s tem zgubljata restavrater in plačilni natakar le po
nepotrebnem čas, tembolj ker morda sama potrebujeta ravno v tem oziru še prav raskave pile. Zadošča, da se vajencu pove, ta je nad vojvoda, s tem pa basta. Kako vajenec potem njegovo stvar opravi, to je vajenčeva stvar. Mar ne? Gotovo, bodo rekli prizadeti. A vendar ni tako. Ali je morda res tako težko, mučno in potratno priučiti vajenca, da se privadi za take slučaje pravilnih nagovor kakor: »Cesarska visokost, smem poslužiti še s pivom?« ali »Cesarska visokost, blagovolite še eno pivo?« itd. Ne rekli bi nič, ako ne bi imeli za to pripomočkov na razpolago. V našem glasilu n. pr. se je že zdavna obravnavalo in obrazložilo na vse strani poglavje o pozdravljanju. Toda vse te razprave so bile menda popolnoma odveč, kakor jih je zlasti v Ljubljani mnogo, ki so naznanja, da je vajencem vsaka teoretična izobrazba odveč. Gospodje, treba bo delovati na to, da je vajeništvo tako teoretično kakor praktično zadostno naobraženo, drugače si pridobi le prehitro naša dežela čuden sloves. — In druga anekdota. Najelitnejša družba je zbrana. Restavrater je bil že zdavna in opetovano opozorjen na to okolnost. Ni pa si oskrbel za ta večer niti zadostno kuhinje, kaj še le, da bi bilo dovolj natakarjev. In tako se je zopet pripetilo, da so morali iti najvišji dostojanstveniki sami v kuhinjo po močnato jed, ker so 20 minut zastonj čakali, da bi jim kateri natakarjev izkazal krščansko delo usmiljenja. Drug pa je zopet dobil svoj že zdavna naročeni del še-le potem, ko je natakarja za božjo voljo prosil, da naj mu takoj prinese, da dobi 2 K napitka. In tisti večer se je pripetilo celo vrsto takih nerednosti. Gospodje, tako ne gre! Ako se zavedate, da takih prireditev ne morete zmagati, jih raje ne prevzemite, drugače namreč ne škodujete samo samemu sebi, marveč gostilničarstvu cele dežele.
Prav kakor da bi bilo na Kranjskem.
Mnogo smeha vzbuja tragikomična usoda nekega gostilničarja v Lagymänyosu na Oger-skem, kateremu so ponoči zlikovci pokradli iz gostilne klobase, mesne jedi, likerja in cigare. Policija zlikovcev sicer ni dobila, pač pa je dobil gostilničar od nje kazenski plačilni nalog, češ »da se je pilo čez policijsko uro v njegovih prostorih žganje«. Nočni čuvaj je namreč opazoval skozi odprtino v oknu, kako so vlomilci semtertja pri bifeju, na katerem so imeli prižgano luč, v okrepčilo pri »delu« pili žganje. Preveč službeni nočni čuvaj, kateremu ni prišlo niti na um, da ima pred seboj vlomilce, je namreč naznanil gostilničarja radi prekoračenja policijske ure. Tako naj bi torej gostilničar radi teh »gostov« plačal še policijsko uro! Potem naj pa še kdo reče. da se pri nas na Kranjskem gostilničarju ne godi dobro. Tu ga naznanjajo namreč samo takrat, kadar od daleč vidijo, da se v dotičnem lokalu morebiti kaj svetlika.
Gostilničarske zbornice v Nemčiji. Gostilničarske organizacije v Nemčiji so podale na državni zbor peticijo, s katero zahtevajo, naj se ustanove po vzorcu odvetniških in lekarniških komor tudi lastne gostilničarske zbornice. V peticiji se naglaša, da je v gostilničarskem stanu in obrtu mnogo sporov z drugimi obrti in trgovci, v trgovskih in obrtnih zbornicah pa ni gostilničarstvo zadostno zastopano. Gostilničarska organizacija v Nemčiji ima preko 800 000 članov. Kljub temu je težko pričakovati, da vlada ugodi tej zahtevi.
Najcenejši obed. Kakor smo že poročali, se je priredila mednarodna kuharska razstava na Dunaju. Pri tej priliki je razpisala dunajska mestna občina svoto 200 kron kot nagrado za najcenejši in najukusnejši obed. Nagrado je dobil g. Fran Reich iz restavracije Deierl. Jedilo, katerega je imenoval g. Reich „Zwölferessen“ je napravljeno po naslednjem receptu: četrt kg mesa druge vrste za 55 v, 12 dk fižola 8 v, 4 d kg masti 10 v, V-i kg riža 16 v,
1 čebulo 2 h, zraven vode, soli in popra po potrebi. To jedilo je pripravljeno za 3 osebe in stane vse skupaj 91 v, torej pride na osebo samo 30 v. Ali pa to zadošča res za 3 osebe, je drugo vprašanje. Ako bi se v naših gostilnah servirale tako velike porcije, bi prišli dotični gostilničarji kmalu na glas oderuhov, četudi bi morda zaračunali obed samo s 40 v.
Delniškemu pivu združenih pivovaren Žalec in Laški trg se vedno bolj širi krog odjemalcev. Pri najrazličnejših prilikah, pa naj si bode to v gostilnah ali na raznih narodnih pri-
