

K

II

M:

m

•V«

■

** J ; j- ■'.;•' •/*

. .

X * VS ' Sl

V, -4  * . t. , '■ ^ v

> , *Vj /

l^d r A ■ 1  <

Evf ^ v V- •• / ?>„ , 4

- f ;iM * - 1  •.

v >L f 'si

* j f F* ,«J

V *$£gi ?

■*v

'V ; ;i  — .

f  v, ,.-i»  <  f- A; 4 :

v*** /

^ Ka. \ » \ I

^4 1  ■ < )

)! 4 ; i.v.’:.::'/. :'< j v * • *• -X

m

***J
£"**' |

ilvvi-a^« X V V /*' !

:■•■;■/.>.■:>■*& -C*  .’ •'-» f 4  •

::.vwvi» ,'V. . • r ’v »-v • . • ' • ».»_

•v \ f' J ■  * - . **)

M 4  e V >'« | -<•/% ‘ r  1

•-: ;}' - .- ft ■ ■ /*. •' *.u

ISl*  f4v ^S ^

m: ' ju.. - . ..... * *  •*» +*%i

•V V •] v

*.>'NA. r'

f®


DIJAK V LUNI.

SATIRIČNA NOVELETA.

V ZAGrREBlI

NATISNIL DRAGOTIN ALBRECHT

1871.

I.

»Dovolite mi gospod Rojin, ako k časti svojega
spola rečem: da gospodične čedno in jako občutljivo
pišejo, akoravno se nobena latinskega ne uči; v da¬
našnjem času je treba le na to gledati, kako da se
naša mladina krasnemu spolu prikupi in si ga pri¬
ljubljenega stori. Kedo je še videl zaljubljiva pisma
v latinskem jeziku pisana, kedo bi svoja čutila, koja
nam je narava vsakemu posebej podarila, in jih ko¬
likor že različila, v druzem jeziku opisoval in ž njimi
svoje serčne bolesti ohlajeval?!“

„Ti imaš zdravo misel, Špehajnka", pravi Ro-
jinka, „jaz tudi nikdar ne privolim, da bi si moj sin
Matejec s timi bedarijemi glavo belil.“

Rojiti se po mnozih nasvetih ne odloči ni temu,
ni unemu.

„Da se nekaka sprava doseže, prijatelji in pri¬
jateljice, v vaših svetih, čem jaz moža poklicati, ki
je znajden v vseh znanostih."

1

2

„0,“ pravi Špehajnka, „možje, v vseh vedah izu¬
rjeni, ne čakajo sedaj-le doma; oni posedaje le tam,
kjer je veliko obedi in pitja, tamo imajo priložnost,
svoje glave izpraznjevati in si- vence viti, kjer je že
vse jedi in pijače omamljeno!"

Ysa družba se preplaši, videč Rojina hasno klo¬
buk vzeti in se pognati skozi poluodperta vrata.
Spehajnka se ponosno ogleduje in pokašljava, češ:
jaz sem ga vendar v kozji rog ugnala. Rojinka si
roki mane samega veselja, da le njenin sinček, še
le trinajst let star, doma ostane. Se ve, revice je
jelo še le pred tremi leti razločno govoriti, varno
hoditi in svoj sosedni svet spoznavati!

„Na vse triplje sem uganjala varučko, ja nič
z Matejcem govoriti," se ponaša Rojinka, „ja zvestno
paziti nanj ga; lejte, moj pa če kar na široki svet
ž njim!"

„Otroei, jo zastavi Špehajnka, ki koj z majhnega
bebljati morajo, si usta razvlečejo, da človek tacega
reveža pogledati ne sme; le Gregačevega poglejte,
take usta ima, kakor bi mu jih s kolom naredil."

„E, kokoši in purana se mora vsako dete nava-

3

diti, da ne plane od mize, kadar je kaj enacega na
njej,* pristavi Medenec.

„Jaz mu kar dimnikarja pokažem, kedar ga čem
upokojiti,* pravi Boštinka,' „ni tega, pa berača z mau-
hami navskriž. Kaj bi le, če se preje navadi strahu,
bolj je korajžen, saj nam korenjaških fantov manjka."

Marsikedo, nazočih gostov bi še navodil svojo
odrejo, ako bi ne stopil Kojinov učen povabljenec
serdit v stanico. Ženice kar naprej priznajo temu go¬
spodu veliko modrost, čakati pa vendar hočejo, kako
jih bode visok učenjak o njihovi piškalosti prepričal.

„Ko je dal macedonski kralj Filip svojega sina
Aleksandra Velikega,* prične učen Leon sredi sobe
stoječ, „slavnemu Aristotelu v odrejo, se je štel naj-
srečnejega: akoravno: non cuivis homini contingit
adire Corinthum, vendar pravi veleučeni, neprecen¬
ljivi Aristotel: da je človeška duša vsa po vsem
telesu, nedeljiva po simpatetični zvezi, ki jo ime¬
nujemo —“

„Ne zamerite gospod,* ga praša Kojinka, „je li
res latinski jezik neogibno potreben?"

»Pusti ga no,“ jo zaverne Špehajnka, „saj vidiš
da sam sebi govori, če ne blede tudi vmes!"

=1=

4

„Ja,“ odgovori Leon, „qui Lene distinguit, bene
docet, v dvojem pomenu je latinski jezik potreben."

„Ha, ha, ha,“ se zaki-ohota cela družba, „vsi se
moremo latinskega naučiti, če le ta norec med nami
ostane."

„Pervič, latinski jezik je potreben, da razumimo
velike latinske pisatelje, katere so pa modri možje
že davno pozabili. Drugič, da bi vsak razumil, kaj
se nam v cerkvi pri maši prebira."

„To pa to, nekaj pameti ima še,“ šepetne drug
drugemu.

Za mirnega, a od ptujih mnenj in izrekov od
visnega Kojina je bilo s tem dosti rečenega; star
latinski mož je dejal, in to velja.

V vsem se Leon nobenomu ne prikupi, osobito
pak Špehajnki ne, ki ima vedno zadnjo besedo:

„Vse znanosti in umetnije gojijo samo revolucijo
in punte, brez katerih nobena deržava ni bila ter
ne bode. Nas Kranjcev še ni nič tega strupa zadelo,
namreč ved in umetnosti, zato smo pa mirni in po¬
korni, da je kaj. Cesar so nas še zmeraj pohvalili."

„Če bi jaz kaj zvetoval," pravi Mlakužar, „bi
dejal, da je zvezdoslovje najpametneja učenost."

5

„Jaz pa zgodovino pred vsemi čislam, ki mi
kake pripovesti o srečni ljubezni pripoveduje,“ reče
Boštinka.

Eden hvali to, drugi uno vedo, med tem ko Špe-
hajnka temeljito dokaže, da mlad fant ničesar dru-
zega ne potrebuje, kakor lahkega plesa in priljub¬
ljenosti z ženskami, to so najviše učenosti.

Rojinka se malo briga za nasvete; Matejec je le
njezin, ona je mati, njena mora veljati.

„Dečkotu se možgani zmešajo od samih imen
učenosti, katerih bi se moral moj sinek poprijeti;
ta ne bo pela, veš ti Rojin, nikakor ne, otroka mi
po vsej sili zbegate; umre naj ti, boš pa imel!"

„Zadnjič govorim," zadoni Leon, „tole vam na¬
ravnost rečem: nikdar ni človek smešniji, kakor ta¬
krat, kadar se s tacimi rečmi peča, ki ga nič ne
brigajo. Le učite se naravoslovja, fizike, kar so med
nas neverni, bezbožni ljudje zasejali! Prepustimo
deržavljansko znanost gospem in gospodičnam, ka¬
tere se s tem, kar se po ptujih dvorih počne, bolj
pečajo, kakor-se svojimi lastnimi zadevami in dolž-
nostimi. To je pri nas še jako dobro, da se možje
za kaj tacega ne brigajo. Zvezdoslovje, to je meni

6

peto kolo! Kateri pametni človek se ravna po pla¬
netih in spreminu lune, čemu treba vedeti, kedaj
se ta ali ona zvezda prikaže? Kedaj se je kaj po¬
sebnega zgodilo, postavim: katerega dne se je princ
ili princezna rodil, kedaj je ta ali uni cesar umeri,
na kateri dan ta svetnik ali svetnica pride, to in
več druzega nam povedo pratike, katere modri možje
izdavajo. O zemljepisji molčimo, ker vsak ve, ko¬
liko oralov ima, pri katerem štoru je meja. Naša
dežela je majhna, in velika za nas vsak ve, kje je
doma; češ iz Ljubljane v Teržič popotovati, ti ne
treba po čertah, katere so bedaki po nebesu pre¬
vlekli, ravnati se!“

„Oho,“ ga zaverne Rojin, ,,jaz grem tudi vTerst!"

„Jaz pa v Maribor,“ pristavi Medenec, „povino.“

„Moj sin študira v Zagrebu,“ reče Boste, »mo¬
ram tudi sam k njemu včasih. Pravi mi, da bi mo¬
rali vsi, kar nas je južnih Slovanov le eno kralje¬
vino imeti, in to bi bilo jako zemlje!"

»Kaj? kaj kvasiš? to imaš, kar imaš, zadovo¬
ljen bodi, da imaš, drugim pa pusti, -kar imajo, to
so sanjarije! — — Vse drugo vam skratka nazna-
čim: siromaško ljudstvo je za delo in uk, ono mora

7

mestnim ljudem vstrezati; kmet nam: orje, seje,
žanje in spravlja; kaj čete še druzega?"

Nazoči, kolikor že premožni Kranjci, se tacih
nasvetov ne branijo kaj, saj jim velja: trebuh bla¬
gostanje, postelj dežela!

„Idi, idi, da ga preje zasačiva, dobro mu deva,
revež si z učenjem glavo razkolje."

„Zbegun,“ odgovori Jože, „kaj velja, da ga mi¬
dva v velike zadrege spraviva!"

„Pravo prijatelj, jaz sem s teboj; pa kako?"

„0, za tacega neokretneža ne treba veliko pri¬
pravil. Jaz bi tole storil: danas je našega Sošolca
Milkota god.“

„1 kaj potom?"

„Milko ima tri sestrice, veš, vse so izurjene, ka¬
kor koleščeki."

„Dobro, dobro; Milkotove sestre morajo pa še
drugih povabiti, da jih je več!"

„To tudi jaz menim. Zvečer se snidemo pri Mil-
kotu, drugo pozneje.“

8

Že se bližata Matejevemu stanovanji med pogo¬
vorom; vsak še premišlja, kaj bi bilo najzapletne-
jega, kar bi zvečer v omenjeni dražbi osnovali.

„Zbegun, stopi ti naprej! 1 '

„0, njih učenost!" ga pozdravi Jože.

„Vaša književna milost; koliko čerk spravite na
čelo?“ mu nagaja Zbegun.

Matej se še zmeni ne za ta ropotuljasta človeka,
on le dogmatiko naganja: „propterea eialterit, exal-
tavit"-eum-

„Kaj saltavit, kedo je plesal, tvoj tintnik?"

„Pameten bodi, Zbegun, saj vidiš, da se moram
učiti!“

„Saj se tudi bodeš učil; povej mi, ker smo
ravno pri dogmatiki: je imel pervi človek popek?"
„Ja.“

„Ti si bedak!"

„Jaz ti pa nekaj druzega razložim, Matej," pravi
Jože. „Kaj je ljubezen ?“

„Tretja keršanska čednost; sv. Pavel pravi:" —

„No, no, saj nama ne treba pridigavati; ljube¬
zen je: vse, pa nič, me razumiš? 11

9

„Ti ne znaš tega razkladati," ga zaverne Zbegun;
ljubezen je: pipa v praznem sodu; zmeraj odperaš
in pričakuješ sladke pijače, slednjič si izruješ pipo,
in spoznaš, da je prazen sod."

„Zbegun, ti moraš ravno nasprotno reči; pa, pu¬
stiva ga, saj vidiš, da še ni čez tri čednosti prišel!"

„Nisva ti še povedala, po kaj sva prišla. Za
jutri imamo veliko nalogo, veš Matej; to čemo da-
nas zvečer pri Milkotu skup delati, da je preje skon-
čana, pridi ob osmih tje, midva sva otorej tudi tam.
Zdravo!“

»Pridem, pridem," se zahvaljuje Matej.

»Ga vidiš Jože, unega le gizdalina, obedva čev¬
lja ima na eno stran zvernena."

„Na levo, zakaj le tako?"

„Ne veš, kaj ima človek na levi strani?"

»Lej ga zlodja, serce!"

»In to ravno mu tako teža dela, veš; zaljubljen
je, da je kaj!"

„Lej, lej, še v čevlje ljubezen pride; če ravno
ne to, lerpeti pa le morajo."

„Se nisi ljubil, Jožek?"

10

„Jaz ljubil! nikdar, pa tudi nečem; ne veš, da
sem reven, par čevljev celo leto nosim; zaljubljen
bi jih samo en mesec, pa še tiste na vse vetre
zveržene.“

„0, to moraš ti poskusiti; tako bodeš v tem
stanu srečen, da ne veš, imaš en čevelj, ali dva;
na kakovosti čevlja ti še ležeče ne bode, imej obleko,
kakoršno češ, sam ne čutiš tega, dobro, ljudem pa
tako ne moreš nikdar všečiti! “

»Poslušaj me Zbegun, jaz ti matematičko do¬
kažem nemogočnost svojega ljubovanja.“

„Saj ne moreš nikamor pisati, kako češ mate-
matičke dokaze delati!"

„Idiva tu-le sem na klop ; pazi! Jaz sem se pred
kratkim z neko gospodično seznanil', in kolikor že,
se mi priljubi in jaz jej. Ko necega popoldne, vroče
je bilo, k njej pridem, spotjen, me prične oštevati.
Kako si upaš ti k meni priti v tacem smeradu, kako
si zamazan, zanemarjen v obleki in obnašanji! Nimeš
več srajc, ko eno, robca še nisem nobenoga pri tebi
videla; lasje ti stoje, kot meršnikovo gnjezdo, čevlji
ti že na vse strani lezejo, rujavi, kakor gola koža!

11

Tako me prehodi in pretiplje od vseh strani in kon¬
cev. Pomagaj si siromak !“

„In ti si molčal ?! “

»Zapustil jo in se je odkrižal na veke. Se češ
kakej ženski prikupiti, spolni to-le: vsak mesec čisto
novo obleko, od verha do tal, vsako druzega kroja
in blaga, kar te najmanje 50 gl. stane; na leto 600
gl, Ljubiš od šestnajstega leta do šestdesetega, po¬
trosiš v štirinštirdesetih letih za obleko 26.400 gl.
Začniva pa še druge potrebe naštevati, neogibne
važnosti ljubezni! Lasje se po novih iznajdbah pre-
barvujejo v Černe, rujavkaste in plave, kar pa le šest
mesecev ostane; enokratno za 2 gl. Zaljubljen bi
si jih moral vsako pot drugače, sedaj černo, sedaj
plavo, sedaj rujavo barvati, v 44. letih te stane
170 gl. —To pa še ni dosti; lasje zaljubljenega
morajo biti tudi kodraste, za enkrat 60 kr. mož te
iznajdbe terdi, da ostanejo dolgo kodrasti; no, kedar
ima z ženskami, to je z ljubeznijo opraviti, se včasih
tudi raztegnejo, reciva, vsaki mesec enkrat, v 44 le¬
tih se plača 316 gl. 80 kr. Še nekaj od las, ali,
kakor se ona pomada zove: zoper kocine. Naj ti preje
razložim, kedaj se ta pomada potrebuje: v tridese-

tem letu se tu ali tam, n. pr. na nosu, nepotrebne
kocine prikažejo, kar je prav gerdo na zaljubljenem
obrazu. Najmanj se kaj enacega prikaže dvakrat na
leto; v ostalih 30 letih tedaj moraš šestdesetkrat
zdravilo zoperto gerdaveš kupiti, enkrat velja 2 gl.
50 kr. za vsa leta 150 gl. Sedaj morava pa ravno
naprotno preračunavati: pomoč, da kocine rastejo.
Tako je ljubečemu človeku odmenjeno, Zbegun. Brez
brade mladeneč je ravno toliko, kakor krava brez
rogov; če jih nima, se mora prav ceno dati. No,
si če, ne, mora si ljubček berke pridobiti; petdeset
različnih pomad za 75 gl. privleče tu in tam kako
kocino, kar se mora namah z prej omenjeno po¬
mado pogonobiti.

