355
Znanstvene stvari.
Slovenska Matica.
Poročilo o 57, odborovi seji
dne 21. oktobra 1882.
Navzočni so: prvosednik Grasselli in odborniki dr. Jare, Klun, Kržič, Levec, Marn, Praprotnik, Robič, Se-nekovič, Šuklje, Tomšič, Vilhar, Vodušek, Wiesthaler, dr. Zupanec, Zupančič.
1.
Poverjevalca Senekovič in Kržič poročata, da sta zapisnik 56, odborove seje pregledala in potrdila.
2.
Prvosednik Grasselli naznanja, da je družtvo „Narodni Dom" privolilo svoja pravila tako premeniti, da bode v njegovem odboru sedel tudi zastopnik Slovenske Matice, in da je o posvečevanji djakovske stolne cerkve čestital Njegovi Prevzvišenosti gosp. škofu Juriju Strossmajerju, kar odbor radosten odobri.
3.
Tajnik Orešec poroča, da je učno ministerstvo 19. junija t. 1., št. 9128, potrditi blagovolilo Erjavčevo „Somatoiogijo" in Lavtarjevo , Geometrijo" za rabo na učiliščih za učitelje in učiteljice s slovenskim učnim jezikom.
Bergmann Valentin, dekan in mestni župnik v Pli-berku na Koroškem, daruje Matici 20 for.
Odbor sklene za ta blagodusni dar gospodu dekanu pismeno izreči zahvalo.
Prof. Hauptmann v Gradci se zahvaljuje za knjige, darovane šolski in ljudski knjižnici pri sv. Križi pri Mariboru.
Profesorji Marušič, dr. Pajek in Žolgar izrekajo zahvalo za knjige, ktere je Matica darovala pridnim dijakom goriške, mariborske in celjske gimnazije.
Naročnik Gabršček Andrej, gojenec 4. tečaja c. k. učiteljskega izobraževališča v Kopru, prosi, da bi mu Matica darovala nekaj knjig, kar odbor dovoli.
Prof. Cebular v Gorici praša, ali bi mu Matica posodila nekoliko klišejev za II. del njegove fizike.
356
Odbornik Vodušek svetuje, da caj Matica odslej drage svoje klišeje samo proti odškodnini posojuje, saj bi jih utegnola sama še rabiti za posamezne razprave v letopisu.
Odbor sklene prof. Cebularju posoditi klišeje, če Matici plača ? cm. po 2 kr.
Razprava s Kokejetn na Dunaji, ki zahteva, da se mu vrneta kamena Tomanove in Zoisove podobe in se mu plača 40 gold. za dvoletno hranjevanje zemljovidnih kamenov, še ni dotekla. Ivan Navratil, ravnateljski adjunkt najviše sodnije na Dunaji,   vrlo zastopa Matico
pri Kokeji.
Častno mesto poverjenikov Slovenske Matice so prevzeli naslednji ustanovniki (*) in podporniki:
A.    V IstrijL
1.    Buzet.   Jelušić Rajmund, kooperator v Buzetu.
2.    Pazin. Nemanić Davorin, c. kr. gimn. profesor v Pazinu.
B.     Na Koroškem.
1.    Št. Andraš. *Pirc o. Frančišk, predstojnik gimn. konvikta v St. Pavlu.
2.    Belak. Knaflič Jakob, župnik v Ločah, za župnijo Loče in okolico.
3.   Doberla ves. *Servicelj Matevž, knezoškofov kon-sistorialni, dekanijski svetovalec in župnik v Skocijanu, zaŠkocijan in soseske župnije: Doberla ves, Klobasnica, .Štebenj, Št. Lipš, Žitara ves, Galicija, Mohliče, St. Vid
n Kamen.
4.    Kanalska dolina. Ferčnik Lambert, konsisto-rialni svetovalec, dekan in župnik v Žabnicah.
5.    Spodnji Rož. Ambrož Matija, dekanijski svetovalec in župnik v Svečah.
6.    Tinje. Wieser Andrej, dekanijski administrator in župnik v Grabenštanji.
C.     Na Kranjskem.
JL. Metlika. Kupljen Anton, c. k. notar v Crnomlji, za Črnomelj in okolico.