reditvah in veselicah 'namreč ^občinstvo vedno bolj uvideva, da se to domače blago ne samo lahko kosa s tujimi izdelki, marveč da jih glede kakovosti in dobrote celo prekaša in nadkriljuje. Kakovost izdelka pa se lahko še izdatno zboljša, ako se pomnoži število odjemalcev tega piva. Zato je dolžnost vsakega zavednega gostilničarja in vsakega zavednega Slovenca, da daje temu domačemu pivu prednost pred tujimi izdelki. Gostilničar pa to tem lažje stori, ker je delniška pivovarna našemu gostilničarstvu zelo naklonjena. Glede prodaje piva zasebnikom je bila namreč ravno delniška pivovarna ena izmed prvih, ki se je izrekla za to, naj se od dajanje piva naravnost privatnikom s strani pivovaren in založništev opusti popolnoma. Kakor povsod drugod, tako je tudi tukaj treba vpo-števati geslo: Kdor podpira mene, tega podpiram i jaz. Le na ta način pridemo do boljše bodočnosti.
Srebrno poroko sta praznovala te dni g. Fran Krapeš, lastnik »Narodne kavarne« v Ljubljani in podpredsednik »Dež. zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem« ter njegova gospa Marija. Naše najiskrenejše častitkel
One cenjene tovariše, ki se zanimajo za dobavo vin naravnost od producentov, opozarjamo na inscrat Kranjske vinarske deželne zadruge, one tovariše pa, ki si dobavljajo vina od vinskih trgovcev, na inserate istih v našem listu.
Splošni adresar, ki ga razpošilja založništvo gostilničarjev po 8 K izvod namesto po 10 K, ako ga naroče po upravništvu »Gostilničarskega Vestnika«, naj bi ne manjkal v nobeni boljši gostilni, ker je res priporočljiva pomožna knjiga,, katere se gostje poslužujejo prav pogosto
Albumov v spomin na izlet v Postojno
je še vedno mnogo v zalogi. Naj bi si ga omislil vsak izletnik, posebno ker stane samo 1 K 50 h en izvod.
„Deželna zveza za tujski promet“ je izdala letos v nemškem jeziku kažipot po Kranjskem pod naslovom »Das Alpenlad Krain«, razven tega kratke prospekte Kranjskegore in Kamnika. Ocene objavimo prihodnjič.
Tujcu, ki kot turist poseti naše kraje, nudiš kot posebnost naše domače likerje. Zato naj bi jih imele v za'ogi vsaj one gostilne, ki imajo opravka s turisti. Kje se ti likerji dobe, je razvidno iz inseratnega dela v našem listu.
Opozarjamo na inserat glede oddaje gostilne in kantine ob belokranjski železnici.
V naša letovišča zahaja mnogo letoviščarjev, ki ne marajo alkoholnih pijač. Tem po-strežeš najbolje s priznanimi izdelki tovarne sodavice v Ljubljani, ki ima poleg tega v zalogi tudi pristni planinski malinčev sirup in sicer po cenah, ki lahko konkurirajo z vsemi drugimi.
Sezona se bliža. Treba je torej tudi spo-polniti v gostilnah, restavracijah in hotelih inventar perila. Najceneje ga pa spopolni gostilničar po ljubljanski tvrdki Lenasi & Gerkman, ki ima tozadevno jako veliko in solidno izbero v zalogi.
Največjo izbero solidnih modnih izdelkov najdeš v največji slovenski trgovini te vrste, to je v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte.
Statistika piva. Kakor posnamemo iz dunajskega časopisa »Gambrinus«, je oilo 1. 1911 v Avstro - Ogerski skupaj 1240 pivovaren proti 1267 I. 1910, torej za 27 manj. Varilo se je 1. 1911 za 2,522.524 hi piva več kot 1. 1910; 1. 1910 se je namreč varilo 23,048.239 hl, 1. 1911 pa 25,570.763 hi. Na Avstrijo odpade 22,727.942 hi, na Ogrsko 2,706.492 hi in na Bosno in Hercegovino 136.326 hl. V Avstriji se je plačalo 1. 1911 davka na pivo 87,828 278 K, na Ogerskem 11,571.026 K ter v Bosni in Herco-govini 622.275 K. — V Nemčiji je bilo 1. 1911 skupaj 12.009 pivovaren. Produkcija piva s; je zvišala proti prejšnjemu letu za 596.840 hi, namreč od 64,491,824 hi na 65.088.664 hi. Vsega skupaj se je plačalo davka na pivo v Nemčiji 237,545 521 K. Bavarska je varila 18,110 473 hi piva in plačala 45,078 944 K davka. Pivovaren je bilo na Bavarskem 3796. Porabilo se je v njih 3,515 466 metrskih stotov slada in 60.000 metrskih stotov hmelja.
Koliko se pridela vina v Avstriji? Po statističnih podatkih ministrstva se je pridelalo v Avstriji 1. 1911 skupaj 3,836 654 hi vina. Povprečno se ga je pridelalo na 1 hektar 17’4 hi.
Vinska trgovina
Ant. Mtiller-ja,
~~	— v Domžalah, "•"" 1 —
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
S
t«.