V veči starosti kaj enacega narava sama podeli;
pa ni ljubici kmalo všeč, pomagaj si! — Ljubav,
tako lepa, mlada, si išče vedno le lepega, mladega
obraza; vsakikrat daš 1 gl. 50 kr. naj je vsaki me¬
sec, skup 792 gl. — Draga ni zadovoljna, da jej
grampasto roko podajaš, mora biti bela, gladka ko
žamet, 70 gl. 40 kr. za celo ljubeče življenje. Včasi
se po človeku ogerci spuste, ni gladko, za ljubezen
stvarjeno, proč s to obsipo, kacih 50 gl. vse zatere.

13

Y kakoršnem položaji je ljubica, v takem se jej
moraš pokazati; včasih rudeč, včasih bel, drugokrat
bolj ogorel; enokratna - sprememba obraza le 1 gl.
50 kr. Vsako nedeljo se gotovo ta lepotija rabi, ker
se na te dni ljubice iu ljubčeki skup sprehajajo, če
tudi ne vedno, vender rada in rad vsaka pokaže svo¬
jega ali svojo: lej. kako je cveteč, cveteča! 3432 gl.
za to. — Ni dolgo, kar sem čul hud razgovor dveh
gospodičin o smeradu iz ust.

„Veš Liza, tacega smerduha po nobeni ceni ne
ljubim, kakoršen je tvoj! smerdi kakor —“

„1, saj ga jaz tudi ne, Cilka. “

Ne vem, ker nijsem tej bolesti podveržen, koli-
kokrati se mora to preganjati, enkrat stane 40 kr.
skup kacih 35 gl. Zobje imej snažne, bele, ker oprav¬
ljajo pri poljubovanji svojo nalogo; za vsak praznik
si jih pocedi in prihrani kacih 200 gl. za trošenje.
— Naposled čaka velika bomba: pisma. A, teh pism
ne piši z navadno tinto, ali morebiti še s tako, ki
jo dijak večkrat dela: z biksa, ampak z tako zvano:
ljubeznivo tinto, flafon 25 kr. kar je komaj za en
teden, za 44 let znese 572 gl.

14

„Caki Jože, jaz vse stroške ljubezni zračuniin,
ti nimaš več sline."

„  Hvaležen sem ti, Z begun !“

„Summa summarum: 32.263 gl. in 20 kr. sta¬
nejo dandanas sama sredstva ljubezni! O veliki bog,
ne dopuščaj ženskih rojstev!"

„Zbegun, to je le tisto, kar se svetu skazati
mora, da ga promovira za ljubečega; če je tudi
ljubljen, je drugo prašanje!"

„Istina, Jože, lačni in žejni se ne moremo lju¬
biti."

„Še viši stroški od gori imenovanih se morajo
ljubici za enaka in viša sredstva odšteti!"

„Megiice, zlato in srebro nam dežite!"

„Tema že objemlje trudne in netrudne. Ura je
polosmih, Zbegun in Jože sta že pri Milkotu. V drugi
sobi kramljajo gospodične in pričakujejo, kaj jim kaj
študentje novega prineso.

„Tek, tek, tek. Matej je tu!“ zakriče vsi trije.
„Zdravstvuj, le noter!"

„Matej, si preštudiral: conjunctivus hypotheti-
cus?" ga praša Jože.

15

„Kaj pa kaj consecutio temporum? v današnji
nalogi se mora sosebno to porabljati."

„Le počekaj Zbegun, mi že ti pokažeš."

„Da, da, ti pokažem: consecutio mulierum, pri
teh se izuriš, kaj se pravi: lešnike s čelom treti!"

„Urno delajmo nalogo, jaz se imam še zgodo¬
vine učiti," jih zavernjuje Matej.

„Le berzo, vsedi se Matej, jaz imam že narejeno,
le vsedi se!“ veli Milko.

Spisavži Matej eno stran, plane po tiutnik, mi¬
sleč, da je pesek, ter polije po pisanji.

„Le z robcem posuši, da je preje", svetuje Jože,
„nimamo za take bezglavosti časa."

Matej res pomaže in spravi robec v žep.

Med tem smukne Zbegun k gospodičnam: „ Kra¬
sotice, zlatolice, ponižen poklon; dobro došle, Lidica,
Milica, Idica, smo koj pri vas!"

„Gospod Zbegun, necoj moramo kako domačo
igro igrati," pravi Lidica.

„Da, da,“ pristavi Idica, „igrajmo za zastavke!"

Matej je že nalogo preplonkal; komaj ga spra¬
vijo v drugo sobo, kjer se gospodične spogledujejo
in smejijo okornosti Matejevi.

16

Milica, najbolj zgovorna družica se po nasvetu
Zbegunovem k Mateju prisede, česar se on jako
sramuje.

„Danas je bilo jako gerdo vreme; kaj ne, da
ste težko doma sedeli ?“ poprašuje Milica.

„ Ja.

„Če ima človek kaj dobrega, zabavnega berila,
je še že.“

„ Ja.“

»Dovolite gospod, kateri roman se vam najbolj
dopada ?“

„Cicero.“

„Ha, ha, ha,“ se zakrohota Milko, »prijatelj,
gospodična te praša, kateri spis, ki se mu roman
pravi, ti je najbolj všeč?“

„Pusti ga no,“ svari Jože, „muje  samo latinsko
mar.“

»Tako bi bila jaz rada ljubljena, kakor je Goe¬
thejev Faust od Jerice!“

»Našega Fausta ima dekla Jerica tudi rada/ 1

„Ja, saj je res, 11  reče Zbegun, „vsak dan mu
nese skledo soka, včasih ga tudi z verige spusti.“

17

Jože in Zbegun nista mogla boljšega kratkočas¬
nega poiskati, kakor Mateja, molče zabavi celo
družbo. Pa jima še ni dosti, Zbegun želi svojega
sošolca, uplesnjevega knjigobebca še bolj na led spra¬
viti in tu iž njega vso puhlost izvleči ter jo nazo-
čim poprodati.

,.Gospodične in gospodje, prosim besede! Roj¬
sten dan našega Milkota je le enkrat v letu, le en
predlog jaz stavim."

„Ta je?“ ga zaderžuje vse.

„Igra z zastavkami."

„To bodo poljubčeki dežili!“ šepne Milica Idici.

»Dobro, dobro, gospod Zbegun; pa kaj in kedaj
se mora zastavljati? 8  sprašujeta Jože in Milko.

Kakor na zid pribit, sloni Matej med tem ger-
mečim veseljem in radovednostjo. Ubožček, še v ta¬
kem položaji jim je v smeh in zasmeh.

»To je takole: 8  predrami Zbegun družbo iz za-
molkline, »vsak mora u abc. redu eno ime ženskega
spola, na „la“ končeče izreči; kedor urno -in pravo
ne izreče, se kaznuje, kakor najmlajša gospodična
zapove. “

2

18

»Jaz začmem,“ pravi Idica, »Angela."

»Jože: „Barbela.“

»No, Matej!“ ga sili Milica.

»Caesarela."

»Si zapadel, kje je tako žensko ime!“ se kuduje
Zbegun.

„Alo, Irdica, kaj mora storiti ta novorojena Cae¬
sarela?" praša Milko.

»Naj nam kakošno pesem zapoje!“

Nesrečni Matej! nikoli še nisi pel, in skor tudi
ne peti slišal, nego v cerkvi. Kaj bi pel? si misli,
iz Ovida kako metamorfozo; pa s tem ni nič, saj
ga ne umejo !

„Bodi no, kakor lipov bog," ga kara Jože, »za¬
poj svojo najljubšo!“

Matej se poti, kakor debel pacek na ražnu. Vi¬
deč, da ni brez petja obstanka, vstane, se oberne
v kot in obriše; se zopet oberne, ter prične:

»Pridi molit, o kristjan!“

„Ha, ka, lia,“ se smeji Zbegun, »saj si hudič,
pa kristjane k molitvi kličeš; poglej se no, čisto
čern si! “

19

Družba smeha ne vidi, kedaj se Matej izmuzne
iz sobe.

„Še jutri imamo dosti smehapravi  Idiea, „kaj
ne Milica, da se bode desetkrat ložje šivalo, kakor
navadno?“

»Prijatelj in prijateljice, lahko noč, brez zamere:
drugokrat bo še že drugače. Taki-le smo pod šolsko
odejo!" Steni se Jože in Zbegun poslovita in odi¬
deta. —

Marsikako so še gospodične o tem ali unem re¬
kle: ta je predolzega obraza, uni prezmeršenih las,
tretji prevelicih ust itd. potem, ko so vsi pošli. A,
glede tacih in enacih greškov v slovarji lepote, se
nam še zmeraj tu ali tam jarem na vrat obesi.

„Jože, ti si necoj jako malo govoril, se ti mar
druščina ni dopadla, ali kaj?“

»Pusti me, brate!" zaverne Zbeguna.

„Kaj pa, če bi jaz uganil, e?"

»Ti si norčav!"

»Kako so zaljubljeni ljudje pametni, modri; ves
kaj, v naš altar te moramo postaviti, sv. Ahac že
vse zobe kaže.“

*

20

Jože ne čerhne ne bele, ne Černe. Marsikak
kamen becneta na ulici, kar Zbegun prav rokomau-
zarsko preklinja.

»Kako ima Lidica lepe oči!“ prične Jože.

„A, toraj; dominus Lj^dae aperuit cor?!“ v Li-
dično serce si zlezel?"

»Ali pa ona v moje. — O dragi moj Zbegun, to
ti je sladkost; to se vlažuje rpoje, doslej same vsak¬
danje puhlobe zamolklo serce! O ročica, o nosek,
cveteči obrazek, ustna, o je!“

To izgovarjaje, se omahuje, kakor cvetica s tanko
in dulgo bilko, pa debelo glavico.

„Jože, idi spat, idi; jutri imamo Horaca, ta te
že zboljša, saj o ljubezni tudi govori.

Rojinka si ves čas, od kar ni Mateja doma, je¬
zik brusi nad mirnim, poterpežljivim Rojinom. Na
počitnice ga oče ne jemlje, ravno zaradi praznega
besedovanja maternega. Tudi pogostega dopisovanja
mu ne pripusti Eojin, razun sporočil važnih dogo-
djajev, kar se le njemu samemu naznani; včasih jej
objavi obseg pisma.

Taka sreča ni Rojina zadela, kar je oče. Ne ve,

21

kam bi se dejal, sedaj tu, sedaj tam, pa le ni kjer
ne more ostati.

Premišljuje, kako bi se najprej znosil, prav možko
se postavil; kajti to mu je videti na obrazu in ob¬
našanji: le zgerbanči čelo, zvije z nosom, pogleduje
šerpo, mirno, prilizljivo; vije roki, kakor bi se htel
maščevati, pa se zopet umiri.

„Neža, pokliči mater, le ročno!"

Na to pobere na mizi ležeče pismo, jo še enkrat
pregleda in presodi, kar se vstavi na sredi sobe.

„Tu imaš," zarenči nad JRojinko, „stara klepe¬
tulja! Vidiš, kaj je z najnim sinom, tu-le poglej!"

Rojinka straha popade pismo ter bere: „Es sub
tegmine mortali immortalis."

„Kaj češ s tem,  moj dragi, jaz prav nič ne
urnim ?“

„To ti je napredak Mateja v latinskem, zoper
kar si tako divje jauskala! Spoznaš sedaj nespa¬
metne namere, glede odreje in šolanja, vas neoli¬
kanih žen ? ? — Pa le počakaj, jaz ti moram še
vse razločiti, kaj da je. Izmed vseh študentov v osmi
šoli so našega Mateja izbrali, ki je govor naredil

22

v latinskem jeziku na necega že mertvega profeso¬
rja. To ni, ljuba moja, majhna čast za najn. Po¬
slušaj, kako je bistrih misli:

„Neumerli počivaj
V grobu umerlem!

Tebe neumerlega
Zemlja umerla pokriva.

Tvoja neumerla dela
Vedno umerlim nam sijejo;

Ti iz mnerlega stvarjal
Neumerlo svetu umerlemu!

Kličemo umerli mi,

Tudi z neumerlimi vred:

Slava neumerlemu Tebi
Vsmerti nam nisi umeri ! 11
„1, to pa res ni v en dan; tolikokrat je umeri
profesor, pa je vendar še neumerl!"

„Poslušaj, kaj še naprej piše:

„„Učim se v tej šoli tudi govorništva, kar mi
prav od rok gre. V drugem polletji se bomo pa mi¬
sliti učili, kakor so gospod direktor rekli.““

„Lej, kak učenjak postane., na Kranjskem mu
ga ne bo para!"

„Rojin, veš kaj mu sedaj odpiševa: naj se le
pridno uči govoriti, izvolili ga bomo med tiste go¬
spode, ki gredo na Dunaj govorit pred samega ce¬
sarja; misliti se še že pozneje nauči! Spoznaš, da
je vse eno dobro, ker ga nisem kot otroka pustila
veliko govoriti?!"

„Pametna je ta! če bo manj mislil, več bo opra¬
vil na Dunaji; to čem posebno paudarjati v pismu. 11

Učeni ljudje pravijo, da se ženska v moškega,
ki ga pervič vidi, v petih minutah zaljubi, ali pa
nikdar. Če že ravno ni tako kratek čas vedno se
porodivši ljubezni odločen, to je istina, da se je Li-
dica v Jožeta odmah zaljubila; zakaj se Jože vanjo
zaljubi, toga ne vzroči Lidična ljubav, najberže za-
rad tega, ker sla skup sedela.

„0 moj bog, kam - sem zašla!" zdihne Lidica,
„kje je mir, kje nekdanje sladko življenje. Upa ni¬
mam, da me ljubi, ni mi še čertice pisal, pa je že
dva cela dneva! O ljubezen, ljubezen, kako gram-
pasta, kako bodeča si ti!“

„Lidika,“ jo zdrami hišna s kervavega terpljenja,

24

„nekdo vas čaka, jaz ga nič ne poznam; pravi, da
vam ima nekaj oddati!"

Kakor na izrek odrešenja, plane Lidica kviško.
»Kje je pa, kje, kedo je?"

„Neče gori iti, sem ga že tako prosila; pravi,
on mora le z vami govoriti. “

„Fraulein Lyda“, se oglasi nekdo v veži.

„Jaz sem, kaj bi radi?“ popraša s tresočim
glasom.

Ptnjec seže v žep, se vstopi malo pod stopnice,
ter jej odda rudečkast list.

II.