2.   Radolca. *Bernik Lovro, župnik in krajni šolski nadzornik v Kameni Gorici, za Kameno Gorico, Kropo in Dobravo.
3.   Vrhnika. *Oblak Janez, župnik v Borovnici, za Borovnico in okolico.
V                                   »
C.    Na Stajarskem.
1. Slovenska Bistrica. *Ratej Franc, c. kr. notar v Slovenski Bistrici.
Odbornik Robič pravi, da lani 16 poverjenikov niti med ude ni bilo vpisanih in med njimi so nekteri imenitni rodoljubi. Odbor sklene, da poverjeniki morejo biti samo Matičini udi.
Podpornika Gomilšek Jožef, uradnik južne železnice v Vidmu, Zor Lovro, okrajni zdravnik v Slunji in nekdanji podpornik Dovnik Franc, kaplan pri sv. Benediktu v Slovenskih Goricah, bodo ustanovniki, če jim Matica daruje nekoliko knjig, kterih še nemajo.
Odbor odloči, da naj se jim po sklepu 56. od-borove seje pošljejo vse Matičine knjige, kolikor jih je še na razpolaganje.
Novih udov je pristopilo od 5. julija do 21. oktobra 27, med njimi dva ustanovnika, namreč dr. Andrej Vrečko, c. k. profesor I. nemške gimnazije v Brni, in Makuc Janez, c. k. profesor obrtnijskih šol v Bielici.
V 18. velikem zboru izbrana preglednika odboro-vega letnega računa o novčnem gospodarstvu Iv. Hribar in Dragotin Žagar poročata pismeno, da sta „Denarni dnevnik Matice Slovenske" in dotične zapisnike natančno
in vestno pregledala ter je v popolnem soglasji z druž-tvenim računom našla; vendar D. Žagar svetuje:
1.   da se naredi inventar po družtvu izdanih in tudi za prodajo odmenjenih knjig ter da se potem vsako leto naredi tudi natančen račun o prodaji in resp. izdaji (po raznih daritvah) teh knjig, tako da se bo vselej lahko zanesljivo vedelo, koliko je še družtvenih knjig, to je, koliko se jih je izdalo ali sploh darovalo, koliko prodalo in za ktero ceno, in koliko iznaša končno prava vrednost še ostalih družtvenih knjig.
2.    Ker so se dohodki Slovenske Matice po prodaji javnih obveznic in z nakupom sicer lepe in trdne hiše, ležeče na najkrasnejšem prostoru mesta, kolikor toliko vendar le zmanjšali, torej naj gospodarski odsek pre-udari, ali bi ne bilo umestno, dohodke dveh družtvenih hiš primerno povišati, da se doseže ravnotežje s prejšnjimi dohodki od javnih obveznic.
3.    Da se, kakor je tudi v družtvenih pravilih utemeljeno, vsa dozdaj od uatanovnikov vplačana vsota pri vsakem letnem računu kot nedotakljiva glavnica posebe izkaže, da se bo potem takem vsaj v prihodnje natančno vedelo, koliko ustanovnine je bilo dozdaj vplačane in koliko je vsako leto doraste.
4.    Da se javne obveznice v vsakoletni račun postavijo le po kurzni vrednosti tistega dne, s kterim je račun sklenjen, torej v tem slučaji od dne 31. decembra 1881. leta.
Preglednik Ivan Hribar svetuje:
1.    Neobhodno potrebno je, da se vpelje knjiga „Saldo — Conto". Tej knjigi naj bi se za pomočno knjigo pridal „Dnevnik" ali „Prima Nota" ter se ž njo združila tudi „Glavna knjiga".
2.    V računskem sklepu je treba v prihodnje aproksimativni znesek vrednosti knjig nadomestiti s pravim zneskom.
3.    Gledč stavljenja javnih obveznic v bilancije pridružuje se svetu preglednika Drag. Žagarju.
Svete preglednikov D. Žagarja in J. Hribarja izroči odbor gospodarskemu odseku v preudarek in oziroma v rešitev.
