Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 45 PTUJ, dne 12. nov. 1965 Din 40^ Letnik XVIII. •Tednik« tzhaja pod tero fkrajla« oim iniervom od 24 nov ISftI da- lje na predlop pWinsK b odborov SZDL Ptuj ID Ormol - Itda)« zavod »TsKinlk« Ptul - Odgovor- ni urednik- Anton Baumar) — Uredništvo tn uprave Ptuj Lac- kova 8 — Tel t58 - St tek r«- Cuna: NB Ptul «04-l».<03-7J — Tiska Časopisno oodjetle •Mari- borski tisk« — Rokopisov o« vr«- Camo — Celoletna oaroCnlna za tuzenistvo 2000 ea tnosemstvo Dosedanje izkušnje pri izvajanju reforme na ormošicem območiu Gospodarska reforma je odprl^ vrsto novih procesov v delovnih organizacijah na ormoškem ob- močju. Delovne organizacije, predvsem gospodarske, iščejo boljše možnosti gospodarjenja. Uvedle so splošno varčevanje, povsod tam, kjer je to mogoče. Omejile so službena potovanja, j odpravile reprezentanco, zmanj- šale število telefonskih pogovo- rov, ukinile nekatere telefonske linije, zmanjšale so porabo elek- trične energije, pisarniškega materiala, izboljšale so disciplino na delovnem mestu, znižale so stroške proizvodnje, povečale produktivnost dela, povečale so prihranek pri odpadnem mate- rialu, izboljšale kakovost neka- terim izdelkom, zmanjšale so ad- ministrativno osebje in drugo. Gospodarjenje po novem zahte- va od delovnih organizacij racio- nalizacijo proizvodnje in izdelo- vanje kakovostnih izdelkov, ki jih bo priznalo zunanje tržišče. Ekonomičnost proizvodnje in prilagajanje proizvodnje potre- bam zunanjega tržišča je pogla- vitna naloga gospodarskih orga- nizacij. Gospodarske organizacije v ob- čini se vsestransko zavzemajo za povečanje produktivnosti. V gradbenem podjetju »Ograd« v Onnožii so v letošnjem avgustu i^olmli norme povprečno s 109 "/o. S tem so ob boljši organi- zaciji dela in pri izpopolnjenem proizvodnem procesu povečali produktivnost za 9 "/o, V tovarni »Jože Kerenčič« je ohranjen isti nivo proizvodnje kot v letošnjem prvem polletju. Takrat je bila povečana proizvodnja za 17 '/o, zaposlenost pa so zmanjšali za 11 delavcev. Norme so povpreč- no izpolnili s 115 "/o. Gospodarska reforma pomeni urediti naše gospodarstvo, ga us- posobiti in ga postaviti na čvrste temelje. Ekonomično gospodarje- nje je temelj nagega hitrejšega vsestranskega razvoja. To nala- ga gospodarstvenikom, da ne- nehno izboljšujejo proiztodni proces, v proizvodnjo uvajajo boljše in modernejše stroje, iz- boljšujejo strokovnost zaposle- nih in s svojo kakovostno in ce- neno proizvodnjo skrbijo za so- cialistično konkurenco. Tudi v socialističnih deželah je konkurenca potrebna, in se bistveno razlikuje od konkuren- ce kapitalističnih dežel. Sociali- stična konkurenca je spodbuda za tiste proizvajalce, ki proizva- jajo manj kakovostne izdelke, ki nimajo dovolj organizirane in urejene proizvodnje. Na ormoškem območju se ne- katere gospodarske organizacije srečujejo s precejšnjimi težava- mi, ki so jih povzročili gospo- darski ukrepi. Posledica je v tem, da primanjkuje nekaterega ko- vinskega in gradbenega materia- la in zato je proizvodnja večkrat ustavljena, kar se negativno od- raža pri uspehu zaposlenih. Ome- jitev porabe električnega toka bo predvsem prizadela tovarno »Jo- že Kerenčič«, ki dela v treh iz- menah. Reforma v gospodarstvu ^po- meni precejšen preobrat, ki je potreben glede na pospešen razvoj celotnega gospodarstva. Odpravljanje napak, slabosti in pomanjkljivosti iz gospodarstva je eno izmed osnovnih načel go- spodarskih uki'epov. Reforma je odprla tudi proces iskanja bolj- ših obUk organizacije proizvod- nje in tehnoloških postopkov ter sortimenta proizvodnje. Tako v Kmetijskem kombinatu v Or- možu razpravljajo o reorganiza- ciji ekonomskih enot Te bodo v bodoče razdelili po panogah proizvodnje. Gradbena operativa pri gradbenem podjetju Ograd v Ormožu je pričela izdelovati de- kadične operativne plane. Tovar- na Jože Kerenčič elastično pri- lagajo sortiment proizvodnje potrebam zunanjega in notranje- ga tržišča. Z novo proizvodno dejavnostjo bodo zaposlili pri- bližno 40 do 50 novih delavcev. Povečanje proizvodnih zmog- ljivosti in produktivnosti dela ni samo vprašanje delovnega ko- lektiva, temveč celotne družbe- ne skupnosti. Življenjski stan- dard je tesno povezan s produk- tivnostjo dela. V primerjavi z za- hodnoevropskimi deželami je pri nas produktivnost po zaposlenem nižja, zato je tudi standard temu primeren. Povečati produktiv- nost dela je ena izmed osnovnih nalog delovnega človeka. To pa I bo doseženo z uvajanjem boljše I mehanizacije v proizvodnjo, no- vih in boljših proizvodnih pro- cesov in z vsestranskim zavze- manjem slehernega zaposlenega. RAPIDNO PADANJE ZAPOSLE- NIH Število zaposlenih na območju občine Ormož rapidno paida. Lani je bilo v občini 2600 zaposlenih, letos pa se je