Rojin umre še tisto leto. Zapusti mnogo premo¬
ženja v novcih in posestvu, lahko shajajo še ostali
trije: Rojinka, Matej in njegova sestra. Rojinka
ima že pet križev na herptu. — Ljubezen je, ka¬
kor ostreljena divjina, se z vsemi močmi bojujoč
za življenje in ozdravljenje, tako dolgo, da se sled¬
njič s takim bojem v jamo zverne. Rojinka tudi jame
u tem ognji še enkrat blesti, se po novem življenji
dvigajoč. Vdovin stan je tolikim burnim napadom
razstavljen, kakor dekliški v najživejših letih. Ro¬
jinka, se velikim gospodom izognivši v ženitbi, si
izvoli nekega mladega posla za svojo boljšo stran.

Matej se zadnje leto šola na latinskih šolah, tudi
že teko zadnje ure. Mati ga vsaki dan pričakuje. Ko
se Matej z vsem, kar mu more šola dati, preskerbi,
jo pobaše domu.

„No, Matej,“ pravi necega dne mati, „nabral si
si učenosti, kolikor jo največi učenjak nositi more;

26

znaš se zraven tega prav gosposko vesti, s tem se
povsod prikupiš. Najprej se moraš stricu Kožlakarji
pokazati!“

„Ja, kar sedaj-le zletim, kaj ne da!“

„Saj ne pravim tega; Šarec te popelje in Lovro.
Opravi se, med tem ti priporočilo napišem, da ne
planeš pred strica, kakor iz megle!“

Pismo mati kmalo skonča, a Matej se še za od¬
hod ne pripravi, ostane dva dni doma.

Kakor se petelin med putami ponaša, jih sem-
tertje vodeč in berskajoč, ravno tako postopa, nade-
polni, izučeni Matej po Rojinovem pohištvu. Tu
manjka tega, tamo kaj druzega, sedaj popravlja to,
sedaj uno.

„Gospod Matejuš , 11  ga strahoma pokliče kočijaž,
„voz je že pripravljen, pismo tudi v kočiji.“

Matej se spravi v staro, rujavo, velikansko ko¬
čijo, narejeno v pervej dobi kočijskega postanka.
Kožlokar že oddaleč zagleda novega gosta; Lovro
ga z rokavom kasmate suknje odergne in se mu glo¬
boko prikloni, ko se pripravlja stopiti pred strica;
pride mu že nasproti.

27

„Visokoučeni, visokoblagorodni, prežlahtni gospod
stric Kožlakar, imam čast se vatn pokloniti in vas
obiskati, kot na latinskih šolah izšolan žlahtnik, vaš
pokoren vnuk, Matej Bojin! — —“

„Dokončaj že enkrat to šolsko operacijo," zaren-
tači Kožlakar, „tvoji pokloni so, kakor bi jih s po-
pirja bral; moraš svojo šolsko učenost pozabiti, to
te v olikani družbi sramotnega dela!“

Kakor Edip na uprašanje sfiukse, stoji Matej.
„Prežlahtni gospod stric, poglejte vsaj moja spri¬
čevala !“

n Veš, škoda za denarje, katere so tvoji starši
zato izdajali, da se ti je glava zmešala! Meni je
prav žal za toliko lepega časa, ki bi ga za kaj bolj¬
šega lahko porabil; spoznam, da si se jako trudil,
a svoji deželi za nikako porabo. Na Slovensko si
nam deset Bimljanov prinesel, druzega nič. Veš, kaj
se je s Trojo zgodilo, znano ti je do pičice, kaka
britka osoda je zadela Kartago: kaj se v naši do¬
movini godi, nimaš ne duha ne sluha! Na vsa usta
kramljaš latinsko in druge jezike, a slovenskega ne
razumiš. Kar se pa tvojega spisa „Kopatos‘‘ tiče,
ti svetujem: sežgi, prej, ko ti je mogoče; vzemi

28

domačo knjigo v roke, idi med družbo, s tem nam
koristiš, vsa Slovenija ti bode hvaležna!"

Ako bi bil Matej takrat koj spregledal in se po
svetu obernil, ko se je porodil, gotovo bi ne bil tako
osupnen, kakor sedaj pred poštenim stricem.

„Vzemi to-le slovensko knjigo, uči se in prebe-
raj, kolikor moreš po še ostalej pameti!"

K zadovolstvu Kožlakarja se Matej oberne in gre;
stric za njim vrata zapre.

„Tako mi je že marsikedo pravil," godernja Ma¬
tej, „kedor ni vedel za človeške zaklade, za srečo
in blagostanje; vreme se bode že še sprevedrilo!“

Ni šareč ni Lovro se pokrepčata, pa morata že
spet pod jarem.

„Kaj hudiča so se gospod razserdili?" rohni koči-
jaž Lovro; same nejevolje udriha po Šarcu, pol preje
so doma.

„Kaj ne, da so te stric blagovoljno sprejeli; to
jim je veselje!" se livaliska mati.

„Dajte mi jesti!"

„Kaj ti je, da si tako razskačen, te glava boli?"

„Lačen sem, jesti mi dajte!"

Rojinka že od nekdaj ve, da z učenimi gospodi

ni dobro češenj zobati; spolni mu, kar jej ukazuje.
Nikoli se ni ž njim kregala, še jezila ne, tudi pri
tej priložnosti se neče.

„Bog je dal, bog bo vzel/ se tolaži, Jaz ne¬
čem zakona kaliti; rajnki, večna luč naj mu sveti!
bi kaj enacega do zadnje pičice gnal."

Pravijo, da jezen človek ne more jesti; Matej
ima vendar dober tek; najpametneje je, jezo z jedjo
in pijačo preganjati.

„1 kaj bi paše sedaj rad, Matejec?“ ga skerbno
Rojinka popraša.

„Da me pri miru pustite!“

In res, še drugi dan ga le od strani ogleduje.

Matej si v svojih učenih zadevah red preskerbi:
poišče si primerne sobe, izbere ugodnih knjig itd.
Burja se malo umiri, mati ga spet sme naravnost
pogledati.

»Matej, sosedina me je vabila na ženitbo, bi htel
tudi ti z menoj iti, pojuternem ?“

Obljubi, a ne zarad tega, dabi se po stričevem
nasvetu v družini olikoval, ampak, da bi se u latin¬
skem in gerškem jeziku skazal. — Stara prijatelja,
Zbegun in Jože, obiščeta Mateja, nekoliko iz naga-

30

jivosti, nekoliko zarad kratkega časa in dobrega pre¬
življa. Namenita se, Mateja bolj na posveten pot
speljati in ga prestrojiti. Jože se trudi, o krasnem
spolu, njegovej čarobiji in miloti mu pajčelan raz¬
tegniti; kakor bi se to učilo in naučilo! se je malo
naravoslovja učil!

»Prijatelj Matej, kaj ti rečeš temu-le pismu?
bister si, vem, da v vsakej verstici najdeš pravo in
pristojno misel, daj mi ga ra zložiti! “

Se nikoli ga ni kak sošolec svetu prosil, še manj
pa mu pisma v pretres in razlaganje ponujal. Po¬
nosno ga popraša:

„Kaj pa imaš tacega Jože?"

„Tu-le beri!“ mu list v roko pomakne
„„Kralj mojega serca!

Od kar se nisva videla, edini moj! zgubljena je
vsaka minuta, zgubljen vsak trenutek za-me! Vidim
Te vedno pred sabo z rudečo rožico v roči, kolikor-
krati sežem po njej, tolikokrati mi jo odtegneš! Edini
moj Jože, moj ljubi, ne terpinei me, ne skrajšuj
mi mojih ur bez Tvoje nazočnosti! Pridi, oj pridi,
da se v enem poljubu zediniva, poživiva in na veke
le eno življenje imava!! Lidica.““

31

Mateju ne gre v glavo, da se kaj tacega nasvetu
najde; njemu ni druge nesreče na svetu, kakor dvojka
Od kod to, da se ženska na možkega oberne? po¬
polnoma nepotrebno, čisto novo; kaj si išče ta de¬
kle pri Jožetu, katerega Matej kot revnega, zapuš¬
čenega siromaka pozna! ?

..Zakaj jej pa ne daš rožice?" spregovori nekako
jezno Matej.

„Ha, ha, ha, tu ga imaš razkladavca!“ se smeji
v pest Zbegun; „le vsacemu naroči k Mateju priti
v tacih zadevah, se bode ljubezen najbolj naravno
pričenjala in skončevala! Saj je res, Jože, kropilo
odtergaj in joj jo pod nos daj!“

Ko zvesta, da mora Matej na pir, ga zapustita
ter neseta pismo drugam.

Mateju se razum nekako razširja, kajti ono pi¬
smo ni govorilo nj ego vej pameti o samej rožici; a,
odvisnost ženske od možkega je v jako jasnih barvah
obrisana. Po Matejevih žilah se gotovo tudi navadna,
človeška kri pretaka, kri, ki sedaj ali pozneje zah¬
teva razun sebe tudi kaj druzega, ki vnema in omam-
Ijuje človeka v zbegano, nemirno življenje.

Rojinka po vseh močeh sijajno opravljenega sina

32

pelje k piru; čem in bel, druge barve ni na njem,
obraza je bledega. Y najbujih stiskali svojega živ¬
ljenja ga ni tako grabilo in terlo, kakor predstav¬
ljanje in hvaliskanje njegove matere k piru došlim
osebam. Pred vsako meršavo žensko se priklanja,
vsacemu mastnemu mestnjanu podaja roko, posili.
Vsede se pri mizi k mami in stricu.

„Stric," ga pozovi Matej drugi dan pri piru, „kje
pa smo, ne slišite naše družbe? povejte jim no, da
smo na Slovenskem; po sili se ponujamo ptujcu!“

^Prijatelj,“ ga potegne Kožlakar k sebi, „to je
pri nas jako navadno, vže zastarelo: a prestrojilo bi
se še, in taka prenaredba je v tvojih rokah! 1 '

„Bi se to moglo?"

„Moglo ali ne moglo, moralo bi se!“ ako bi se
bil Matej po šolah domačega jezika toliko učil, ko¬
likor se je ptujih, lehko bi spoznal potrebo iu mo¬
gočnost take reforme; se ve da, derži se tehtnih
besed gospodov profesorjev tega ili onega jezfka: da
je oni jezik neogibno potreben, ki ga sam uči le
v tem jeziku je zagrebljena olika narodova.

„Stric, tamo-le je neki fraucez, slišim ga go¬
voriti."

33

„Veš zakaj govori francozki? Oni zraven je za
francoze in francozko republiko vnet, akoravno je
svetovalec naše dežele. Tebe tudi kmalo ta čast za¬
dene, da se obračaš po vetru. O, to ste prave ve-
ternice to, bog daj hudega vriša, da se vam klepetci
polomijo! “

,,Gospod Matej, hajdi, greva plesat!“ ga vabi
Špebajnka.

„Ne zamerite gospa, ne znam!“

„A, a, a, študent, pa plesati ne znate; to je
otročje!“

«Ne bodi tako štorast; glej tamo same gospo¬
dične sedeti, oberni se oberni!“ ga naganja Rojinka.

Rado ali ne rado, Matej se splazi pri zidu v drugo
sobo, že morebiti zato, da se ogne plesu. V babi¬
lonskem 'zmedenji so se gotovo bolje razumeli, Ka¬
kor med to gospodsko-olikano-krasno družbo.

„Roza,“ jo nagovori Rafaela, „tebi pa ne stoji
tisti-le kolarček dobro, preveč se ti vrat vidi."

„Kje so ti kupili papa uni klobuk?" začverči
Mari, „rožico moraš bolj spredaj deti, še bolj rudečo!"
je, si videla včeraj Grolelovo Gertrudo, kako

3

34

je štrobonkasto hodila?! Jaz bi si sama čevljičke
na špičke naredila, če bi mi jih mama ne kupili!"

„Ti ne veš kako lepega kužka so mi tetka po¬
slali," se hvaliska Jozifinka, „kar iz rokice je. Sem
rekla papanu, da mora pri meni spati, pa ne puste;
sedaj sem pa jezna!"

„Sofka, ti imaš tako lep klobuček a la Beust,
zakaj ga ne nosiš ?“

Po mnozih oprašanjih, nagovorih, a nikakih od¬
govorih, dobi Matej priložnost.

„Vi gospodična prav govorite, ja, tako je! to
je sjdlogism „in Brocardo", vse eno, kakor če bi
rekli: Beust je, da se nosi, gospodična imate Beusta,
ergo — —“

Se ni Matej vse izpeljave končal, se vse kraso¬
tice glasno zasmejijo besedi: Brocardo.

„Prosim poterpljeuja, gospodične, se moramo po-
razumeti, moram svoj Brocardo razložiti!“

Še huji smeh. „Te goske neumne, vsak se da •
podučiti, samo ta domača perutnina ne. Jaz vam do¬
kažem , da se svoji nevednosti smejite, poslušajte
me: Kedor se pametnim rečem smeji, nima od teh
nikakoga pojma, razuma; oni ne zna povedka (pre-

35

dikata) z osebkom (subjektom) zvezati; kedor po¬
vedka z osebkom ne zna zvezati, ne ve za drugo de¬
lovanje duha, o čimur drugi del inisloslovja govori,
kedor druzega oddelka logike ne razumi, ne razumi
nobene učenosti, kedor nikake učenosti ne ve, je ig¬
norant! ergo —“

Konca manjka, kar ga nek pritepuh za vratom
zgrabi.

„Jaz se potegnem za čast gospoj in gospodičen,"
zaupije, „katere ste vi se svojim čvekanjem hudo
razžalili. Kaj, naše gospodične ignorantne, in kar še
iz tega sledi?!“

„ Jaz se pa za čast šole potegnem, in vseh tis¬
tih, ki so svet z učenostjo povzdignili!“

Malo preje, predno se družba razide, dobo Ma¬
tej listič s pozivom, drugi dan ob desetih dopoldne
na Gostelov vert priti. Vse mogočno si na to pova¬
bilo obeta:

„Morebiti se je vendar o moji učenosti kaj po-
zvedelo, priložnost imam, se skazati duševnokrepost-
nega junaka: s tem še le zumorem ovreči namiš¬
ljene sodbe našega mesta o mojih napredkih !“

*

36

Preden gre na odločen kraj, popraša pri stricu,
kako in kaj.

„Vnuče, to ti je „Brocardo in ignorant" priku¬
pil!" se huduje Kožlakar.

Glava se Mateju ogreva, spozna, da mu gre za
življenje.

„Ne boj se,“ ga tolaži stric, „pri tej priliki te
išče čast, ne zamuduj se; čast je za vas učene, ka¬
kor zrak za vsacega človeka, bez katerega se ne
more živeti!"

„Kako,“ plaha praša Matej, „kaj res, v tem si
išče kedo časti, da me ubije?! O Sokrat, Sokrat!
tudi tebe so preganjali in te v zemljo spravili, ker
si jim golo resnico trobil; to tudi mene zadene!"

„Ne treba .nobenoga jauskanja; mi tega ne spol¬
niš, nikdar se mi ne prikaži!"

Česar se v šoli ni učil čez osem let, tega se tudi
ne podstopuje. Je sicer o mnogih bojih čital, kjer
se je veliko kervi prelilo, in se upilo, kakor deset
tisoč ljudi upiti more, a, to je in je bilo le na po-
pirji. Še takrat, ko so se v šoli reflali in kričali, se
je Matej za peč skril, da bi ga ja gospod profesor
ne videli in mu celo življenje prav lehko opelinili.

37

„Kam pa sedaj?" si premišlja Matej, »nazaj ne
smem, na levo ali desno ne morem, predno pak na¬
prej pridem, moram lakote poginiti!“

Od strica gredoč, se derži mu po listu odmenje-
nega pota, potom se u božje roke vda. Na malem
hribu se mu samostanu frančiškanov tako zaljub-
ljivo nasmehlja, da kar vanj naviše. Pred zname¬
njem sv. Frančiška poklekne in moli:

„Ti nebeški mestnjan, spoznavši nadloge, reve in
težave tega sveta, ti, ki si pozvedel, da je poze-
meljsko bogastvo le enim podeljeno, si se usmilil
druzih ter jih pod svoje varstvo sedanje in večne
sreče vzel; pomagaj mi, da postanem ud tvojega
velicega telesa!"