Išče se kavcije zmožni najemnik
za grajsko gostilno in kantino ob postaji Virčna Vas Belokranjske železnice.
Ponudbe na

>:
*
oskrbništvo Rupertshof, poštaKandija : : p ri Novemmestu na Dolenjskem : :
Jf

I
Ugodna prilika za	.....
11 podjetnega gostilničarja!
V neposredni bližini Ljubljane tik . poleg velikih tovaren
I
§ se proda hiša, ^
ar v kateri se izvršuje gostilničarska in mr mr špecerijska obrt. Pogoji zelo ugodni, ar
Ja Naslov in podrobnosti pri upravništvu ^ 5« :	„Gostilničarskega Vestnika“ : ^
ZProda. se ^
—— dobro ohranjeni =
a.'vtoma.t
na pihala.
Cena po dogovoru.
Avtomat je 2 m 70 cm visok in 1 m 15 cm širok.
Pojasnila daje
l Miloš Kavčič, Dobrepolje, .
[ Ä	Dolenjsko.
olje, J
Sile*«		n
1 s 1 « ss E 1 E E E E E S m E	Radi opustitve restavracije se proda po lastni ceni večjo množino različnih vin, kakor CVIČKA, SROMELJČANA in drugih starih in novih belih vin. 	 Kleti se nahajajo transito. Pojasnila in cene pri J-O S IIP SOZeZZRIE^-TT restavraterju na južnem kolodvoru v Ljubljani.	s 1 I i E, E •& 1 ss i e m i «
Ü		E
Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd.
Kranjska betonska tovarna
TRIBUČ & K«"- LJUBLJANA
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297,
Cementne cevi na stroj ali na roko, izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd.
r
KRANJSKA DEŽELNA VINARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI (DEŽ. DVOREC)
OPOZARJA P N. VINSKE KUPCE NA SVOJO ^ VELIKO ZALOGO PRIZNANO IZBORNIH PRISTNIH
KRANJSKIH VIN.
POLEG NAMIZNIH VIN IMA V ZALOGI TUDI DOVRŠENA RAZNOVRSTNA BUTELJSKA VINA, KAKOR ZELEN, BURGUNDEC, RULANDEC, KARMENET, RIZLING ITD. NAPRODAJ.
POSTREŽBA TOČNA IM SOLIDNA - CENE NIZKE. — ZAHTEVAJTE CENIKE.
O dobroti zadružnih vin sc lahko prepriča pri vinskih poskušnjah, ki sc vrše / vsak četrtek od 5. do 9. ure zvečer v kleti pod kavarno »Evropo* v Ljubljani.|
--------------------------