4.
Prvomestnik Marn poroča, da so se v seji književnega odseka dne 8. julija za leto 1882. svetovale te knjige: a) „Letopis", b) „Spomenik", c) „Književna zgodovina štajarskih Slovencev", in č) Turgenjevi „Lov-čevi zapiski", I. del.
„Letopisu" in „Spomeniku" za urednike bili so izvoljeni odborniki Pleteršnik, Leveč in Senekovič.
Macunova „Književna zgodovina štajarskih Slovencev" se ne natisne, dokler se odbor s pisateljem o ne-kterih rečeh ne pogodi.
Turgenjevi „Lovčevi zapiski" v Remčevem prevodu, popravljenem po Cimpermanu, so v tiskarni.
Za naročeno „Italijansko slovnico", ktero naj o priložnosti Matica založi, da odbor pisatelju 150 gold. na račun.
Odboru poslana vesela igra „Stari Slovani" izroči se dramatičnemu družtvu.
Vrnejo se:
Balanova ,,Katoliška cerkev in Sloveni po Bolgarskem, Srbskem, Bosni in Hercegovini" prevoditelju, ker so se presojevalci rokopisa prof. Suklje , J. Lavreočič in prof. Rutar izrekli zoper tisk, prof. Rutar z opazko, da imamo to knjigo že v hrvatskem prevodu, v kterem jo vsak omikan Slovenec lahko razume.
„Pomen in prevod Foscolove pesmi: Grobovi" prevoditelju, ker se po odborovem sklepu v letopis nobeni prevodi več ne vzprejemajo.
„Politiška  zgodovina štajarskih Slovencev", ker so
357
sodniki  tega  rokopisa  M.   Slekovec,   prof. Končnik in prof. Kutar te misli, da v tej obliki nikakor ni za tisk.
„Fizikalično godbeno zvokoslovje pisateljem godbe in znanosti". Za izdavanje „Logike" zdaj ni   še   čas.
Rokopisa „France Prešeren v ljubezni" in „France Prešćren kot filozof" sta se vrnola pisatelju na njegovo zahtevan je.
Prof. dr. Pajek v Mariboru predelava svoj spis „O narodnih šegah štajarskih Slovencev" po širši osnovi in misli va-nj povzeti vse narodno blago, kolikor ga je sam nabral, pa tudi tisto, ki je raztreseno po tiskovinah. Prosi zatorej , da bi se mu za nekaj časa izročila Vrazova zapuščina, kar odbor dovoli.
Na prašanje književnega odseka, sta li Matici že došla dolgo ji obetana rokopisa Majcigerjevi „Cehi" in Glowackega „Slovenska Flora", odgovarja tajnik, da ju še ni prejel Odbor sklene, da naj tajnik popraša oba pisatelja, doklej ju menita dovršiti.
Odbornik Leveč pravi, da je došlo mnogo dobrih rokopisov, tako da se letopis lahko takoj začne tiskati; potem našteje vse spise, ki pridejo v letopis. O Miklošičevem življenjopisu se sklene pridejati mu podobo.
Za „Spomenik" so se oglasili doslej pisatelji Šuklje, dr. Kos, Leveč in Rutar.
Prvomestnik Marn želi, da bi Matica izdala vabilo vsem slovenskim pisateljem, da bi se udeležili pri „Spomeniku".    Odbor odobri ta svet.
Odbornik Leveč naznanja, da E. Lah spisuje „Geografijo slovenskih dežel",
5.
Prvosednik Grasselli poroča potem v imenu gospodarskega odseka o oddavanji stanovanj, o popravah in odločbah v Matičinih hišah, ki se potrdijo.
Naposled naprosi odbor prvosednika, da bi v odseku za deželno svečanost v prihodnjem letu zastopal tudi Matico.
Seja je trajala od lj<fi. do 1j28.