Kakor bi že naprej vedel za dober izid svojega
podvzetja, prime ves navdušen za samostanski zvo¬
nec ; ten, ten, ten!

„Kedo je in kaj želi?" popraša debel glas skozi
šprajno na vratih.

„Nekdo bi se rad k vam zapisal v bratovšino,
latinsko izštudiran človek. “

Kakor se velika, polatana lesa na planini glasno
odpera in zapera, kedar volar svojo dobro napaseno

38

čedo uganja ali izganja, tako zaškripljejo te vrata.
To pa ni zarad zanikernosti, češ, nobeden jih neče
namazati, a zato, da se stem daje znamenje, nego-
Ijulivi dokaz vstopa ali odhoda. In res, gospod gvar-
dijan so že na poti.

„Od kod prideš prijatelj, kje si doma?“

„V Kozjem herbtu, pol ure od Pasjega ovinka,"
odgovori boječe.

„Kaj bi rad?“

„Temu-le gospodu sem že povedal; opisal bi se
rad v vaš red."

„Idi z menoj!“

Vrata se veličastno zapro, da od vseh strani piš
in vriš zabobni. Mateju lože serce bije. Verno stopa
za gospodom o. Krišpinom, tako se imenuje tadašuji
gvardijan. Koder gresta, se od vseh strani slasten
duh jedi in pijač pod nos vali. Bila je že ednajsta
ura, čas kosila, kakor je po samostanih stara na¬
vada. Ko po samostanu več naprej ne moreta, ga
- pelje Krišpin v izbo.

„Kaj pa imaš pri sebi, da se skažeš vrednega
našega sv. reda in življenja?"

39

Matej izvleče spričevalo osme šole, kakor že
vemo, prav lepo in dobro napisano.

„S tem se že priporočuješ. Kje imaš pa kaj zna¬
menja, da si kristjan in dober katoličan?"

Saj stoji v spričevalu: „katholisclie,“ in v vero-
znanstvu: „vorzuglicb“, tule,“ mu odkaže.

„Že vidim, pa jaz menim, kje imaš kake moli¬
tvene bukvice ali patanošter; se nisi učil: vera se
mora v dejanji kazati!?"

Matej izvleče velik molek s koksastik jagod, za
kar ga o. Krišpin pohvali.

..Iver je pri nas taka navada," prične gvardijan,
„da se nikdo kar naravnost v naš red ne vzeme, a
še le potom, ko pokaže prav poklic za ta stan in
terdno voljo pri nas ostati, te tudi jaz po teh na¬
vadnih pravilih sprejmem; spervega za tako imeno¬
vanega „kozla“. V tem stanu mora namreč vsak
tisto delati in na tanko spolnovati. kar prednik za¬
ukaže. Tebi izročim posel „ vratarja", kakor se vtem
obnašaš, tako te bom sodil."

Kedor bi za Matejem stal pri tej priliki, videl
bi v velikem ogledalu, katero se je od samega ta-

40

baka vstvarilo na gvardijanovej rujavi suknji, kako
zadovoljno se Matej smeji v svojem prihodnjem koz¬
lovskem stanu.

Se pred kosilom so oo. frančiškani Mateja z ve¬
likimi ceremonijami preoblekli in mu že naprej ne¬
kaj blagoslovov oddali, kakor: da sme vrata zape-
rati in odperati, kar je njegova najvišja služba;
tudi sme s takim blagoslovom zvoniti, k maši streči
in sveče prižigati. Pravijo v teh zadevah bolj izu¬
rjeni ljudje, da morajo biti za to in enako opravilo
štirji blagoslovi. Potom ga ostrižejo; o. Krišpin ga
praša:

„Ali sprevidiš, da si preoblečen v zveličavno
obleko?"

„Sprevidim,“ se zahvali Matej. •

„Veruješ na posebne moči, katere ti ta stan
podeli?"

»Verujem. “

„No, sedaj pa pojdi z nami jesti in piti!“

Kakor vse drugo, je tudi to Matej, ali po no¬
vem: „kozel“, rad ubogal. Od navadnih jedil in
pijač, naj se le te omenijo: eno prase, katero je do¬
bra kristjanka sv. Antonu u dar prinesla, se je celo

41

speklo in snedlo v to veselje, da se je Matej za
brata sprejel. Po obedu so pili oo. razun kave še čaj.

»Šole so sedaj na krivih potih," zdihne o. Krišpin.

»Dandanes smo začeli pri nogah," pristavi drug
o., „le na to gledajo naši šolniki, da se mladina
dobro v nejeveri izuri, za pobožno, bogočastno izrejo
jim je toliko, kakor za vlanski sneg!"

„0d kod pa to izvira? 11  praša o. Justin, ozrite
se malo po svetu, tje na Dunaj poglejmo! se ne
vozi vsa smerad iz Dunaja? tamo se nam neka prav
kervava godla kuha!"

„Ni vse o tem, podložni moji, 11  poizdigne o. Kri¬
špin svareč glas, „da‘se nam utikajo med uk oče-
naša, o ne, oni nam kujejo nov železen jarem, t. j.
skušajo nas križem svet pognati!“

„In naše svetosprošeno premoženje pagrabiti, 11
reče o. Melhior, „da si ž njim hlače rešijo; ne robu
nimajo lastnine, s katerim bi si glavo prevezali, ker
jim možgana že po dunajskih kanalih vhajajo!"

O. gvardijan pomirjevajoč:

„Da, devet dni in devet noči se mora solnce na
nebu vstaviti, da se vsi krivoglavneži poiščejo; iu

42

to,“ nadaljuje mirno, „ne more in ne sme dolgo za¬
ostajati ! “

Prehitro in močno je jelo germeti zato se kmalo
zvedri; pogube se vsi po sobicah. Mateju se odkaže
stanica ravno nad cerkvenimi vrati; tamo prešteva
očiščene in neočiščeno iz cerkve gredoče.

„Kamo gre tQ olizano tele tako bedasto, teleba-
sto!“ se huduje nad mladenči. „Kje dobo ta-le brenta
u cerkvi prostora, kamo če z dvojnimi rogmi?“ obera
krasne dekleta. „Zijale prodajat, krohotat se in cer¬
kvi nečast delat; zato se zbera ta gerda gerdavež,
spačena spaka!"

Svojo službo prav zvesto opravlja; cerkev zapera
po letu ob osmeh, po zimi ob sedmeh, vsaki dan,
bodi si praznik, bodi si delavnik. Pri tem opravilu
ima nenavadne prikazni: enkrat se mu svetnik bolj
svetel dozdeva od drugih, včasi zopet svetnica;
sedaj šine kaka svetina v cerkev, sedaj mu druga uide.
Kaj enacega se nič ne prestraši, služabnik in vratar
božji. Hudo mu je, da mora vsak večer stare babe iz
cerkve izganjati, sitno delo, pa mora biti. Kako bi
rad katero delj časa v molitvi pustil, prosečo od¬
puščanja svojih nekdanjih mladih grehov. Veek,rat

43

posluša ter pristrezuje besede neke mlade, lepe de¬
klice :

„0 sv. Magdalena, velika spokornica, pomagaj
mi!“ moli skora vsak večer pred podobo sv. Mag-
galene, „omeči mu jekleno, otajaj mu ledeno serce!"

Po neuinljivih tihih molitvah jo sliši lahno zdi¬
hovati : „ Pači — Pači - fik—lik! “

Spervega se vratar Pacifik jezi, ja huduje nad
tako nepriličnimi, bezbožnimi molitvami:

„Strup ti kačji, nimaš še dosti jezika zbruše¬
nega, moraš vedno sikati; koliko krati pa še češ
biti poteptana, ženska nespodoba!?"

Ljubezen je kakor beršlin, ki se tako dolgo ob
drevji ovija, s tako silo, hlastnostjo še zdravo deblo
obraša, dokler ga ne obropa solnčnega svita, dokler
mu ne ubrani okrepčavne gorkote ter mu ne popije
sočnatega življa.

Pacifikse ogiblje in ogiblje zanjkam, dokler se
more; nekekrati pošlje namestnika vrata zaperat, a
dolgo, celo za zmeraj se tako ne sme početi. Pri
vsaki molitvi mu napotuje una nepoznana ženska.
Čim iskreneje se zvečer angelju varhu v molitvi
priporoča, tim živeje se mu v sanjah prikazuje.

44

Bramba v samem duhu in golih sklepih ne pripo¬
more veliko. Nameni se, [naravnost in odločno jej
pot pokazati.

Bilo je jesenskega večera, solnce se poslavlja
od božjega hrama, mu zadnje zlate žarke pošiljajoč,
ko stopi Pacifik v cerkev. Ni je žive duše notri, ra-
zun njega in pred sv. Magdaleno moleče deklice.
Ona, ga spoznavši, se zgane; po molitvi okrepčana,
ostane in se naravnost k njemu napoti. Sedaj je čas,
Matej, drsne moči, blage kreposti v boj sklicati! Pa,
mili njeni obraz, cveteča lica, proseče ako, podere
ga! ne more terdno stati, mora se na kropilni ka¬
men nasloniti.

„Usmili se me!“ lahno spregovori deklica.

„K— kaj češ ?“ beblja Pacifik.

»Usmiljenja, dragi! ljubezni!“

Mesto, jo z blagoslovljeno vodo pokropiti, ki jo
ima pri rokah, si revež išče drugih potov.

„Jaz ljubim, strastno ljubim vse: dobro, pravo
in lepo; o taki ljubezni, ki jo ti želiš, mi ni nič
znanega; pusti me!“

„Dobro je, kakor je bog že v raju rekel: ženska;
Adamu je dejal: »Človeku ni dobro“ samemu biti,

45

to je brez družice. Da je tedaj „dobro“, mu jo je
dal. Pravo je ženska, ali bolje rečeno: „prav“ zato,
ker jo je tudi bog vstvaril. Da je ženska tudi „lepo“,
naj ti spričuje David!"

Zoper to logično ljuboizpeljavo Pacifik kar ne
čerhne; vjet je na duhu in telesu.

„Kako se imenuješ, draga?"

„ Zlatica."

„Dobro, pravo in lepo je od zgor.“ prisega Pa¬
cifik, „to troje naju naj sklene’; naj so tri „ena“,
naj ste „dve ena“; v tem in po tem sva midva
„eno“ !

III.

Kedor ima denarje, se mu ne treba po samosta¬
nih valjati, oni se lehko sam preživi. In ta samo-
stalnost zadene odslej Mateja. Eojinka je umerla,
zapustila je lepo premoženje, koje pripade po po¬
stavah Mateju in njegovej sestri. Pacifik zgubi to
ime z onim „kozlovskim“, se preobleče in zapusti
samostan. Terda mu je; ravno o sv. treh kraljih,
v najhujši zimi mora pet ur hoda capljati. Se sabo
nima druzega, nego dve cunji zadej v škricarski suk¬
nji, s katerima si medpotoma nogi ovije; niso ga
oo. bosega pustili, to se ne sme misliti, coklje so
mu dali za popotnico.

Mimo nacega znamenja gredoč, se le zopet pre¬
priča, kedo največ nemira na svetu skovava.

„Ti si mi prava!" se huduje stara ženica nad
mlado, „kaj, ti me češ od kruha spraviti, ti? čakaj
malo! Ti nisi nič imela, pravnic, ko si sem prišla.
Jaz gotovo doživim, da ti preje pogineš, ko jaz, le
počekaj!“

47

„Kaj zlodja, stara coklja ni bila nikdar v latin¬
skih šolah, pa zna tako zgovorno oštevati!“

„Tu naj človek pogleda, “ pravi druga, »starka
me če v kisli župi pojesti! nič bi ne rekla, ako bi
jej bila kaj hudega storila."

„ Šen ta j, deklica prav logično govori!

Matej spoznava svet, razjasnuje se mu. Domu
grede, premišljuje, kar mu je stric pri pervem obisku
povedal, spomni se, kako so ga vsi v vsakej družbi
zasmehovali, živo mu plava zamera z gospodičnami,
prizor v samostanskej cerkvi in pripetljaj ravno kar
med staro in mlado; vse mu pridiguje: čtovek mora
več znati, ako hoče moder in učen biti, kakor se
po šolah uče.

»Tedaj je vsa moja učenost gola ludorija, moji
učeniki veči tepci, kakor jaz.“

Pride domu; sprejamejo ga, kakor vsacega be¬
rača. Pri tej priliki se uči ptuje ljudi spoznavati,
na svojem imenji služeče. Neotesan, zarobljen hiš¬
nik, prejšnji mož Rojinkin, posede celo pohištvo,
katero pa ni pokojna žena njemu pripisala, ampak
Rojinu, najstarejemu otroku.

48

„Potepuh, zamazan capin/' rohni nad Matejem,
ki ga dobro spozna, „kako si prilastuješ, kar nikdar
nisi videl, še manj pa imel!"

„Pokaži mu, kje se vrata odperajo!" godernja
kočijaž Lovro za pečjo.

Matej se ne ujeda veliko; slišal je, da se pri
gosposki išče pravica. Po velikem plačevanji in pod¬
kupovanji posameznih vradnikov, dobo imenje po¬
kojnih roditeljev' v last. Domač prigovor: „Kedor
se z gosposko peča, se kmalo razvozlja," se mu
uresniči.

Matej postane bogataš, velikaš, obče čislan go¬
spod. Omisli si lepih kočij, berzih, čilih ogerskih
konj, poskerbi se za mlade posle, olepša pohištvo
itd. V takej obilnosti se kmalo obilo prijateljev krog
njega nabere. Stara prijatelja Jože in Zbegun sta
perva pri njem.

„Veš Jože, kje se je nama sedaj odperlo?" po-
praša Zbegun.

„Sem že od več stranij cul, da je najin ples-
njiv latiuec staro _kožo premenil; ta nama mora
biti mecenat!"

„Kedaj se napotiva k njemu?"

49

Če je preje, preje je.“

„Danas popoldne, kar peš. - '

Napotita se, prav priprosto opravljena; Zbeguii
ima majhno čepico na kuštravi glavi, posvalkano,
černo suknjo in kratke rujave hlače. Jože ima obleko
ne boljšo, a novejega kroja, vsak ima študentovsko
gerbačo in pipo. Med potom doideta kmeta.

„No oče, kako pa kaj na polji, kako pšenica
kaže?" ga nagovori Zbegan.

,,E, gospodje, malo kruha vam pojde po rožičih,
še za davke ne bo! “

„Za davke; dajte enkrat gospodi ovsa, ječmena,
saj si morajo želodec strebiti!"

„Na to nas še huja čaka, če bi jih tako sčistili.
Pa, veste, davki se morajo cesarju plačevati: najviši
gospod je on, ovsa ja ne bi rad jedel, kaj ? malo
pomislite!"

„1 no, če bi ga pa!"

„Spoznal bi samo, da je cesar." pristavi Jože.

„Kako bomo shajali, draga moja, za jed in po¬
stopanje je dosti ljudi, a za delo tako malo!"

„In ravno nedelavcem je najbolje; to je jako
slaba razmera, nijma nikjer poterdila; reče Zbeguu.

4

50

„Vi vse preterpite kmetje; le tako dolgo čakajte,
da vam začno kožo iztegavati, menim, da se bodete
zavedeli, z bogom, prijatelj!“ se poslovita.