število zaposlenih zmanjšalo na 2000. Gospodarske organizacije so v novih pogojih gospodarjenja zmanjšale admini- strativno osebje. Letos so zmanj- šali število pisarniških in nepro- duktivno zaposlenih v kombina/tu za 10, v »Kerenčiču« za 6 in v »Ogradutt za 3 zaposlene. Kolek- tivi gospodarskih organizacij iz- delujejo novo sistemizacijo de- lovnih mest. Ta bo imela za po- sledico ukinitev nekaterih na- daljnjih delovnih mest. V občini Ormož je zaskrblju- joče rajpidno padanje števila za- poslenih, saj bo letos glede na 600 manj zaposlenila proračunski dohodek za 30 milijonov dinarjev iz prispevka na osebne dohodkej iz kmetijstva pa za 20 milijonov dinarjev nižji. Res je, da so se osebni dohodki povečali, toda le za toliko, da bo občina krila pri- manjkljaj, ki je nastal zaradi zmanjšanja stopnje prispevka na osebni dohodek. Izpad proračun- skih dohodkov iz kmetijstva je zlasti povzročila slaba letina in pogoste poplave. Poplave na ob- močju občine Ormož so letos po- vzročile nad 1 milijardo dinarjev škode. Proračunska potrošnja je bila omejena za 4 "/o. Rebalans občinskega proračuna je skupšči- na sprejela v septembru. Zmanjšanje števila zaposlenih v občini je proračunski problem, ker se iz prispevkov na osebne dohodke steka manj sredstev, kot je bilo pričakovati. Gospodarske organizacije v ob- čini Ormož so povečale osebne dohodke za 12 do 20 "^o.' D. R. TE DNI PO SVETU PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE ALDO MORO V BEOGRADU Poglabljanje prijateljskih odnosov v ponedeljek je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo kot gost predsednika ZIS Petra Stam- boliča predsednik italijanske vlade Aldo Moro. To je hkrati prvi obiisk te vrste v zgodovini Jugoslavije, zato mu doma kakor v tujini pripisujejo še posebno veljavo. O tesnem gospodarskem sode- lovanju med obema državama smo na tem mestu že spregovo- rili. Vse širše in poglobljeno so- delovanje ugotavljamo tudi na drugih področjih mednarodnih stikov. Za našo ožjo domovino Slovenijo naj še posebej pouda- rimo zelo obsežen mali obmejni promet in tesno sodelovanje obmejnih lokalnih organov, ki je dalo jugoslovansko-italijanski meji upravičen sloves najbolj odprte meje v Evropi. Uradni razgovori, ki so se pri- čeli že v ponedeljek popoldne, obsegajo široko iizmenjavo mnenj o mednarodnih \'prašanjih in o dvostranskem sodelovanju, V torek je visokega italijanskega gosta sprejel tudi predsednik Tito. Predsednik Moro bo po končanem uradnem obisku od- potoval na zasebni obisk v Du- larovnik. Predsednik Moro se je rodil 1. 1916. Diplomiral je na pravni fakulteti. Bil je odvetnik in red- ni profesor kazenskega prava na rimski univerzi. Opravljal je funkcijo državnega podtajnika v de Gasperijevi vladi. Nato je bil predsednik krščanskodemokrat- ske parlamentarne skupine, pro- svetni minister, politični sekretar krščanskodemokratske stranke in od decembra 1. 1963 predsednik vlade leve sredine. Ni zgolj naključje, da so se na razgovorih v Beogradu dotaknili tudi vprašanja slovenske in hr- vaške manjšine v Italiji. Manj- šina naj bi bila most, ki pove- zuje narode med seboj, so po- udarili. Na italijanski shrani so pri tem opozorili, da sodi manj- šinsko vprašanje v pristojnost deželne vlade, vendar imajo osrednje oblasti možnost, da vplivajo nanjo. Značilno je, da so tri osrednje slovenske organizacije v Trstu opozorile italijanskega predsed- nika pred odhodom iz Rima na zahteve slovenske manjšine. Med drugim opozarjajo, da je bilo doslej obljub že dovolj. Se- daj bi bilo treba v duhu demo- kratične ustave, statuta dežele in mednarodnih sporazumov seči po odkritih dejanjih, ker bo sicer še taiko lepa beseda v listini ostala mrtva črka na papirju in nič več. Slovenci v Italiji predvsem že- le, da manjšino povsod obravna- vajo kot nacionalno skupnost, ki ne bo čutila nobene diskrimina- cije. V ta namen bi morali izpo- polniti zakon o slovenskih šolah. Naravnost žaljivo za slovensko manjšino je, če ji glede na pro- stor, v katerem živi, priznavajo tri različne stopnje pravic: na Tržaškem največ, na Gorišikem manj, v Beneški Sloveniji pa sploh ne. Zakon o slovenskem šolstvu naj bi se razširil tudi na videmsko provinco. Ni dvoma, da bodo na itali- janski strani slednjič posegli tu- di v praksi po takih oblikah, k! bodo zajamčile manjšini zares popolno enakopravnost. Primer za to, kako je treba to reševati, imajo pri nas z italijansko manj- šino. O tem so se uradni itali- janski predstavniki mogli prepri- čati sami. Ostali dogodki Predsednik de Gaulle bo kan- didiral za predsednika republike na volitvah petega decennibra. S tem je tudi izrazil željo, da bi francoska politika ostala prihod- njih sedem let takšna, kakršna je bila doslej. Očitno je, da bo predsednik tudi tokrat uspel. In če