h
Priporočamo domače podjetje! Manufakturna in modna trgovina
JRMKO ČESNIK
Lingarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, obrisače, obrlsalke bele in barvaste v bombažu In platnu 1. t. d.
(Za hotelsko perilo pustim vtkati ime in monogram.)
Postrežba strogo solidna. Cene najnižje.
■a
■a
Dolinska kisla voda.
Grajski studenec (Thalheim). Čisto naravna alkalijska.
^sak gostilničar naj bi bil
Priznano najboljša
zdravilna in
namizna voda.
Ta kisla voda, pomešana zvinom, ne izpremeni vinu prvotne barve zatorej zahtevajte po vseh gostilnah to vodo, katero .priporočajo zdravniki pri raznili notranjih boleznih. — Dobiva se v vseh večjih prodajalnah in boljših gostilnah. — Glavna zaloga in skladišče:
Ant. Krisper v Ljubljani. Zastopnik: E. Rooss v Kranju.
naročen na
,SLOVENSKI ILUSTROVRNI TEDNIK',
kije najbolj zanimiv in zabaven slov. časopis.
Za vsakega gostilničarja je potrebno, da ima za goste na razpolago ,S. I T ‘ Stane četrtletno le 2 K in izhaja v Ljubljani.
Franc Golob,
Mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas
Šiška pri Ljubljani,
se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila.
Domača tvrdka
Žganje — Likerji.
Cene brez konkurence.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. aI°gu pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-°Kl vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, resiav.aclje in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Pozor gg gostilničarji'
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
[Gabrijelu Eržen u v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj)
Pozor gg. gostilničarji
Domača tvrdka. Cene brez konkurence. --------- = Žganje — Likerji.	~
Tovariši!
Pri svojih izletih na Bled posečajte
PETERNELOV hotel
TRIGLAV
Priporočajte ta hotel tudi svojim p. ri.
PRI KO LODVORU
gostom.
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, ter-z: malno in granatno pivo Zi
največje slovenske narodne tvrdke;
Delniška družba združenih pivovaren rr Žalec in Laški trg v Ljubljani ~
m


m
mi
m



,Narodni hotel'Postojna
renoviran in povečan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov n raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseli vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
= LJUBLJANA =
Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana.
= Valentin Mrak-ova =
restavracija
„Pri starem Rimljanu“
V Ljubljani, Rimska cesta štev 4.
se priporoča slavn. občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene.
§Ü
Steklarska trgovina
M. Tušek, Ljubljana,
Stari trg 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
1
Keglje, kroglie '"^znastrugarska dela
J 7	J J se dobi najceneje pri
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
1 nstsls+er ZEr_ Sase,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAGIGA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana. Sv- Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu id na deželi za naročila glede vseli v njegovo stroko spadajočih del.

-VM^VN-
-A-iSTT- GrOIRŠB-tova.
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
-V*w
■W
Priznano najboljše
rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni
FRANA KAVČIČA,
Ljubljana — Privoz štev. 4.
kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče.
Restavracija „ZLATA RIBA“
Stritarjeva nlica Ljubljana. Ribja ulica.
se priporoča p. n. občinstvu
Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba.
Zmerne cene.
Restavrator: Emil Kržišnik.
Vinska trgovina
= Peter Stepič
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vi'1 iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
F
m
i
m
i
P
6
Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniRa
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani
Ivan Bajželj Kolizej.
Telefon štev. 282.
m
i
I
š§
m
I
IVAN JEREB
I gorenjska rastlinska destilacija likerjev in ~	žganjarna „FLORUS“
Sestranska vas
(Gorenjsko)
priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd.
Cene sortiranemu zaboju franko kron 47'—. Uzorci so na razpolago.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Č-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.