Še eetert ure, pa sta pri novem grajščaku Ma¬
teju Kojinu. Kako se vse spreoberne! nekedaj se ga
je vse ogibalo, s perstom nanj kazalo; sedaj se mu
poklanja sosed s ptujcem, pri prostak z imenitnim
mestnjanom. Matej se tega nikako ne brani, kakor
navadno ljudje na denarji sedeči; to je perva in
zadnja čast.

,.Zbegun, kako mu se čeva predstaviti ?“ prača
Jože, „z navadnimi pozdravi ne gre!“

„Le meni prepusti, jaz sem vajen tacik pohodov.
Prijatelj," odgovori necega služabnika, „so pospod
doma?"

,,Da, gori v tretjem nastropu so."

„ Arniče, le za mano !“

„Bolj tiho hodi, Zbegun, ti si preveč prevzeten,
meniš da po svojem gradu razsajaš ?“

„Pojdi, pojdi, saj še nima otrok, da bi mu jih
plašil!"

Prideta do Matejeve stanovalnice. Jože popravi

51

hlače, si očedi čevlje in pogladi po glavi. Zbegun
pa samo eno slamo iz čevlja potegne, pa je dobro.

„Tek, tek;“ duri se odpro, Zbegun če osebi v roko
seči, pa se zmoti, gospod vratar je.

„Želita?" nagovori služabnik.

„Naznanite gospodu Zbeguna in Jožeta!“ veli
Zbegun.

Troje duri se odpro. Sluga dovoli gostoma vsto¬
piti; za njima se duri zopet zapirajo.

„Ha, ha, ha, veleblagorodni, milostljivi gospod
in velik posestnik, dovolite, da vas obiščeva?" ga
pozdravlja Zbegun.

„Ne bodi bedast, zakaj se krohotaš!?" ga svari
Jože.

„Dobro došla, dobro došla ! od kod?"

„To nama je gospod, glej ga Jože! bog daj kaj
tacih! Oba od doma, prav od doma prideva."

Od druge strani došlemu strežaju Matej neko
znamenje da, na kar odide.

„Vsedita se, vsedita, sta gotovo trudna; tudi ve¬
čerje je treba!"

„Meni rez že želodec po dajnki skače, hudo se

kavsata!" se prilizuje Zbegun. „Imaš dosti novin,

*

52

kaj se kaj po svetu godi, meni nič ne pride v roke;
imajo v Ljubljani že vseučilišče ?“

„Dani se dani,“ pravi Jože, „a zarije še ni!“
„Kaj ? raji celi dan v najterji tmini čepim, ka¬
kor v tej svitlobi jutranje zarije! Taka svitloba nas
v spanje porniče, ne pa k živahnemu delu!“

„Ga vidiš Jože! to nama je slovenski pervak;
taka je ja Matej! ne berlave, pogled kvareče leša-
ribe, a bndeče luči potrebujemo! Živi naš pervi slo¬
venski veliki posestnik!"

„iil I  tako luč si moramo sami kupiti, sami raz¬
staviti in sami prižigati, kakor je naša volja! Kedo
je kaj vrednega zastonj dobil, najmanj pri vsocib
gospodih!" ju navdušuje Matej.

Miza se med temi in enakimi pogovori z okus¬
nimi jedili in pijačami nastavi. Po obedu razkazuje
Matej svoje zunanje premoženje ter obžaluje veliko
zanikernost dosedajnega gospodarstva gradu. Na ve¬
čer se zopet ob mizi posedejo.

„Kako pa Matej," ga praša Zbegun, „imaš že
neveste zbrano; ali misliš beznje živeti; menim da
spolniš pervo človeško dolžnost!?"

53

„Nikar ga ne vzbujaj, mar ne bereš na očeh
gole ljubezni! 1 ' svari Jože.

„Res sta prekanjena, da vama ga ni para, oso-
bito v teh zadevah! Tajiti vama ne morem, tu po¬
glejta!“

Izvleče iznad leve strani pismo, ter jima jo da.
Med čitanjem ju natanko opazuje, zapazi, da gre
Jožetu pisanje do dna serca; prebere list:

„Čitam, pišem, jokam, pojem, gorim, zmerzujem,
tekam, postajam; ostojam, tužna, vesela, ponosna,
ponižna, zaničevana, priljubljena; storim vse, dose¬
žem ničesar: nispremembe življenja, ni r : sli, ni
navade, ni miru, ni želja, dokler Tebe, moj ljubi,
ne dobom!“

„To pa to, ta je možka,“ pravi Zbegun, „i, pa
kako si naletel na to ovčico ?“

Krasna je res,“ pravi Jože, ,,'prav gospodskega
obraza, tudi olikana je; tako slišim."

„Ivaj to, ženska olikana.; pisker, burklje, likav-
nik, šivanka in nogovice, to je vsa ženska olika,
molitvene knjige jej ne sme manjkati. Saj jih menda
ja vidiš, kake hodijo, po vseh straneh polikane, po
obrazu pa najbolj!"

54

„Zbegim!“ ga zaverne Jože, „s to ne prideš daleč
Pogovarjaj se s kmečko deklo in z olikano mest-
njanko, po tom še le sodi!“

„Prav rad bi se z mestnjankami zgovarjal, da
bi le njihove puhle besede poslušati mogel. Napenja
se in napenja: ,,-ah, ja, sa, sa, hm, hm,“ ter take
obraze dela, da je človeka kar sram! Iz vseh kotov
vleče učenost, da se kar zvija, naposled imaš le
prazne jasli pred seboj! Stopi pa k kmetski deklici,
he, se ti nasmeji, da je veselje; že sam bister po¬
gled, cvetoče lice ti zadosti; kaj poprašaš ali po¬
prosiš: „rada, zakaj pa ne,“ in tako več pomirlji¬
vega !“

Jože bi se še rad pričkal, kajti, dobil je svojo
drago tudi med visoko gospodo, ako bi jih ne bila
pozna noč v postelj pognala.

Sladko se spi, če ima človek lahko vest in ne
prepražen želodec. Matejevih gostov ne zaziblje samo
to, a tudi pernati postelji, v kakoršnih se še nista
nikdar valjala.

„Jože, Gobarica nam ni tacih blazin dajala," ga
drami Zbegun.

55

„Ne veš, da imajo študentovske gospodinje za
pokoro naloženo, študentom kolikor toliko manj po¬
streči; s tem, pravijo, se hudo nagnenje kroti."

„A, to so nam te vsahnele babe z roženkranci
krotile; ne veš, kolikokrati smo vse tri »dele naga¬
njali; lej, kaj še človek čez tri leta ve!“

Marsikateri bi rad kaj o ljubljenkah pozvedel;
kaj je z, morebiti že pozabljeno Lidico, kaj začne
nesterpljiva Zlatica? Idimo malo za onim parom le,
dve gospodični ste!

„Jo vidiš," pokaže ena teh dveh na Zlatico,
-„misli, bog ve kaj ima, če se je Rojinovemu ber-
dausu na vrat obesila!"

„Pa še tega ni vredna, veš,“ reče druga. Takole
skuberce, saj je že nič ni; le ne vem, da more Ro-
jinov Matej za njo tako pribijati, tako denaren go¬
spod !“

„Se ga bode še že najedla in napila, malo po-
terpi; jaz vem, kaj se pravi fante štemati!"

Veliko več bi še zvedeli, pa, ura je sedem, mudi
se v gledišče. Ker pa še pravi gospodarji gledišča,

56

ložarji, dohajajo, moramo nekoliko pričakovati; in
še pri prihodu ni miru, prizdigniti se morajo do¬
mači in ptnji lasje, da je več videt na naših gospo¬
dičnah in gospeh; pajčevne se sterkujejo iznad ne¬
drij, da je mogoče sopsti; kako se vsede, nobena
ne gleda, ker tako ne more pri miru sedeti. Po
tacih in enacih pripravilih in popravilih se ozre tje-
kaj, kamor je treba pervo bombo spustiti. Igra se
že nekoliko, pa človek na začetek ne sme paziti, po
ložah si vse z glavami prikimuje in z rokam odo¬
brava nazočnost; tu in tam še druga znamenja, po
katerih, pravijo učeni ljudje, se lehko govori.

„Danes ga pa ni tu!“ šepne preplašena, ne po¬
sebno lepa gospica svojej bližnji.

„Lidica, kaj ti je obljubil, da pride ?“

„Tega ravno ne, a videla bi ga jako rada; ne
veš kako mi je tesno pri sercu, kako nerada sem
med ljudmi, če ni njega zraven!“

„Kedaj ti je zadnjič pisal ?“

„Danes popoldne; ah, kako bi ga rada videla,
ni mi sterpeti. Če bi ti morebiti jutri zjutraj kaj
mem njegovega stanovanja hodila in k sreči ga vi¬
dela, daj, daj znamenje, saj veš kako!“

57

„Vem, lasje se morajo na desni straui poprav¬
ljati, kaj ne?“

„Da, da, pa mezinec v uho vtakni, to pomeni,
da se mudi, da bi že rada kaj slišala."

Dobro je, da včasih kaj neumnega igrajo, se
ljudstvo smeji, s tem se vsaj zrak v gledišči prežene
in zmenja.

„Po konci, vstajajta, Zbegun, Jože!" jih kliče
Matej sam, „solnce nas že dve uri pozdravlja."

„Matej,“ se oglasi Zbegun, „ne veš, kaj se mi
je sanjalo ? Jaz sem bil gospodar tvojega premože¬
nja, ti in Jože pa moja gosta; vozili smo se po¬
vsod, tu smo kaj prijetnega doživeli, tam kaj kislega."

„0, prijatelj, že vem kaj češ reči; da bi se da-
nas kamo zavlekli, ne?"

„Zajuterk, Matej, mesenih klobas, potom pa svet
dražit!"

Še so ljudje po božji volji na svetu, ki se rav¬
najo po znanem svetu : „Imaš dve suknji, daj eno
— —“ Jože in Zbegun se dobro imata pri Mateju.

„Premeden je svet, strašno, prijatla,“ se togoti

58

Jože, „a osobito ženski, to spoznam po nocojšnjih
sanjah —“

„Jože, svet je godla; le eni možki smo, da ga
mešamo, drugače se osmerdi!"

„Zbegun, kamo ga gremo mešat?“ praša Matej.

„Po velicih mestih."

„Za te je taka pot prav primerna, Matej," reče
Jože, „da si ljudi ogledaš, kakoršnih si želiš v pri¬
hodnje na domovji. 11

„Cez mojo Zlatico je ni! “

„Dobro je vse eno v lepoti primerjevati, si zbe-
rati, da človeka pozneje ne greva."

Malo dobrega je na svetu že od liekedaj! če bi
bil Adam delaven mož. Eva skerbna gospodinja, za¬
pustila bi nam bila veliko premoženje, koje bi vsi
njuni nasledniki z veseljem podedovali; a, podarila
sta nam samo lahke možičke, gizdave ženice, tako,
da gre več ven, kot noter, od tod beračija! Tiste
družine, katerih praočetje so po majhni Adamovi
zapustnini poplavale, še shajajo; Rojinova družina
more biti med njimi. — Kolikor se more sijajno
živeti in postopati po velicih mestih, toliko vse naši
popotniki lahkoživci dopolne. Nerodno je kaj ena-

59

cega više popisovati, kajti, mi Slovenci, izmed ko-
jih je malo čitateljev, da ne bi v pomanjkanji živeli,
neradi o velicih pojedinah čitamo, se preveč sline
cede. — —

„Sedaj pa brate Matej, eno in zadnjo moramo
še skup doživeti!" svetuje Zbegun po dohodu domu.
„Žalibože, mene kaj tacega ne pričakuje, a jaz vama
iz serca privoščim. Napovedita svojima ljubicama
rendezvous, na enem in istem mestu!"

„Kaj ti še v glavo ne pride," ga zavernuje Jože,
„meniš da se s temi rečmi baranta?"

„Ne, ne. Jože, jaz nisem zoper to," pravi Matej,
„a pametno se mora izpeljati!"

„Tej službi se jaz ponudim," reče Zbegun, „le
vsak se svojim načertom na svitlo! — To sta po¬
časna ; na tvojem vertu so taki primerni prostor-
čeki, da ni enacih; „Jože, ne smeš misliti, da mora
ta na enem kraju pogovarjati se. Daj mi vsak svoj
poziv, jaz koj sporočim!"

Zaletavajoč stopa Zbegun, kakor bi bog ve kaj
nesel; a, zaletuje se od samega smoha.

„Tepci zaljubljeni, jaz vam pravo zasmodim,
sami zdihleji niso dosti velike bolečine!"

60

Naj preje se oglasi pri Zlatici, potom pri Lidici.
Lističa, na katerih ni bilo druzega, kakor kraj in
čas naznanjen, premeni; po pisanji ju niste mogle
spoznati, ker je obedva Zbegun pisal, le par bese¬
dic, in je bilo zvečer. Ne treba dolgo čakati, ljubice
so v tacih slučajih natančne, da v nobenih ne tako.

„Tu jih imaš telebake; to ti je ljubezen natančno
opravilo, nikdo ne ve, s kom je skup! Kako se le
gledajo, pa saj nimajo časa, 11  šepta Zbegun zunaj
verta.

Kadovednost ga nevzmirjuje, mora bliže.

„Ah, kaj vendar počneš, kaj misliš, da me tako
dolgo vnemar pustiš, mene revo!“ zdihuje Lidica;
Jaz ti pišem in pišem, a odgovora ne dobom. Nisi
vedel že večkrat neke —“.

„Jaz te ljubim, draga, ne veš kako!“ jo tolaži
Matej.

„Kedaj se zopet vidiva ?“ praša na drugej strani
Zlatica Jožeta, „ne odlašaj dolgo z ženitvijo, ne daj
se oslepiti, ljubi moj!“

„Kako bi se slepil, 11  reče Jože, ,,ker imam vedno
tebe pred očmi; ti mi siješ po dnevi in po noči, ne
boj se, iskreno mi ljuba!“

61

Tako gre še dalje časa: šep, šep, sep; ja, ja, ja ;
sedaj od desne, sedaj od leve strani.

Zbegun si neče s špijonskim poslom časa kratiti.
Tamo pred vertnimi vrati zapazi neko osebo. Zen¬
ska je. Tihotapsko se Zbegun priplazi do nje.

»Dobra duša, kako vam gre?“

»Pojdite stran, prosim vas!"

„Idiva odmak proč, da se kedo ne splaši!"

„Kaj vam je kaj znanega, prijatelj ?“

„Meni nič, samo toliko čutim, da me od one
strani hud serčen ogenj nadlegnje!"

„Kaj mislite, da je tak ogenj tako močan?"

»Kajpak, ni z vinom, ni z vodo se da pogasiti!"

„S čim pa, če smem prašati?"

»Bodite no! Dajte mi ročicico, tako-le, da naju
strah ne sne; kako imate gorko!"

„Vaša tudi ni merzla!"

„Mi verujete, da mi je boljši?“

Vas moram preje prašati, če vam je bilo kedaj
hudo ?“

»Draga, vi me predaleč u pogovor zapeljete;
kako vam je ime?"

»Jaz sem Sladica, služkinja Zlatice."

62

„Sladica, ha, Sladica! — — Dajte mi še drugo
roko! Srečen človek, kedor vas ljubi! Sladico lju¬
biti, to je slajše, kot med!“

„Je še dosedaj nikedo.“

„Tu moje serce; ž njim zvestobo, stanovitnost
do černega groba!“

„In tu — — —“

Veselja in žalosti omamljeni odidete Lidica in
Zlatica; veselje je k koncu, žalost se pričenja, tim
hujša, čim veče je bilo veselje.