ocenju- jemo to domnevo po odmevih, ki jih ima de Gaullova odločitev po svetu, potem moremo reči, da v ponovno izvolitev dosedanjega francoskega predsednika tudi nihče ne dvomi. PROTIDEGAULLOVSKA GONJA O pomenu obiska francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla v Moskvi smo pisali zadnjič. Zato je zanimivejša ofenziva, ki jo pripravljajo proti de Gaullu onstran »velike luže«, v Washingtonu. Morda gre samo za določen pritisk na volilce v Franciji z željo, da ne bi dali več svojega glasu tako »nevarni osebnosti« za zavezniške odnose. Toda če je tudi res tako, bodo volilci tako ravnanje upravičeno ocenili za neposredno vmešava- nje v francoske notranje zadeve. Za kaj pravzaprav gre? Pred nedavnim je ameriški zunanji minister Rusk konferiral skupaj s svojimi svetovalci z najvišjimi predstavniki amerišicega tiska in radiotelevizije. Francija se pove- zuje s Sovjetsko zvezo, zato je treba okrepiti zvezo ZDA, Brita- nija in Zah. Nemčija v NATO. Seveda naj bi Nemčijo za tako »odgovorno vlogo« primemo na- gradili: 2 lastnim atomskim orož- jem. Značilno je, da v Moskvi ni«o z ničimer povzročili domneve, češ da je tesnejše sodelovanje s Francijo naperjeno proti ZDA ali Nemčiji. Edino, o čemer so se strinjali. Je, da Je treba zagoto- viti evropsko varnost in svetov- ni mir in ne dovoliti ustanovitev večstranskih jedrskih sil NATO. Znano Je, da so se tega načrta v bistvu ZDA že odpovedale. KITAJSKO PREDSTAVNIŠTVO Generalna skupščina se Je znova lotila kitajskega predstav- ništva v OZN. Tega vprašanja ne kaže obravnavati s stališča, ali si Kitajska s svojim agresivnim ravnanjem v Aziji in svojimi »bojevitimi teorijami« to mesto zasluži. Resnica, ki jo priznava večina človeštva, Je zelo pre- prosta. Kitajsko je treba sprejeti v OZN, da zavzame svoje mesto kot največja azijska dežela. Po- tem jo bodo lažje in tudi bolj upravičeno kritizirali za nepra- viilna dejanja in tudi zahtevali od nje, da se vključi v boj za mir in mednarodno sodelovanje. Trenutno se delegacije »pola- rizirajo«, to je, odločajo za pri- znanje Ca^ngkajškovega režima ali za LR Kitajsko. Kaže, da bi sile, ki se zavzemajo za sprejem Ul Kitajske, dobile več kot po- lovico glasov. Toda tu spet preti stara igra — zahteva, naj bi to vprašanje sprejeli z dvotretjinsko večino, ker ni »proceduralne«, temveč »načelne« narave. V tem primeru bi tajna diplomacija, ki ji seveda v tem primeru načelu- jejo ZDA, dosegle svoje. Seveda je še vprašanje, ali bi bila Kitajska tudi pripravljena vstopiti v OZN. Cu En Laj po- stavlja kot pogoj, da GS pre- kliče svojo obsodbo o »kitajski agresiji« v času korejske vojne, da ne dovoli »ameriške manipu- lacije« in da se reorganizira ta- ko, da bo »zagotovila popolno enakopravnost vseh«. Gre za po- goje, ki bi Jih slednjič — spričo predvidenih reorganizacij ~ mogli sprejeti. OSTALI DOGODKI Na Cipra 80 zabeležil: spet spopade med narodnostnima sku- pinama, kar utegine znova spro- žiiti grško-turška trenja. Iz pro- testa proti ameriški politiki v Vietnamu sta se doslej živa se- žgala tudi dva Američana. Ene- ga so še pravočasno rešili smrti. Precej vznemirjenosti je povzro- čila nenadna ugrabitev prvaka maroške opozicije Ben Barca ob belem dnevu sredi Pariza. Za za- devo se zanima tudi sam pred- sednik de Gaulle, ker sumijo da gre za delo maroške tajne poli- cije, ki i drugih ptujskih funkcionarjev. Dvorana sicer ni bila polna, bilo pa je toliko zbranih, da so bili za- dovoljni tudi nastopajoči, in sicer pevci »Svobode« Ptuj in preda- vatelj Tomislav Jagačič iz varaž- dinskega gledališča. Sekretar Občinskega odbora SZDL in upravnik Delavskega kluba »Franc Kramberger« Zdravko Turnšek je uvodoma pozdravil navzoče udeležence in nato v nagovoru raztolmačil na- men in želje prireditelja, da bi klub čez zimske mesece služU namenu v obsegu, ki ga dopušča prostor. Zelo zanimivo je bilo nato predavanje Tomislava Jagafiiča iz Varaždina. Imenovani je pre- pešačil in preplezal ter preloto- grafiral na diafilm ves tereni V. sovražne ofenzive In se je na tej poti pogovarjal z borci in pre- živelimi prebivalci o srditih spo- padih proletarskih divizij z 12 nemškimi in italijanskimi divi- zijami ter z 1. bolgarskim pol-> kom. Ob prikazovanju barvnih diapozitivov je Tomislav Jagačič tako zanimivo tolmačil jtmaškei boje An zmage borcev, navedenih proletarskih divizij in važne od-* ločitve Vrhovnega štaba ter y tej ofenzivi ranjenega tovariša Tita, da je dobil še 2 vabili za predavanja v Ptuju, in sicer v gimnaziji in v ekonomski srednji šoli. To ni čudno, saj je ime- novani znani predavatelj v vseK republikah naše domovine. Po končanem predavanju m prire-i ditvi so ga obstopili dijaki M drugi in so se mu priporočili, da bi jih vzel ob' prihodnjem pMDho^ du na območje V. ofenzive s se-i boj, da bi sami doživeli lepoto krajev ob Sutjeski in da bi sei do podrobnosti seznanili s po- sebnostmi za našo končno zma-» go tako odločilne V. ofenzive. Tudi po predavanju je zapel pevski zbor »Svoboda« Ptuj ne- kaj partizanskih pesmi in med njimi tudi pesem o komandantu Savi KovačeviČu, ki ga je pre-« davatelj med predavanjem več- krat omenjal, ko je prikazal kraj, kjer je padel komandant Sava, in lepe spomenike padlim borcem. Vsi udeleženci te prve prireditve so odnesli dober vtis in so prepričani, da bo na pri- hodnjih prireditvah še več ude-i ležencev. Taka oblika skrbi zsL izobraževanje in razvedrilo V zimskem času ter bo iiedvomnoi pognala globoke korenine tudi M Ptuju. 