^LEINOSCHEG-
DERBYSEC
Najfinejše planinsko
surovo maslo m sir
priporoča
Mlekarska zveza
Ljubljana, Dunajska c. 32.
^
flpno!


N*
N*
SIMON PRRPROTMIK
stavbeni
Sffi
IS
m
S
in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica štev. 7.
priporoča p. n. gostilnič. svojo veliko zalogo vsakovrstnih
—i omar za led =
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.
Velika zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Cene najnižje.	Postrežba točna.
NAJBOLŠE sredstvo zoper stenice in ::	drugo mrčes je	::
IVE o ra. n. a.
Morana uniči stenice in golazen, terse naroči
uri M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
100 g stane 50 h, 200 g J K, pri večjem : :	naročilu popust, trgovcem rabat. ::
V vsako kuhinjo ■ U spadajo:
H MAGGr zabela!
za poboljšanje slabih juh, omak, sotivja i. t. d.
MAGGI" kocke
za takojšnjo pripravo okusne goveje juhe.
Varstvena
znamka
Priznano najboljše priporoča . - r Zagorje ob * laurer, Sani, (Kranj.)
Za večja naročila izjemne cene ! Apnenica ustanov. 1. 1873.
E =lD- Buggenig s J!
———■	sodarski mojster
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. figMjjl
Solidno delo.	Točna postrežba.
Tovariši! Maročajte in širite
..Gostilničarski Vestnik^!
«8
•o
>
.*5
H
*3
d
i
d
03
o
d
N
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana,
vogal Sv. Petra in Resljeve ceste.
•sr
E E.
o« pa
fs
s«
mV
?!
Fm
Vročajte, ponudite, Zahtevajte in pijte le,
Tolstovrško slatino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, pošta Ouštanj, železniška postaja Spodnji Dravo-
^	r. r. i	Tam se nahaja tudi dobra eostllna In prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v pol-
srad, pOStajaliŠČe Guštanj, Koroško. Brzojavna postaja btrelbeben.	nltev. Cene nizke. Plakati, prospekti In ceniki na razpolago zastonj In franko.

Hotel „umor v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.
C
>:
Ustanovljeno 1870.	^
Hajizbornejši
Inozemski
šampanjec
tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu.
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Stefan Hitzl, Ljubljana
<________________;
KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki —
Poroča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih
panjskih klobas
°šilja se jih najmanj 30 kom ^ a 36 h proti povzetju.
Dotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.
Brivrtioa
ENG. FRANCHETTI,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto
L UD. ČERNE
Juvelir, trgovec z urara.I, zapriseženi sodni cenileo
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Namizne prte, brisalke, servijete (bele in barvaste), platno za rjuhe brez šiva, zavese, preproge priporoča trgovina
Lenasi & Gerkman
v Ljubljani.
Kamgarn in sukno za moške obleke. Novosti za damske obleke in bluze vseh vrst. Periina svila, cefir, delen, kreton, rips i. dr
Za gostilničarje in hotelirje popust.
Umetna^knjigoveznica	BrCSkvSf
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in Passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani. Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
Specialite en montres de Precision.
H. Suttner, Ljubliana.
LastnaOovarna ur v Švici.
Tovarniš. znamka
„IKO“
Na j večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Solidna in dobra postrežba.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818
JULIJ STARE V
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.zo.p.
Slomšekova ulica štev. 27
priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
„Nektar" „Citrolimeta“ „Jabolčni biser" „Malinovka" „Citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Fotografien! ateller ,VIKTOR* ------- v Ljubljani --------------
Bethovnova ulica štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice“,
se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodj . kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
Kavarna „Leon“
v Ljubljanice vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU**
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
Fran Krapeš=evo
Rarodno kavarno
v Ljubljani,
priporočamo p. n. gg. tovarišem-
A —------------------------7-----------------------
A	i„ i?™..*«,,D M H Hr\If* I	m__st
Modna in športna trgovina
P. MRGDK, Ljubljana
Masproti glavne pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
wmmmwmmmwk
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
I
ti
k
%
{
I
s
s-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------\
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik’ Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.