Kedo od šestih najpozneje zaspi in najslabeje
spi, je težko uganiti. Jaz bi rekel: Zbegun koj za¬
dremlje; on najodročneje in spretneje prične in konča
rendezvous. Tudi sladica bi se ne imela povaljevati
v postelji, mora se jej velika odlika v zaljubljenih
zadevah priznati, to nam spričuje razgovor z Zbe-
gunom. No, ker se pa znanost med njima pervič
zvari, ker že večkrat zaljubljeni ljudje, k katerim
se Zbegan in Sladica, kakor rečeno, prištevata, na¬
prej zanjke drug druzemu spletajo in njihovo raz¬
stavljanje premišljavajo, za to bi jaz na Zbegunovem
in Sladičnem mestu dolgo ne zaspal.

„Tako meršav, nezadovoljen si, Matej! morebiti

63

si slabo spal," ga pozdravi Zbegun. „In ti Jože,
zakaj v zrak gledaš? Danas bode jako krasen dan,
verjemi mi!“

„Sam zlodi ga vedi, kedo je moja pisma ta čas,
ko mene doma ni bilo, sprejemal, pa toliko! ? se
togoti Matej.

„Gotovo kater romanopisec," zagotavlja Zbegun.

„V kratkem se oženim, prijatelja, ni drugače!"
prerokuje Jože. „0 tem mi še ni nikdar Lidica go¬
vorila, kar biti mora!“

„Dobra je ta, spet za štirnajst dni polno vese¬
lja ! — — Ti pa Matej, za malo časa: z bogom!
Zlatolica
Je Zlatica,

Kroglolica,

Fak Lidica!

Mlada rožica
Je tud’ Sladica!

Vse tri
Naj bog šivi,

Nas naj jim ohrani vse do konca dni ! u

IV.

Matej še malo časa se svojim premoženjem raz¬
saja. Ko je že vse doživel in zavžil, po čimur mla¬
dina koperni, imetje in zdravje pokopal, ljudi z vož¬
njo in jezdarenjem po ulicah razganjal, prične peš
hoditi, svoje nekdanje življenje se stanom bankirot-
cev primerjevajoč.

„Vsak stan ima svoje sladkosti, kako sem sedaj
miren!" se tolaži Matej.

„Že lep čas se niso vsi trije pajdaši videli. Taka
osoda zadene sploh vse sošolce, osobito pri nas Slo¬
vencih, kjer se mora človek za' večne čase izbrisati
in si kruha po ptujih deželah služiti. Matej se poda
z svojega rojstnega kraja, namenivši se, Zbeguna
ali Jožeta kje najti in se pri njem preživiti. Doli
na spodnje kraje jo odrine. Potoma se živi od po-
terpljenja in od vsmiljenja dobrih ljudi. Napoti se
Matej zato v te kraje, ker terdno misli, da se Jože
ali Zbegun tu kje zaderžuje, pervi kot profesor, za
kar je preje vedno sanjaril, drugi pak zdravniški

65

doktor. Dospevši v neko jugoslovansko mesto, se
vsede Matej na solnčnato trato, glede tega, da bi
se malo notranje razburnosti vlegle.

„Li ta mravla od doma, li domu to-le breme
vleče?“ se poprašuje. „Sostavlja sebi hišo, ali ima
tudi kaj družine; bodisi pervo, bodisi drugo, pridna
je! — človek je pač nesrečen, ker ima razum, pro¬
sto voljo; le to ga tako daleč prižene, da se mora
živalice, ki tega nima, sramovati. Sedaj spoznam,
kako zabiti ljudje so učeniki, ki nam živali v izgled
dajo: bi imeli oni tako moč, jim prostovoljo vdih¬
niti, v tistem trenutku je vsa edinost, bratstvo po¬
rušeno med živalimi. Učile bi se vsili jezikov, umet¬
nosti,' ved, s čimur bi se prepir vnemal; študirale
politiko, kar bi jim lepe novce, zasluge v domovini
in v ptujem z zlatimi križci podelilo. Kake grofice
bi n. p. mravlje postale, ne trebalo bi jim zdravja
z ozkimi in kratkimi jermenci skrajševati, kajti, za-
den konec je dosti tanko od sprednega odločen. Ba-
ronovske in tudi druge gospodske in ne gospodske
hčerke bi le ferčale, kar si sedaj z umetnimi kroji
prizadevajo."

Filozofirajočega Mateja oddaleč nam znana 03 eba

5

66

zanimivo opazuje, gre naravnost proti njemu, a, ka¬
kor bi se bala, k njemu le nestopi. Mateju je prav
znana, vendar ne skoči po dijaškej navadi mu roko
podat, nekaj iz negotovosti, nekaj iz sramožljivosti.

„Dobro jutro, popotnik, od kod?“ spregovori
pervo Jože.

„ Ježeš, ali ti si tukaj! ?“

„ln ti tod postopaš, Jože!?"

Solze jima lijo iz očes, kakor bi hren brez mesa
jedla. Drug drugemu stiska oterplo roko, pritiska
suho truplo, le s pičlo obleko pokrito, k sebi.

„1 kam si se vendar namenil, Matej?!“

„Po svetu, tega čem odslej študirati, prav v res¬
nici, kakor se nam kaže!"

„To se imava najinim učiteljem zahvaliti, ki so
nam vedno branili se svetom občevati."

„Imaš kaj jedil, Jože; ali vsaj kje kaj dobiti?"
„Lej, da druzega nimam, kakor dvajset soldov,
katere sem danas z nošnjo zaslužil."

„Ti ložje hodiš, stopi po kruha, Jože!“

„Gotovo bi šel ti ložje, ker že nekoliko počivaš,
pa, stara ljubezen — —“

67

„Tako-le se življenje reši! ako bi mu ne bil jaz
včasih, ko ni bil ravno potreben, svoje radodarne
roke spražil, lakote bi moral  sedaj pogini; čez
sedem let se vse oberne!“

Še na več nekdanjih pripetljejev bi se spomnil,
če nebi se z notranjo borbo imel vojskovati. —
Jože že gre, ves gerčav je od samih žemelj, štiri¬
najst jih ima za dvajset krajcarjev. Vsak poje dve,
poiskati si morata pijače, se ve, da vode.

„Ti ljud človeški,“ prične Matej, „to-le je tvoj
cilj in konec!" kaže žemljo in vodo v klobuku, „to
je tvoja učenost, tvoje bogatstvo; vi učenjaki, na¬
pišite nam uk, kako se dobro polje obdeluje; poli-
tikarji, prepirajte se v zborih, koliko žemelj vaši
volivci potrebujejo; plemitaši, izvolite si za svoje
gerbe žemlje!"

»Matej, le jej še, jej! kaj bi belil černo!"

Tekne jima, bog se jih usmili; zadovoljna sta.

„Veš Jože, pametna bodiva, sedaj-le preskerbiva,
kaj in kako v prihodnje, dokler sva še sita; kamo
se podava?"

„Meni tu ni ostati; ljudem se več zavoljo sa¬
mih dolgov ne smem prikazati; daleč na ptuje, tamo

*

68

je še kaj sreče, pri nas Slovencih tako ne moreš
shajati!"

„Kje imaš denarje? saj ne ostaneva vedno sita,
brate, popotovanje je denarje.

„En teden sem bil pri tukajšnem šolskem slugi,
videl sem zaveržen balon —“

„Joj mene, ja, ja, najdel si, to je pravo; zastonj
se voziva, koder hočeva. In plin?“

„Tudi tamo se priprave dobodo; narediva ga pa
že sama, saj si se pridno fiziko učil!“

„Vse do pičice izverstno. Danas zvečer je velik
odhod, pripravi Jože do tedaj, česar nama treba!
Idiva malo sedaj-le počivat, postelj nama je post¬
lana, tu-le v germovji!

Zadovoljen človek ni nesrečen.

Zvezde se na nebu prižigajo; Jože in Matej tudi
berlita v germu, se na veliko pot pripravljajoča. Vse
drugo je že pri rokah, le plina še ni dosta. Balon
se vzdiguje ; ko je vez, s katero je balon privezan,
dosti napeta, jo Matej odreže.

V trenutku plavata, ne vede kam, po zraku.

„Prijatelj," praša Matej, „kater veter vlada?"
„ Sever."

69

»Milijonski! prideva na Kusko; bog daj! Sedaj
smem o tem bolj glasno govoriti, ko sva v zraku. “
Po mnozih in znatnih spremembah gorkote in
mraza, se počutki otope; zrak jima je preoster, di¬
hanje jima pohaja, omamljena ležeta v čolniču. Eno
noč in en dan jih žene vedno sever. Pa, goneč ele¬
ment, plin jima poide. Padeta v morje, ki je ravno
v nalivu; uro pozneje spoznata, da morje odteka.
„Jože,“ spregovori Matej, „si tu?“

»Da; pa kje, tega ne vem.“

»Glej, kako morje odjemlje valove, proti poldnu
mora biti suha zemlja, to spoznam. “

Prideta na suho.

»Jože, kakor jaz sprevidim po solncu, ki je jako
veliko, akoravno se že za morje spravlja, da sva
v severni Ameriki.“

»Pusti sedaj geografijo, poiščiva si kaj jesti!“
„Kraj, kjer ostaneta, je obraščen, hribovit in
ravan. Poiščeta si tičjih gnjezd, po katerih je spom
ladi dosti jajec.

»Matej, gospodsko večerjo imava!“

Na to si malo spočijeta. Še predno solnce zajde,
gresta na najbližnji hribec.

70

Jože ima bolji pogled, zagleda u dolini krog in
krog lepe verte, obsadene kakor vinograde, in zeleno
polje.

„Amice, nisva slabo zadela, v tem kraju morajo
biti ljudje, pridni in olikani, to po kraju spoznam !“
„Ne bodi taki radoveden, Jože! Naberiva listja
in suhe trave, tu hočem jaz prenočiti."

Postelj je kmalo napravljena, ker je ono mesto
močvirno, nalomita vej in si jih podložita.

Matej se urine v listje; Jože še vedno opazuje
okolico. Kavno se solnce vtopi, zagleda nasproti
planet, kakor luna, samo svitleji in veliko veči je,
sedaj opazuje zvezde, jedna za drugo se prikazujočo.

„Ah prijatelj!" zdihne Jože, „če naju previd¬
nost še enkrat v najino domovino pripelje, koliko
prida midva Europejcem prineseva, s koliko domiš¬
ljijami jih obogateva! Kako sijajno bodeva naše
zvezdoglede v njihovih ukih zavernila, ki le z enega
kroja, le s same zemlje cel svet opazujejo, in nas
še o nezmotljivosti svojih sanjarij prepričati čejo!
Koliko naturnih skrivnosti jim prineseva, s katerimi
zdatno obogateva fiziko, mineralogijo, botaniko in
zoologijo, napolniva vse kabinete. Kolumba ne mo-

71

rejo vsa popotovanja in najdbe dežel tako imenit¬
nega storiti, kakor naju ta; kajti, ako se ne motim
in svojim astronomičnim znanostim verjeti smem,
moram reči, daje ta dežela, kjer sva, dežela vluni!“
„Joj mene, ne kvasi mi tega, brate, ti si tru¬
den, lačen in žejen, to ti možgane meša, ti fanta¬
ziraš, idi spat, jutri pak nadaljuj!“

Po nekaterih odgovorih in sprašanjih Matej spo¬
zna, da ni ob pamet. Glave nima vroče, potiplje mu
tudi žilo, ko že skup ležita, navadno mu bije.

„Prijatelj, kako bi midva tako daljavo, ki je
med zemljo in luno prehodila; oster zrak, ki vedno
raste čim više je, naju ne more živiti!“

„Res je, da naši zvezdogledi uče nemogoče do
lune priti, a veliko jih je, ki o tem ne dvomijo.
Pomisli, midva sva se napotila enoindvajsetega marca,
v času, ko ima solnce največi moč do lune, in luna
tako naj večji pritok in odtok na morji vzročuje. Ako
se voda močno dviguje, zakaj bi se zrak ne, ki je
veliko veliko laglji, in s tem visok, proti luni
povišan, špičast hrib naredi; naju je v ta hrib go¬
tovo veter zagnal, v tem se je najin čolnič, ki je
tudi laglji kakor zrak, visoko visoko vzdignil. Po-

72

slušaj dalje, ti veš, da središče naše zemlje vsako
reč nase vleče; a, ker sva pa midva v takej višini
bila, je gotovo luna veči moč imela do najnega čol¬
niča, kakor zemlja, padla sva v luno, a ne na zem¬
ljo nazaj."

Mateja to razkladanje, ki mu je že jako verjetno,
silno vznemiri. Zaspan je siromak, pa zaspati ne
more. Na trebuh se vleže in si debele solze z lis¬
tjem briše.

Jože še vedno v eno mer nebes pregledava; ko
ne more več glave po konci deržati, si podstavi klado,
in tako na listji visoke študije dela, kakor bi htel
Slovenijo vstvariti. Je že tri ure minulo po zapadu
solnca, a zemlja, ki je ravno polna, tako razsvitljuje
luno, da se lehko čita. Jože se sedaj na levo, sedaj
na desno stran ozira.

„Ti, čuješ?“ prevali Mateja, „tamo-le je tako

imenovana Newton-ova dolina-dalje so Kata-

rinske planine; kraj pak, kjer midva leživa, se ime¬
nuje deviški hrib."

Kedar je človek v največih težavah, zaspi; tudi
Matej in Jože zadremljeta na devinskem hribu. Na
jutro jih mraz in ptičje čvrčenje izbudi.

73

»Jože, zajuterka nama je treba, v katero ka-
vano greva?"

»Bog svojih ne zapusti: „„Ne skerbite, kaj bo¬
ste jedli in pili-““ kar vsediva se in jediva!“

„Kaj, brate?"

„Tu-le gori vidim gnjezdo, prav golobje je.“

Ljudje so prevzetni, kedar imajo vsega obilo;
pasejo se, če jim bog preveč da, izbirajo si, kedar
imajo v čem izbirati.

„Zopet sva poddelana," pravi Jože, »ozriva se,
na katero stran nama je iti."

Podasta se v dolino. Kako je vse mlado, cve¬
toče, dišeče, lepo drevje po vertih, zeleno polje in
travniki! Prideta do poslopij, manjših od naših, o
tim snažnejih.

»Brate, ostaniva tu-le," prosi Matej, „da kacega
človeka zagledava, jaz se bojim!"

»Pojdiva, pojdiva, če te sne, si v kraju!"

»Huje mi je, Jože, kakor če bi bil mertev;
smert 'res Vse pobere: domovino, stariše, žlahto,
premoženje, a, človek zgubi tudi občutke za vse,
ž njim vse umerje!"

74

Sedeta na plotu, se vsak za kol deržefi; zagle¬
data človeka proti njima iti, prav navadnega.

„Ga vidiš Jože, k nama gre!“

Plot kar poka, tako se treseta. K pervemu se
pridruži še drug; vgovorita ju, pa v popolnoma ne¬
znanem jeziku. Peljeta ju se sabo, kar vbogata.

„Kakor se sedaj-le izide, tako pa bo, “ reče Jože.

Vas je prav mična, velika. Prebivalci ne zijajo
za njima in ne Kažejo s persti, kar bi se pri nas
gotovo zgodilo. Sredi vasi se ostavijo; spravita ju
v od druzih hiš zvišeno poslopje. Tu ju predstavita
sivemu starčeku, glavarju tistega okraja. Na vsa
vprašanja ne zna nobeden ničesur odgovoriti. Jože
kaže na svojo raztergano suknjo, svoja persa, s či-
mur miroljubje značuje. Matej si roko na trebuh
polaga in v usta kaže.

„Odpelji jih v gostilno!" zapove starašina, »po¬
tom jih zopet k meni pošlji."