1 BOMO SPREJELI PONUDBO SLG CELJE? V dejavnosti Slovenskega ljud- skega gledališča v Celju v sezoni 1965 66 se obetajo tudi Ptuju no- va srečanja. Celjsko gledališče namerava razširiti svoj krog go- stov tudi na Ptuj. Z adaptacijo gledališke zgradbe in z obnovo opreme je pridobil Ptuj nove možnosti za gostova- nja tudi zahtevnejših gledališč, kot so Maribor, Varaždin in Ce- lje, v kolikor bodo za to dane tu- di materialne možnosti. Ptuj izbira med dvema možno- stima za udeležbo na raznih gle- daliških predstavah. V času, ko je bila ptujska gledališka hiša v popravilu, si je pomagal Ptuj s tem, da je organiziral avtobus za prevoz ptujskega občinstva na gledališke predstave v Maribor. Sedaj, ko bo mogoče gledati predstave na domačem gledali- škem odru, pa bo moral preteh- tati, ali je boljše za prebivalstvo Ptuja, če pride do gostovanj v domačem gledališču in če sta ob vsakem gostovanju dve predsta- vi, ali pa, da se mnogo manjši krog gledalcev odpelje v gleda- liško hišo gostujočega gledališča. Celjsko gledališče se je ome- jilo v svojem načrtu gostovanja na minimalne stroške in smatra, da bodo njegove cene vsakemu gostovanju ugodnejše pa Ptuj, kot če bi prevažali gledalce v Ce- lje z avtobusom. Po vsej verjet- nosti bodo želeli Ptujčani videti več predstav tega gledališča. S prevozi bi jim bila omejena mož- nost udeležbe. Za podeželske ob- čine so stroški gostovanj sicer precejšen izdatek, vendar obstaja v takšnih primerih poleg lastnih finančnih omejenih možnosti še rešitev v tem, da so v Skladu za pospeševanje kulturnih dejavno- sti SRS sredstva, ki so ravno na- menjena pomoči manj razvitim občinam, da ne bi bili njihovi ob- čani prikrajšani za kulturne prire- ditve, ki jih drugod pogostoma aledajo. O tem, ali se bo Ptuj poslužil te pomoči ali ne glede na letoš- nje elementarne nesreče in na močno zožen občinski proračun, bodo odločili na pristojnih me- stih. Med ljudstvom je prav go- tovo glasna želja, da bi videli čimveč kvalitetnih gledaliških predstav, ker so bili v dosedanjih letih za mnogo lepega prikrajša- ni v primerjavi s prebivalstvom Maribora, Celja, Ljubljane itd., kjer je kulturno življenje mnogo bolj razgibano kot v mestih, kot so Ptuj, Ormož, Murska Sobota itd. Celjsko gledališče bo uprizorilo v sezoni 1965/66 sledeča dela: Friedrich SchUler: DON CARLOS, tragedijo o španskem prestolo- nasledniku Don Carlosu, ki je dramska pesnitev o boju svobo- domiselnih s španskim absoluti- stičnim monarhističnim režimom in s sveto inkvizicijo, o prija- teljstvu in ljubezni. Garrick — Smole: VARH — Anton Medved; RENDEZ-VOUS, enodejanki o preprostih ljubezen- skih zapletih in zamenjavah v izbiri ljubljenega bitja. Jean Paul Sartre: UMAZANE ROKE — politična drama iz ob- dobja stalinizma, iz časa nemške okupacije. V odporniškem giba- nju pride do razcepa. Kot žrtev kominternske politike pade se- kretar partije, pozneje pa se iz- kaže, da je bilo njegovo stališče pravilno. Ubijalca zadene ista politika. Fay in Micbael Kanin: RASHO- MON je igra v dramski obliki po starinski japonski povesti o tež- kem dogodku, ki se konča pred j sodiščem, kjer se izkaže, da je I resnica le ena, dogodke pa lju- dje različno ocenjujejo. Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN je angleška ko- medija groženj in brezbrižnosti j do usode soljudi. Satirični večer Miloša Mikelna: INVENTURA. V njej žigosa av- tor napake in pokvarjenosti, po- pačenost in druge hibe, ki jih srečujemo v našem času, v dru- žbi in pri posameznikih. Angelos Cerkvenik: Roka pra- vice je tragikomedija majhnega uradniškega karierista, ki ne iz- bira cene, da bi se dokopal do višjega položaja, česar pa ne do- živi, temveč propade kot žrtev večjih karieristov v pogojih sko- rumpiranega družbenega dogaja- nja. Delo je izpred II. svetovne vojne. Za slovensko noviteto se še ni- so dokončno odločili. Po vsej verjetnosti se bodo odločili za komedijo. Za katera izmed del iz progra- ma SNG Celje se bo odločil Ptuj in za katero obliko sodelovanja s celjskim gledališčem bo največ navdušenja pri ptujskih pristoj- nih forumih, se bo izkazalo še ta mesec, ko bo odločeno, če bo Ptuj sprejel ponudbo Celjanov ali pa jo bo odklonil. Slednje je manj verjetno, ker si ptujski kul- turno prosvetni delavci že ves čas prizadevajo, da bi postal Ptuj kulturno bolj razgiban. ......................y. J. Detektivova žena H. Harris Ko je otrok v sosednji sobi pričel jokati, se je Linda Mason na pol dvignila s stola. Toda mož s pištolo ji je zaklical: »Nikamor ne boste šli!« In Linda je sedla nazaj na stol, bleda kot stena, in buljila v pištolino cev in okrutni obraz moža, ki je držal pištolo v roki. Bil je še mlad, utegnilo mu je biti največ petindvajset let. Otrok v sosednji sobi je dalje jokal in njegov glas je postajal vedno močnejši, »Kaj je s tem pankrtom? Ali je bolan?« je vprašal jezno moški s pištolo. »Da,« je rekla Linda, »bolan Tedaj je jezno zamahnil s pi- štolo proti spalnici in dejal: »Poj- dite in poizkusite ga pomiriti!« Odšia je v spalnico, on pa je šel za njo. Ko je vzela otroka v naročje in mu nežno prigovarja- la, je stal za njenim hrbtom. V ogledalu je videla, da drži pišto- lo še vedno v roki. Otrok je še nekaj časa jokal, naposled pa se je pomiril. Minilo je šele dvajset minut, odkar je odprla vrata in zagle- dala na pragu tega moškega. »Ali je gospod Mason doma?« je vprašal. »Ni ga še. Morda bo prišel no- coj malo pozneje,« je odgovorila. Nenadoma jo je surovo odrinil, stopil v predsoijo in zaprl vrata za seboj. Njegov obraz je postal okruten. »Počakal bom nanj,« je dejal mirno. »Kaj pa hočete od mojega mo- ža?« ga je prestrašeno vprašala. »Hočete vedeti, kaj hočem od vašega moža, gospa Mason? Kratko malo ga bom upihnil!« Odprla je usta, toda ni mogla spregovoriti niti besede. V tem hipu se je spomnila besed svoje sestre, ki ji je večkrat dejala: »Linda, ali te nikdar ni strah? Ali se ne bojiš sama z otrokom pre- bivati v tej osamljeni hišici? Jeff je vendar detektiv in pri zločin- cih ni posebno priljubljen...« Moški je izvlekel iz žepa pišto- lo. Naperil jo je vanjo in pomig- n.il z glavo proti salonu: »Pojdi- je«. V sobi se je sesedla na stol. Nato ga je vprašala: »Zakaj... zakaj pa hočete ubiti mojega mo- ža?« »Ime mi je Terry Hagan,« je odgovoril. »Imel sem brata — Paula Hagana. Bila sva neraz- družljiva še kot otroka. Tudi po- zneje sva skupaj delala, dokler nisva pred nekaj dnevi poizkusi- la vdreti v tisto veleblagovnico v Sedmi ulici. Prišli so policaji in naju hoteli ujeti v past. Umak- nila sva se na streho in tedaj sva pričela streljati. Ena od njihovih krogel je zadela mojega brata. Umrl je v bolnici. Možu, ki ga je ubil, je ime Jeff Mason. To je vaš mož. Ali zdaj razumete?« Vse to se je zgodilo pred dvaj- setimi minutami. Od tedaj sta molče sedela. Moški je držal v desni roki pištolo, s prsti leve ro- ke pa je nervozno bobnal po na- slonjaču, v katerem je sedel. Tako sta sedela molče in Linda je čutila, da Jo zapušča še tisto malo poguma, kolikor ga ji je ostalo. »Ko bi vsaj otrok hotel jokatil« Je razmišljala. »Morda bi to za hip odvrnilo njegovo pozor- nost in tedaj bi lahko kaj stori- la...« Tedaj pa Je v tej mrtvi tišini zazvonil telefon. Oba sta se zdrz- nila. Linda Je skočila s stola, toda njegova roka jo je zadržala. »Ostanite, kjer ste!« ji Je uka- zal. Telefon je še nadalje vztrajno zvonil. Linda je opazovala Haga- na in opazila, da se bori sam s seboj, ali ji naj dovoli, da bi dvignila slušalko. Naposled je rekel: »Bolje bo, če se oglasite. Sicer bodo pomi- slili, da nekaj ni v redu.« Stopila sta v predsobo. V tre- nutku, ko je hotela dvigniti slu- šalko, jo Je trdno prijel za roko in ji šepnil: »Pazite, kaj boste govorili! Ce boste izbleknili eno samo besedo preveč, bo konec z vami! In ne samo z vami, temveč tudi z vašim otrokom! Meni je vseeno: tudi na ta način se bom lahko maščeval inšpektorju Ma- sonu!« Prikimala je in tedaj ji je do- volil, da je dvignila slušalko. »Halo, Linda, kaj je? Zakaj se nisi takoj oglasila?« se je zaslišal Jeffov glas, »Zadržal me je najin mali To- ny,« je odgovorila, nato pa je privrel iz njenih ust pravi hudo- urnik besed: »Jeff, ne pozabi na zdravilo, ki ga je predpisal zdrav- nik! Zagotovo ga prinesli Saj imaš recept še vedno pri sebi, kajne?« »Ne, nisem ga izgubil,« je od- govoril Jeff. »Zdravilo sem kupil še popoldne. Takoj pridem do- mov.« »Prav, dragi, samo pohiti!« Po teh besedah je odložila slu- šalko, nato pa je vprašala Haga- na: »Kaj pa zdaj?« »Kaj zdaj? Nič! Lepo bova po- čakala, da se vaš možek vrne do- mov in tedaj boste videli nekaj, česar še nikoli niste videli.« Vrnila sta se v salon. Sedla sta si nasproti na dva stola, ki sta bila drug od drugega oddaljena približno dva metra. Cez nekaj časa je Hagan spre- govoril: »Ce boste pridni, se ne bo niti vam niti otroku nič zgodilo!