Je se v luni vse bolj domače, pri pervem obedu
nikake umetne jedi ne dobosta.

»Jože, pokaži, da sva žejna, po pijači bi jaz še
jedel!"

75

Le jej, morebiti zadnjikrat jeva. Trebuh naju
ne sme na soden dan tožiti!"

Po obedu ju odpelje močan korenjak k starešini
nazaj. Ta ju čisto preobleče, kar je prav potrebno.
Da jima kratke hlače, srajci in široka klobuka ci¬
lindru prav nič podobna.

„Gorlu,“ tako se imenuje starašinatov sluga,
„stopi pod streho po dve drenovki!"

Gorlu prinese dve močni polici, pokaže je sta-
rašini, ste li dobri, ali ne.

„Jože, sedaj pa le grevengo obudi, po nama je ! u

Matej oberne herbet k steni in se nasloni, Jože
se pa vsede.

„Ta bi bila prava, ko smo vaju napasli in na¬
pojili, bode eden slonel, drugi pa sedel; tako pri
nas živina po zimi dela! Gorlu,“ ga zakliče, „odpri
ovcam hlev!“

Vsacemu da palico in ju iz hiše pelje.

„Ovce in kozle ženita pasti, da si kosilo zaslu¬
žita. Ni take dežele, katere bi enaki postopači ne
zapravili ali včinili.

Ta jara gospoda! kokošiie čevljičke sta imela,
kakor napersteke, suknji černi, no, se ve, vse raz-

76

projani! Gorlu, reci enemu hlapcu, naj gre ž njima
in jima svet odkaže, saj kar vem, da ne veste kod
pasti!“

Nove študije o spremenjevanji obraza bi lehko
tisti spisal, kedor bi v tem slučaji naša pastirja
opazoval; sedaj stopi na ojster kamen, sedaj ga bacne,
kar mu obraz na vse strani in načine razganja.

„Matej, tedaj zato smo študirali celih dvanajset
let ?!“

„0 ti neumen svet!" zdihne Matej, „kaj mi ko¬
risti latinski jezik, kakor sem se ga učil; pogova¬
rjaj se no z ovcami!“

Med pogovori splezajo ovce v škodo.

„Sta slepa, kali!" zarohni hlapec nad njima, „ži¬
val je v škodi!"

„Pri mojej duši, Matej, po naših šolah se človek
ovac ne nauči pasti, učimo se pa ljudi pasti. No,
to sem že na zemlji spoznal, da gre vse rakovo pot.
Ti morebiti še ne veš, da doli v najinem domu žen¬
ske službe'opravljajo, katere so nekdaj raožbi. Ja,
ja, če ti še kedaj doli prideš, moraš le doma se¬
deti, promenirat pride tvoja ljuba sama, ti jej le
spoznati daš, da si doma!“

77

Prišedši na pašnik, pošlje hlapec Jožeta na se¬
verno, Mateja na južno stran se svojo čedo. Ta po¬
sel delj časa opravljata; kako sta srečna v tem
stanu; pri ovcah, nedolžnih živalih se mirno živi.
Občudujeta, naravno krasoto, bogastvo, rednost, skla¬
dje v vseh zadevah. Pogovarjata se z ovcami, pestu¬
jeta jagnjeta, se terkata s koštruni, opazujeta ljubo¬
sumnost ovac; rezljata vsake baze podobice, delata
pisane palice.

Ni je reči na svetu, ki ne bi imela slabih včin-
kov: oba nekedaj strastno zaljubljena, izrezuje vsak
ime svoje ljube v drevje, in to škodi drevji. Pa,
taka uvečena dela narava sama izbrisuje; kajti, čez
dva, tri dni so vsi izrezki se smolo zaliti; tako se
ljubezen v naravi spoštuje.

Matej večkrat z hriba, nasprotnega njegovemu
pašniku, jako milo, serceganeče petje čuje. Se ve, to
umi, kajti, petje ni samo za razum, tem več in oso-
bito tudi za občutke človeške stvarjen.

„Aj,“ zdihne Matej, „to me v mojo domovino
prestavi, kjer odmeva petje po deželi z enega verta
v druzega, z ene hiše u drugo. “

78

Prizadeva si Matej, do one pevice priti, pa glas
ga goljufa.

„Oglasi se, zagruli golobica moja; ne izpodim te
se sedeža! blaga pastaričica, prepevaj svoje serčne
rane, toži nezvestobo svojega ljubega.

Izmed nas, ki v vsakdanjih prevarah živimo, ki
smo zastareli v neresnici, ki kujemo vedno le ne¬
srečo svojemu bližnjemu, se radujemo o nezgodah
svojih prijateljev, nikdo ne verjame, da se človek
prenovi, oblaži in se tako rekoč v svoj pervi ne¬
dolžni stan preseli, če ima temu ugodno življenje.

Osobito ima ljubezen tako lastnost; ne naša po
mestih, koja je le izjav nesramnega ponašanja, samo
radodarljivo, ceno blago postopajočih prodajalk in
prodaljalcev, kupcev in kupovalk!

Matej pase svojo čedo meglenega popoludne Pevka
poje svoje pastirske ; Matej leze po germovji tje, od
koder petje doni, bliže in bliže. Na travi zagleda
deklico pevko sedečo, z zavito paličico v roki, okoli
nje ovce ležeče in stoječe. Kolikor se je Matej je¬
zika priučil, porabi vse pri tem slučaji.

„Ne ustraši se, pastaričica, nič hudega ti ne
storim!“

79

Tako tudi pri nas zaljubljeni lizuni gotovost de¬
klici zagotavljajo! Za to neprilično opravičevanje se
ona še zmeni ne; ne, da bi se ga zarad tega ogi¬
bala, samo, nepotrebno jej je. Matej se spozabi, meni,
da je med našimi krasoticami, ki se že po božje
časte.

„Kako ti je ime, prijatlica ?“

„Lalija,“ smeječ odgovori.

Presrečen je Matej v družbi z Talijo; podučuje
ga v jeziku, razklada mu ondašnje običaje itd. —
Ako bi jaz kaj imel govoriti pri šolskem svetu,
predlagal bi, naj se možki spol daje od ženskega
podučevati, in nasprotno. V kratkih letih smo Slo¬
venci pervi v oliki, tako bi se po tej poti napre¬
dovalo ! Matej se odmah jezika izuči. No, njegova
hvaležnost res ni po tem; temu je pa vzrok ostrup-
ljeno serce, kotero je moral še od nas v luno pri¬
nesti. Kako bedasto se obnaša! se ve, navajen je
z gospodo na plesih občevati, kjer se vse naučeno
govori, stopa, sedaj tje, sedaj sem z glavo migne.
Na vse načine se jej prilizuje, hvali nogico, ročico,
očesci, zlate lase, drobne zobe, rudečo barvo lica,
lepo, drago obleko, akoravno je prav po pastirski

80

opravljena: kratko krilo, okoli vratu snažen robec,
bez vsake obutvi in pokrivala! Pri vsem tem liva-
liskanji Lalija orudeva, kakor bi jej dobro delo; kaj¬
pak, saj je ženska, to se tudi pri nas zgodi, bog
da je kaj hvalivcev; ženska ostane ženska! A, na¬
posled se razserdi Lalija tako, kakor bi se pri nas
gospodična, ne posebno krasne, vitke rasti, ne po¬
sebno cveteče lepote, razserdila, ako bi jej kedo
rekel: da je gerda! Pravo da, pri nas je kaj tacega
obrekovanje, zaničevanje, gerda laž, tak odkrito ser-
čen mladenec ni za nikako družbo goden!

Matej in Jože se zopet snideta na pašniku.

„ Jože, nikoli ne grem jaz na zemljo nazaj; ko¬
liko sem tu bližej nebes, se že po življenji pozna.“
„Jaz pa še v nebesa ne grem, tako dobro mi je
tu! Kako so ljudje pošteni, le, na prid, na zado¬
voljstvo ti vse obrača! Nazaj si pa morava želeti,
da ondotnim ljudem pravo človečansko življenje vce¬
piva, to naj ti je glavna skerb!“

Gorlu pozove necega dne obedva k starašini.
Jože, kot vodja velicega potovanja, gre naprej.

„0d kod sta prišla pervič k nam ?“ praša sta-
rašina.

81

»Najina domovina je zemlja, ki je, akoravno
medj največč planete šteta, za nas vse prebivalce
tako ozka, da se podajamo z neugasljivo željo le na¬
prej in naprej. Zakaj, mi tako hrepenimo po vedah,
umetnostih, da jih tamo najhuje iščemo, kjer so nam
naravne moči najstrože! Naši junaki, svoje življenje
malo, svojih sobratov še manje ceneči, se tisočernim
nevarnostim izdavajo, na morji si ptujih dežel iska-
joč. Najdejo kako deželico, je perva skerb naloga,
vse prebivalce pobiti in jih iz dežele iztirati, potom
se po deželi nasele. Pri nas smo v teh predmetih
jako spretni; vam le nekatere iznajdbe navedem:
smodnik, je prah, s katerim se ljudje v šali potreb-
Ijujejo; bombe, karteče, peklenske mašine, gerški
ogenj, vse to je priprava, primerna za večji špekta-
kelje, kedar se če več ljudi naenkrat osrečiti. Vse
to in enako je pa le po povelji naših najpametnejih,
najučenejih mož, ti razsodijo, kako naj se dežela
kaznuje, katere načelnik je princesno našega načel¬
nika gerdo pogledal!"

„Kaj pa ti o vaših vedah praviš, Matej?" ga
praša starašina.

,,Že dovolite, da malo vaše oprašanje spremenim,

6

82

namreč: kako bi mi radi do umetnosti, znanosti do¬
speli? Otorej, ko otrok v šolo stopi, se mora v ptu-
jem jeziku učiti; ta uk ne pripelje drugam, kakor
do pogube premoženja, zdravja in kreposti. Tako
izučena gospoda, plane po imovini priprostega kmeta,
kamo smo po tej poti prišli, bi vam najložje doli
pri nas s perstom pokazal. Najvišja gospoda napre¬
duje še v druzih znanostih, kakor: žemskemu spolu
se prikupiti, in ga najhitreje v nesrečo pahniti;
ljudstvo zaničevati, jo za naj sl ah ej a sredstva opo-
rabljevati, itd.“

»Hvaležna bodita, da prideta v našo deželo, v kraj,
kjer se'moreta z delom preživiti!“

S tem majhnim tolažilom jih starašina spusti.
Odslej zanaprej nista več pastirja, vzemo ju na po¬
lje. Tu se učita orati, kopati, kar jima je na zdravje.
Kakor pri nas imajo tudi tamo na jesen, ko je že
vse v shrambe spravljeno, posebne veselice. Pri teh
veselicah se prepričata o treznosti, o človeški za¬
vesti pri jedi in pijači.

„Yeš Matej,“ se pohvali pozneje Jože, „tako smo
se dobro imeli, da nikoli tacega! Plesal sem z vsako
deklico, s katero sem le htel!“

83

„ Ja, verujem ; tudi ti nobena ne zameri, če ne
plešeš ž njo, ali če vedno le z eno.“

„Kake komedije smo pa včasih doli pri nas imeli!
Med plesom so se nastavile, kakor grenadirji in ča¬
kale plesalcev, kakor mačka na miš. Si jo pa na
ples pozval, no, ti je obraz pokazala, kakor bi jo
s trepentinom pod nosom pomazal."

„In pri plesu sem jo moral zraven sebe nositi,
kakor suho vejo !“

„Se še spomniš, ko se jaz cel teden nisem smel
na dan prikazati, ker sem z gospodično plesal, ka¬
teri nisem bil preje predstavljen?"

„0, še, še; peklensko bi te bil Hlastačev pre r
mlatil, če bi te bil v roke dobil!"

Opravilo nanese, da mora Jože ono vas zapustiti;
Matej se vkarja prav pridno z vsemi posli, prikupi
se starašini, da ga k sebi vzeme in mu zasluženo
prednost da. Pogovarjata se o razmerah družinskega
življenja, potrebnih prenaredbah, o izreji, itd.

„Najviši nauk nam je: poljedelstvo, živinoreja in
rokodelstvo; slabega duha ne gonijo raznoverstne
učenosti do propada."

*

84

Matej pozve, od kod se včasih tudi k njim kak
pregrešek v družinskem življenji vgnesti in kako se
z poboljšanjem ter vničenjem ravna.

„Se tu ali tam se slabim vedenjem, pohujšlji-
vim obnašanjem v družinskih zadevah pogubljivi na¬
sledki prikažejo, se med ženskim spolom grešnik
išče in pri tem spolu postave zopet uveljavajo ; kajti,
ta spol ima vedno priložnost, blag obstanek v dru¬
žini ohraniti, ali ga razrušiti."

Ees je, in jako žalostno, da nam ženstvo vence
vije in razpleta! To se pak osobito le tam uveljava,
kjer možki pozabi svoje naloge ; ženska zaplete z lah¬
kimi, nestanovitnimi zanjkami samo nekrepostnega,
neznačajnega možkega! le poslužneži ženskega spola
razrivajo temelj človečanstva!

„In naše vojaštvo, starašina, kako sodite to?“

„Kaj je to, vojaštvo ?“

,,So mladi, krepki možki, v tem poslu, da ljud¬
stvo po volji enega sučejo/'

„In kako to?“

„Z orožjem, in to je železo ter černi prah, zmo¬
žen terdo skalo razrušiti."

85

„S tacimi sredstvi se pri vas mir ohranjuje ?“
Pri mojej veri, niste vsi v deržavi ljudje!?“

„Ne, eni so lovci, drugi smo divje zveri, lovcem
za igračo in kratek čas!“

„Bodite risi, levi; učite vaše lovce strahoma lo¬
viti, u tunini se prikazevati na lov! “

Človeku se vse pristudi, kar mu je nekedaj naj
dražje bilo; eni v tem napredek našega rodu vidijo,
drugi pravijo, da je to velika nodloga.

Matej že dolgo ni Jožeta videl, kateremu bi
svoje nadloge potožil; naveliča se enomernega živ¬
ljenja, nima nikoga svoje verste. Vsega ima v obil¬
nosti, le duševne hrane, ki ima telo v oblasti, mu
primanjkuje; omamljen nezadovoljan postopa, kar je
v ondašnjem kraju neprilično, tamo prebivalci delajo
in počivajo.

„Povej, Gorlu, starašini, da grem za svojim pri¬
jateljem!" naročuje Matej.

Stara navada je, da se ljudem, v tem ali onim
planetu rojenim, tudi znamke tega ali onega planeta
pripisujejo. Koliko veča razlika se mora človeka po¬
lastiti, ako je osebno v onem planetu, v luni, koje
sprememba se za mnogoverstno spreminjanje lju-

86

bežni značuje. Zraven tega si Matej še študentov¬
skega nemirnega življenja ni izbrusil, zato sili iz
kraja.

„Preč si se namenil, zapustiti nas hočeš ?“ po-
prašuje osupnen starašina Mateja; „slobodno ti je,
pri nas vlada prepričanje vsacega posebej, vsak si
išče sreče tam, kjer si jo upa najti. Tu imaš po¬
potni list, tu imaš vodilo, obderži si to-le pisanje;
prideš morebiti med ljudi, ki se ne ravnajo po njem
glej, da mu pridobiš veljavo, kakoršno ima!“

Matej vzerne listič, ga spravi in odide.

„Kam pa sedaj ? da bi vsaj vedel, kje se na
kraj lune pride, poskočil bi naravnost na zemljo!"

Veliko že vemo o luni: kedaj v njej drevje oze-
leneva, kolike visokosti so planine, tega še ni Ma¬
tej najdel, kje bi se z lune na zemljo prišlo! —
naposled pozve, kam se je Jože obernil, proti zapadu.

v.