« Molčala je in vztrajno gledala v konice svojih prstov, ki so ji ležali v krilu. Minilo je še nekaj minut, nato pa je Hagan ponovno spregovo- ril: »Nekaj vam moram priznati: vražje hladnokrvni ste! Niste po- stali histerični, pa tudi zajokali niste. Tako lepa in tako hladno- krvna ženska!« Linda je še nadalje buljila v ^'onice svojih prstov. Prvi komaj slišen zvok je IJil nekakšen šum pod oknom, kakor da bi se kdo plazil skozi grmov- je akacije, ki je raslo pred hišo. Pogledala je Hagana. Njuna pogleda sta se srečala. Gotovo je tudi on slišal ta zvok, ker je nag- lo vstal in dvignil pištolo. Linda je še nadalje sedela, trd- na kakor kip. Roke ji niso več ležale na krilu. Zdaj Je z njimi tako močno stiskala naslonjalo svojega stola, da so se njeni členki pobelili od napora. Z nje- nega obličja je izginila zadnja kaplja krvi. Nato pa je nenadoma kriknila skozi stisnjeno grlo: »Ostani zu- naj, Jeff! Ostani zunaj!« Hagan jo je ošinil s pogledom, toda njegova pištola je bila še vedno naperjena proti vratom, kjer bo Jeff vstopil. Tedaj pa se je zaslišal žvenket okenskega stekla in detonacija strela. V naslednjem trenutku je Hagan bolno kriknil. Pištola mu je padla iz roke. Izbila mu jo je revolverska krogla, ki ga je zadela v zapestje. Nato se je zaslišal ponoven žvenket stekla, toda zdaj od ve- likih vhodnih vrat. V trenutku ko je Hagan stekel proti oknu na nasprotnem koncu sobe, se je skozi vhodna vrata prebila v so- bo orjaška postava narednika Bratmana, hkrati pa je skozi ok- no vdrl Jeff. Oba sta pritekla k razbojniku, vsak s svoje strani. Mekaj sekund pozneje je Hagan ležal na tleK, oriesvešSeii 'o'd udarca, ki mu ga Je zadala ogromna pest narednika Bratma-- na. V sosednji sobi se Je prebudil otrok in pričel Jokati. »Priznati vam moram, gospa Linda, da mi nekatere stvari še niso popolnoma jasne,« je rekel orjaški narednik čez pol ure, ko je policijski avto odpeljal zločin- ca in ko je pil vroč čaj, ki mu ga je skuhala Linda. »Kaj vam ni Jasno?« Je vpra- šala Linda. »Pravzaprav bi moral to vpra- šati vašega moža. Inšpektor, ka^ ko ste vedeli, da v vaši hiši ne- kaj ni v redu?« Inšpektor Jeff Mason je zado- voljno namignil svoji ženi. »Kako sem to vedel? Ker imam pametno in prisebno ženo, ki se niti v tej strašni situaciji nI zmedla. Ko sem ji telefoniral, sem v prvem hipu mislil, da sem po- motoma dobil napačno številko. Kar mi je govorila, ni 'melo no- benega smisla. Prvič, naš otrok" zjutraj, ko sem šel v službo, sploh ni bil bolan. Drugič, nihče mi nI dal nobenega recepta. To pa še ni bilo vse.« »Kako to mislite?« »Najinega otroka je imenovala Tony. Tony pa je samo eden: to ste vi. Razumel sem, da mi hoče žena sugerirati, naj vzamem vas s seboj, ko se bom vračal domov. Zakaj ravno vas? No, zaradi vaše orjaške moči, spretnosti in po- guma. In zaradi tega, ker ste naj- boljši strelec v naši policiji. Ra- zen tega ... »Razen tega?« »Najin otrok sploh ni dečeltj temveč je deklica s J,« - stran 5 »TEDNIK« — petek 12. novembra 1965 Stran 5 Andre Maurois: DIPLOMATiČNOST V VSAKDANJIH ODNOSIH Ali je nujno, da izrečemo ved- no neolepšano resnico? Mnogokrat se 'ohladi prijatelj- stvo, pa tudi ljubezen zaradi ne- rodnosti v medsebojnem izražanju. Mauriac opisuje v svoji knjigi »Puščava ljubezni« zakon, ki se polagoma razkraja zaradi malen- kostnih prepirov in nesporazum- Ijenj. Mož, ki je bil zdravnik, je želel rešiti skupni dom, misleč, da so le drobne nejpomembnosti, ki razdvajajo oba zakonca. Upal je, da bo povsem odkrit razgovor zacelil rane in vzbudil mrtva čustva ter bo njuna ljubezen spet zaživela v zdravem in odkritem ozračju. Nekega večera je pova- bil svojo ženo na sprehod v trd- ni veri, da bo dosegel sporazum z odkritim, pogumnim razgovo- rom. Poskus sprave pa se je sla- bo končal. 2e po uvodnih bese- dah se je začela žena kot pona- vadi pritoževati nad služkinjo. In razgovor, ki naj bi s plemenito gesto z obeh stjrani rešil situaci- jo, je postajal čedalje bolj mu- čen. Polagoma je tudi njega za- neslo v ženin tok vulgarnih iz- jav. Po končanem sprehodu sta se zakonca podala svak v svojo trdnjavo, bolj oddaljena drug od drugega kot kdaj prej. Podobna drama se dandanes cesto odigrava med starši in otro- ki: med generacijama se je po- globil prepad. Starši so zaskrb- ljeni, ko vidijo sina ali hčerko na nevarni poti — nevarni vsaj po njihovem. Zaman pa skušajo prepričati o tej nevarnosti mlade ljudi, čeprav jim hočejo nuditi le oporo ali nasvet. Toda prečesto naletijo na odločen, cesto celo sovražen odpor mladine, ki je ta- ko zelo ljubosumna na svojo sa- mostojnost. Mladina ima vedno, zlasti pa dandanes občutek, da je starejši nikakor ne razumejo. Cesto se zgodi, da se mlad človek' raje obrne po nasvet k tovarišu, zlasti če čuti, da njegova misel- nost nasprotuje miselnosti nje- aovih staršev. Ribarije postanejo pogostejše in boleče. Pa poskusi- jo ubogi starši kot zadnje sredst- vo »odkrito besedo«, žal malo- kdaj z uspehom. Cesto je sin že pri prvem stavku užaljen, a'uža- ljen je tudi oče, ker so bili nje- govi dobri nameni tako slabo sprejeti, čeprav je začel razgo- vor poln dobre volje. Besede po- stajal n ostrejše, ali pa se eden ali drugi zateče v prezirni molk. In tako je po »odkriti besedi« prepad le še bolj poglobljen. Neki diplomat mi je rekel: »Dajem prednost najdaljšemu ne- sporazumu pred najkrajšim po- jasnilom.« To mnenje prav lahko razumemo: pred razgovorom od- nosi niso bili preveč prisrčni, po »odkriti besedi«, po namerava- nem razčiščenju, ki je navadno spodletelo, pa je možno samo po- polno nesoglasje, ki se včasih spremeni v hrupen, boleč prelom odnosov. Vsekakor bi bilo bolje, da bi še naprej trajal tihi nespo- razum, zavit v vatirane fraze. To je pač mnenje diplomata, ki mora biti vedno pripravljen na neiskrene, a vatirane odnose. To- da tudi v privatnem življenju na- letimo na ljudi, ki dajejo pred- nost takim »vatiranim odnosom« pred »odkrito besedo«. Človek pozna boleče točke, toda kot po tihem sporazumu se izogiblje, da bi se jih dotaknil. Pogovori so previdni in korektni: zakonci in starši in otroci in prijatelji sto- pajo po prstih drug okoli druge- ga. Kadar se začuti v ozračju »tabu-zadeva«, takoj vsi umolk- nejo, ker se predobro zavedajo, do česa lahko pride. Vsi čutijo, da je najboljša mirna koeksisten- ca ter ji dajejo prednost pred od- krito vojno, ki bi razdejala zad- nje mostove. Tako pa živijo v miru, čeprav zaprtih src. Ali je taka situacija zadovolji- va? Prav gotovo ne. Vsekakor pa je znosna. Vendar pa manjka po- glavitno, kar osrečuje zakonske, ljubezenske in prijateljske odno- se, to je medsebojno zaupanje. Zaupanje pa je najdragocenejša stvar v teh odnosih, kjer lahko človek odloži orožje nezaupanja, s katerim se mora dandanes obo- rožiti pred trdim svetom, ki nas obdaja. Zakonca, ki drug druge- mu zaupata, se lahko zavedata, da sta srečna. Kadar se iz kate- regakoli vzroka — bodisi zaradi tretje osebe, neodkritosti v koč- ljivi osebni zadevi, političnih ali duševnih nesoglasij — poruši kontakt, ga je treba, čimprej spet vzpostaviti, preden se dvigne med obema stena molka in se skupno življenje ne spremeni v puščavo ljubezni. To so trenutki, ko postane odkrit razgovor nu- jen, kar pa je mogoče samo med ljudmi, ki so odkritega razgovora vredni in sposobni, ki bodo od- govarjali na odkritost z odkritost- jo, ki si prizadevajo razumeti stališče svojega partnerja, ki so sposobni tudi sebe odkrito sodi- ti. Pa še ena lastnost je potrebna: sposobnost, vživeti se v sočlove- ka. Zelo dosti ljudi je, ki te last- nosti nimajo, ker so preveč ego- centrični, da bi mogli pomisliti in presoditi, kaj se dogaja v duši sočloveka: zakaj se čuti žena za- postavljena, zakaj išče razvedri- la izven doma. Seveda se tudi že- ne, ki žive poleg moža, a ne z njim, ki nikoli ne pomislijo, za- kaj si želi mož več toplote, več razumevanja za zadeve, ki tarejo njega. In otroci — ali kdaj po- mislijo na vso toplo skrb, s ka- tero spremljajo starši njihove ko- rake in pota? Samo volja in prizadevanje, poglobiti se v sočloveka z vso odkritosrčnostjo, more premostiti nesporazumevanja med svojci in prijatelji. Kdor pa takih situacij ne zna reševati drugače kot z očitki in pogrevanjem starih sto- rij, je zanj bolje, da se zateče Ič diplomatičnemu načinu reševanja sporov, s tem da se izogiblje ostrin in ne odpira slabo zacelje- nih ran pri ljudeh, ki ne prenese- jo resnice. Prev. A. V. Nova bolnišnica za novo bolezen Na kroničnem vnetju mišic v naši državi boluje približno 6000 bolnikov. To bolezen zdravi spe- cialna bolnišnica v Zenici, ki pa po kapaciteti ne zadovoljuje po- trebam. Zato bo odprta prihodnje spomladi po mnenju predstojni- ka te bolnišnice specialna bolniš- nica za to bolezen. Ta huda bo- lezen se zdravi z uvoženimi zdra- vili, ki pa jih cesto ni mogoče nabaviti. Ošabna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Štefanija Novak, Rucmanci 71 — Stanislavo; Verona Krajnc, Levajnci 29 — Mariko; Zofija Ceh, Sakušak 70 — Milenoj Ma- rija Kovačič, Pavlovski vrh 6 — Karlinoj Marija Stumberger, No- va vas 90 — Janeza; Matilda Silak, Hajdoše 77 — dečka; Ljudmila Žižek, Cvetlična 1 a — Metko; Marija Kuri, Andrenci 42 — Marjeto; Kristina Segula, Trubarjeva 6 — deklico; Terezija Rep, Gradišča 99 — Srečka; Ma- rija Kelc, Goričak 16 — Stanka; Anica Drevenšek, Sp. Leskovec 20 — dva dečka; Elizabeta Bra- tušek, Sturmovec 28 — Stefkoi Ana Vrbnjak, Rajčeva 3 — An- dreja; Ana Koletnik, Slatina 32 — Marjana; Marija Borko, Obrez 19 — Marjanco; Cecilija Žižek, Šafarsko 10, Ljutomer — Ivanko; Erika Kisela, Jadranska 10 — Andrejo; Anica Rajh, Kamenščak 5, Ljutomer — Marjana; Jožefa Potočnik, Popovci 2 — dečka; Angela Lovrenčič, Grajenščak 9 — deklico; Marija Galun, Mestni vrh 115 — deklico; Marija Roš- kar, Mala vas 45.