Serce je gospodar bogatašev in revežev, učenja¬
kov kakor priprostega; kedor želi vse narode zedi¬
niti, mora na svetu eno serce vstvariti. No, to serce
mora biti jako veliko, zarad velikosti moralo bi se
v predale razdeliti, kar bi bilo toliko, kakor serce
ljubice, ki na perste ljubčeke šteje, pa le nikjer
nobenega nima.

Jože najde, zapustivši pervo naselišče, prijeten
kraj, kjer bivajo pošteni ljudje in lepe dekleta. To
mu opleni serce, opleni celo njegovo početje. S člo¬
veškim poželenjem se ne da gospodariti, še slabeje,
kakor se gospodari v Auslriji. Kamo je Jožeta to
pripeljalo, malo pozneje slišimo.

„Dober človek, ni v vašem kraji pred nekoliko
tedni ptujec ostal, “ praša Matej, »dolžili, kuštravih
las, suhega, černkastega obraza in špičastega nosa?“
„Da, ostal je k svoji nesreči in celega kraja!“
„Kako to mislite, prijatelj?"

88

„Ta moderjan, mu ne morem drugače reči, za¬
hteva, da se mora v vasi velika reforma vpeljati.
Taista reforma mora vrediti:

Družinsko razmerje; ni mu vstreženo, da cela
družina enega praočeta skup živi; a, kakor pravi,
naj krepkeji morajo stran, v druge kraje, da se kaj
novega pri ptujcik priuče in s tem domovino oblagre.
Kar o zakonu uči, je toliko, kolikor: ženo si kupi!
V postavodajnih zadevah, nam je cele kore pregreš-
kov nešmenjenih naštel, kateri so, kar pravi, med
vsakim narodom vcepljeni. Uči nas misliti, govoriti,
delati! Prebivalce vreduje na toliko razredov, da
večina dobro živi, ostali morajo neutrudno delati!"

„Pa kje je sedaj, je še pri vas?"

„0, smo mu pot pokazali; danas zjutra je odšel.
Ga hočete doiti, morate proti zapadu.“

Jože se je zmotil, hoteč svojo kulturo v luni
posejati in si sad nabirati. Povsod niso božje, s pa¬
metjo in prosto voljo obdarjene stvari tako ozvo-
njene, kakor pri nas! Mi si pustimo pod nosom se
skerhano britvijo berke puliti, v radost in posmeh
brivca, videčega, kako nam solze iz očes curljajo!

89

Matej se na večer vstavi, prosi prenočišča v bliž-
njej hiši. Perva skerb mu je, po Jožetu pozvedeti.
Tu ga najde; ni ga ravno v hiši, a prosil je tak
ptujec za postelj in ravnokar doli v dolino odšel
k studencu. Matej jo kar k njemu pobriše.

„Vaša svitlost, gospod reformator, pohvalo in
veliko redov vam prinesem od vaših hlapcev in
dekel, katere ste pred kratkim želeli, po višem na¬
vdušenji, v svoj hlev vgnati! — Kaj pa privodi de¬
laš, čistiš samega sebe, ali svet?"

„A, srajco moram splakniti, da smem med ljud¬
stvo. Se vendar še enkrat vidiva!"

„Ja, ja, tako naj bi vsak ptuj kerševalec in pri¬
digar preperal svoja možgana, predno se poda k svo¬
jemu poslu!“

»Molči, brate; druzega nisem imel opraviti, saj
veš, da človek težko molči, sosebno učen. Že imaš
postelj, Matej?"

„Kaj imava za večerjo, Jože?"

„Kar imado dobri ljudje. Gospodinjo sem videl
krompir pripravljati, morebiti naleti naju kater."

Prideta v hišo; Jože razgerne oprano srajco po
peči, in se vsedeta k njej.

90

„Ti nič po glavi ne blodi, kako luno zapustiva,
Jože?"

„Čakaj, da se ljudje zbero, poprašava, kako se
perva dežela na zapadnej strani imenuje."

„Kaj ti to pomaga!?"

„No, kaj čeva za voznika prašati, ki naju bi na
zemljo peljal, kako si terčen !“

Cela hiša se zbira k jedi; popotnika se žalostno
pogledujeta pri peči, misleča; ali jim bode kaj ostalo,
ali nič. Ljudje povsod vedo, da je želodec huda reč,
ako jej ni vstreženo, pokliče ju gospodar k večerji;
tudi v tem so nam lunini prebivalci lep izgled.

„Le zajemita z nami; potom vama pa Eotija na
'svisli pokaže, v slamo.“

Pri imenu „Rotija“ se spogledata. Kaj zlodja!
so že v luni Slovenci, to ime je naše ?! Pol manj
jesta, toliko jima to ime izda; to ju spodbode po-
prašati, za kar sta se malo preje namenila.

„Najpreje prideta v Bukovino, in to je sosedna
dežela ogerske krone . 41

Kakor bi ju pod rebro sunil, poskočita splašena;
spregovoriti nobeden neče, zakaj, vemo.

„Prosim, pustite mojo srajco na peči do. zjutra !“

91

beblja Jože. — Kakor sta nerada verjela, da sta
prišla v luno, osobito Matej, tako nerada pravo ve¬
rujeta.

„Malo previsoko sva .mislila, Matej; saj res ni
mogoče v tako kratkem času do lune priti!“

„Kaj čas, za to ne veva, koliko ga je ravno pre¬
šlo, a življenje v luni, to mi ni šlo naravno!"

„To je dobro, da si molčal pri mizi o najnem
potovanji. Saperment, kaj bi bi li rekli, če bi jim
začela o luni pripovedovati!"

„Pozaperli bi naju, in veliki sodniji izročili!"

„Prav res, kakor tiste, ki priznajo svoj slovenski
rod in to priznanje z „Živijo“ priterde! Le to me
veseli, da ni treba lune na zemljo skakati."

Kakor sanjač, se komaj iz sanj prebudeč, o svo¬
jih nesrečnih dogodjajih vesel in tužen premišljuje,
in zopet oči k novemu sanjarskemu življenji zatisne,
tako Jože in Matej.

Zjutra se otreseta slame, se zahvalita gospodinji
za večerjo in prenočišče, ter odideta.

„ Sedaj pa domu, Matej! čez — koliko let že
nisva bila doma?"

„Kako ti morem to razložiti, ker nisva nikdar,

92

Jagnjeta" jedla, od kar naju ni doma. Po svojih
močeh sodim kakih dvajset let.“

„Tako more biti ja."

Morebiti koga zanimiva popotovanje dveh za¬
starelih, ubožnih dijakov? Naj ne želi veliko zve¬
deti ! Toliko sta si prislužila, da jima ne treba bo¬
sima, polgolima hoditi. Že takrat je bila navada, da
so si študentje pri fajmoštrih potrebnega živeža po-
iskavali in ga tudi dobivali; brez krajcarja se po¬
potuje, če je človek le toliko ponižen, da moledva;
prevzetnega tudi ne terpe, če je še tako denaren.

„Lej Jože, sedaj-le hodiva po zemlji „velicega
naroda" madjarskega; ta nas če še v kozji rog vgnati,
vse Jugoslovane !“

„Mora si preje kanale skopati, po katerih ne¬
snaga v morje odteče, potom naj nas še le obiskuje!"

„No, kako se nam dopada, mu že povemo, ka¬
dar na to pride!"

„In on nam, kadar mu krinko z mastnega obraza
potegnemo."

„Y Zagreb se morava malo ozreti, predno se po¬
dava domu, kaj ne, Matej?"

„V serce Jugoslovanske, greh, če bi ne!"

93

Vsaka hvala je kolikor že napeta, t. j. več hvali,
kakor je treba; tako se o mestih govori z velikan¬
skimi, nedosegljivimi izrazi, ko se človek prepričuje,
sprevidi, da so navadne besede čez in čez dostojne.

»Matej, čez nekoliko dni bode še kaj v Hervat-
skej; glej, ljudje se čutijo!“

„E, tako je, nismo še doma, Jože, na lastnem
pragu ne smeš terditi: pod svojo streho sem! Ne
slišiš krasnega spola nemški kramljati?"

„To je že znamenje duševnega robstva, res je;
pomisli pa, da se te-le veternice tega jezika iz po¬
sebnih vzrokov poslužujejo, nemški govore same 1.“

Necega jutra pobereta palici in hajdi, na Slo¬
vensko. Kako lepo ime, pa nam še kaže roge!

„Jože, priložnost imaš lepo, se sedaj pri nas
umnega prenovavca skazati. Kje pričneš?"

„Le naprej, naprej, ne veš, da mora prižnica
sredi cerkve stati, v Ljubljano jo mahniva!"

Matej se spomni lista, ki ga je dobil pri slovesu
od starašine. Ni priporočilo za kacega bogatina, pri
katerem bi se popotnik k mizi vsedel, ni dolga pri¬
diga, kakoršno daje mati od dama odhajajočemu

94

sinu; a izrek je, na katerem ima pravo svojo ve¬
ljavo: „Svoje k svojim.“

»Starček te je s to popotnico domu stiral, Matej,
me razumiš; naravnost ti ni litel reči: zgubi se!
pa, nerad te je vidil, kakor mene, zato se je naju
z lepo odkrižal."

,;Ti si bedak, Jože! res ne 'spoznaš velicega po¬
mena tega izreka ?“

„Tiho ! poglej, tamo-le gre čuvaj narodnega miru,
mi drugokrat razložiš, rad te poslušam. Komaj sva
iz ječe prišla, pa sva zopet zaperta, če se količkaj
slobodno ozreva!“

Noč je, ko prideta v Ljubljano. Počitka nogom,
zavžitka želodcu si najprej poiščeta; Ljubljana ima
še vedno v preddvajsetletno lice.

»Kje si odbijem blato s čevelj, Matej, groša nimam?"

„V Ljubljani ti ne zamerijo za blato, gnoj se
meče na blato!"

Zaspita, kakor trudno dete v naročji skerbne ma¬
tere. Saj tudi ona v naročji, ja, vsercu matere Slo¬
venije počivata tako dolgo zgubljena sina. Na jutro
se zbudita, ne prav kmalo, ni teržen den, da bi ju
vozniki dramili.

95

„Jože, danes bode deževno, velik piš je vzunaj."

„A, neka gospodična je šla mimo, ne boj se!“

„Kamo jo najpervo rineva, pod Tivoli, gori je
dober studenec. “

K domačim ljudem, v Čitalnico se morava ogla¬
siti ; tamo najbolje zveva sedanje stališe najine do¬
movine. “

Spočita sta, to jima pri iskanji Čitalnice veliko
pomore, kajti, do desetih še ne vesta, je-li v Ljub¬
ljani še Čitalnica, ali je ni več. Bog ve, kolikokrati
sta tisto ulico premerila, ker pa napis Čitalničen ni
za Slovence, a le za Nemce, se ne vkarjata še s po¬
sebnimi posveti. Še le, ko v „zvezdi“ gospod go¬
spoda nagovori: „Gemer in die Čitalnica?" se tudi
Jože in Matej za njima podasta; in res, gredo pod
napisom: Čitalnica Restauration!

„Schaffen?“

„Kaj, ovce sva midva? pasla sva jih, to je gola
resnica, a pri tem sva ostala človeka!“ se opravi¬
čuje Jože.

„Pijače in jedi!" veli Matej.

„To ti je junak, še več kot ovca!“

„čuj Jože, ne serdi se, poslušaj tamo-le gospode,

96

vsi po kerčmarjevem govore; on že ve, kaj dela.
Bi slovenski ogovarjal, še enega gosta nima!"

„ Veseli me, Matej, tje iti in pervemu svetovati,
naj se za nos prime in sam sebe popraša: kedo
sem?"

In tako naprej, plačata ter gresta.

„Ne rečem dvakrat, Matej, da sva se zmotila,
midva nisva v Ljubljani. Ozri se no, ni prav nič
domačega, še les se je izneveril, vse nemški in
nemški!“

,.Le nikar ne dvomi, da zopet v luno ne pri- *
deva; ne sodi po vnanjem!"

„ Joj mene, saj sva bila v najnoternem, pa poj¬
diva še kam!"

„To je napredek, moj dragi; kako da si vse
ideje reform pozabil!"

„Ha, ha, ha, kako so mi uni ljudje tam pot po¬
medli; šentaj, to so ti značajni možaki! nisem ve¬
del, grem naprej, ali nazaj."

Dokler še ni poldne, gresta jamo ogledat, ka¬
mor se Ljubljanski gnoj izvožava in smetje meče,
precej lep prostorček je; pravijo pa, da ga morajo
malo razširiti. Veliko srečo!

97

Popoldan gresta v Šiško, na večer v Ljubljano
nazaj, v „zvezdo 11 .

„Jože, če bi te kedo baral za kraj, kjer bi se
več jezikov govorilo, mu ne svetuj Ljubljane, tu še
enega pozabi!"

»Veš, ne morem razločiti, govore ljudje kočevski
ali latovski jezik, vse je navskriž."

„Bodi si latovski, bodi si preklasti, tega ljudje
ne vedo: variatio delectat!"

„Ne latinski, ne, saj se več tu ne šolaš, tega
še tukajšni študentje ne umejo: če tim češ kaj za¬
bavljati, le nemški vreži ; ne slišiš, da vsi nemški
lomijo ?“

„Buzakluna, stopiva malo za to-le gospodično;
lej jo, kako je gosposka, vsa v svili, komaj jo nosi!“

»Brate, ni varno, doboš od katere strani klofuto !“

»Pojdi, pojdi, jih ne vidiš, sami mlečniki za njo
kobacijo.

Malo iz nagajivosti, malo iz radovednosti, res
stopita za njo. Prah jima ne smeti očes, ker je bil
že tisti večer stokrat razvejen.

»Nekaj jej je iz žepa padlo; robec je," šepne
Jože Mateju, »ravnokar se je vsekovala vanjga. 11

7

98

Jože hlastne po odpadlej belini, pa joj: popir!

„Nedolžnost, zgubljena je!-Beračija, ne

mešajva se med njo, naju gotovo pozneje doide!“

„ Jože, kakor se bere, je danas v gledišči slo¬
venska predstava, te veseli ?“

„Ne odlašajva!"

Po vsej pravici, človeka veseli v večej družbi
svoj materin jezik govoriti, jezik, ki je že zdavnej
tako rekoč le svinskim pastirjem domač. Pred igro
svira godba ptuje kompozicije.

„Jože, ti je znana igra?"

„Prav nič; besede so mi znane."

„Kaj so se v tem času, od kar naju ni bilo med
Slovenci, tako spremenile šege, celo obnašanje, no¬
tranja narava naših nekdajuih značajnih zemljakov?!"

„Sodiš po tej-le igri, moraš priznati; tako pri
nas mačke v vreči kupujejo! Pa kaj to, da le ži¬
vimo pri svojem ,kšeftu‘.“

„Idiva ven, mene že bode!"

„In mene suje; kam se oberneva?"

„V najboljšo kerčmo, bi dejal, poišiva kaj novega!"

V gostilni ni prazno; vradniki sede z ženami,
vsak po dve ali tri blede hčere se sabo in še druge

loa

»Ena je na pokopališči kosti poberala, druga pa
cunje nabira, zraven tega tudi —“

„Vsak človek mora nekaj biti,“ se glasi prigo¬
vor. Zlatica, nekdaj gosposka, bogata gospodična,
tako tudi Lidica, ste si v ljubezni toliko pripomogli,
da ste gori omenjenega posla; Sladica, priprosta
kmetska deklica nekdaj, mora tudi nekaj biti: po-
licajeva žena!