— Marjano; Ivanka Toplak, Zabjek 29 — dečka; Štefanija Spešič, Loper- šice 24, Ormož — Marto; Tere- zija Maroh, Jiršovci 30 — Jan- ka; Katarina Trčko, Stražgojnca 8 — dečka; Marija Galun, St. Ma- kole 10 — Marijo; Milanka Teo- filovič, Ljutomerska 20 a — dek- lico. POR6KE: Kari Tement, Hajdoše 1 b in Jera Jerenko, Slovenja vas 58; Ludvik Pšajd, Kidričevo 68 in Albina Murko, Apače 160; Maks Cernezel, Sp. Hajdina 152 in Eli- zabeta Zerdin, Rogoznica 6. ^ UMRLI SO: Jakob Klinger, Zagrebška 87, roj. 1907, umrl 6. XI. 1965; Vin- ko Stefančič, Naselje bratov Reš 17, roj. 1909, umrl 8. XI. 1965. MESTXI KINO PTUJ predvaja 12., 13. in 14. novem- bra 1965 ameriški barvni film Ptiči; 14. novembra ob 10. in 15. uri slovenski film Kala; 16. in 17. novembra ameriški barvni vistavisionski film Ljubezen z neznancem; 18. no- vembra angleški kinemaskop- ski film Lolita. KINO ORMOŽ predvaja 13. in 14. novembra ameriški film Dva jezdeca; 17. novembra ameriški film Zadnji vlak iz Gun Hilla. KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU predvaja 14. novembra fran- coski film Svetnik vodi igro.; CENE TRZNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVAL- NICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Cvetača kg 230 din, ohrovt 130 din, peteršilj 220 din, špinača 200 din, zelje (sveže) 66 din, zelje (rdeče) 130 din, zelena 120 din, redkev (črna) 100 din, bučno olje 690 din, česen 350 din, čebu- la 120 din, krompirje din, ko- renček 120 din, pesa (rdeča) 130 din, kumare (vložene) 467 din, koruza llD din, pšenica 120 din, proso 170 din, fižol prepeličar 390 din, fižol enobarvni 230 din, Radenska 86 din. Slatina Donat 90 din, grozdje 250 din, hruške 350 din, jabolka 220 — 280 din, slive 160 din, slive (suhe) 650 din, ajdova kaša 420 din, ječme- nova kaša 180 din, prosena kaša 335 din, banane 490 din, limone 420 din, rozine 750 din, smokve (celofan) 750 din, paradižnikove tube 187 din. Radgonski biser 830 din, Kapelj ski biser 586 din, vino belo 1 1 440 din, vino rdeče 2 1 630 din, vino belo 2 1 830 din, jajca (iz hladilnika) 52 din, med 420 din, sir 1700 din, vrečke (pa- pir) 300 din. Delavski klub »Franc Kramberger« vabi člane sindikatov Petek, 12. novembra 1965, ob 16.' uri v dvorani na Magistratu, Trg mladinskih brigad l/II, klubski ve- čer za ljubitelje likovne umetno- sti: KAKO GLEDAMO SLIKE Klubski večer posvečamo aka- demskemu slikarju JANEZU ME- 2ANU ob njegovem 20-letnem umetniškem ustvarjanju v Ptuju. Udeleženci si bodo pod vodstvom akademskega slikarja JANEZA ME2ANA najprej ogledali razsta- vo njegovih slik, nato pa se bodo z njim pogovarjali o njegovem de- lu in ustvarjanju umetniške slike.' Torek, 15. novembra 1965, ob 18.' uri v dvorani Delavskega klubaj Ormoška cesta 2, klubski večer za ljubitelje lepe knjige: BEVKOV VEČER Večer posvečamo slovenskemu pisatelju Francetu Bevku ob nje- govi 75-letnici. Program izvajata Gimnazija Ptuj in Ljudska in štu- dijska knjižnica Ptuj. Petek, 19. novembra 1965, ob 16. uri v muzeju. Muzejski trg 1, klub- ski večer za ljubitelje likovne umetnosti: REPRODUKCIJE VELIKIH RE- NESANČNIH MOJSTROV Udeleženci si bodo pod strokov- nim vodstvom akademskega slikar- ja profesorja Albina Lugariča ogle- dali razstavo reprodukcij slik veli- kih renesančnih mojstrov in se po- drobneje seznanili z njihovimi umetniškimi ustvarjanji. Člani sindikatov^ pridite! Pova- bite na klubske večere svoje znan- ce, prijatelje in svoje družinske člane. Obiščite svoj delavski klub, v katerem vam je na razpolago šah, časopisje, revije, radijski in televizijski sprejemnik- Delavski klub »Franc Kramberger« Ptuj Recepti MEDENJAKI. Testo za mede- njake lal}ko pripravimo že nekaj dni prej in je potem celo boljšte. Hranimo ga zavitega v mokri in nekoliko ožeti servieti. Poraba: 1 kg enotne moke, pol kg bele moke, 75dkg medu, 25 dkg slad- korja, 3 cela jajca, 20 dkg masla ali margarine, 20 dkg zmletih orehov, en in pol do dva pecilna praska, cimet, klinčki in limono- va lupina. Sladkor s celimi jajci in maslom penasto umešamo. Do- damo rahlo ogret med in vse sku- paj mešamo, da se ohladi. Med- tem dodamo cimet, klinčke in li- monovo lupino. Namesto limo- nove lahko vzamete tudi poma- rančno lupino. Nazadnje vse sku- paj zamesimo z enotno in belo moko, ki'smo ju pomešali, do- dali pecilni prašek in presejali. Dodamo še zmlete orehe, testo pa mesimo le toliko, da se živila med seboj povežejo. Na deski, potreseni 'Z moko, valjamo testo debeleje kot za kekse. Testo Iz- rezujemo z okroglim obodom, ki ga imamo za krofe, ali pa s ko- leščkom, ki ga imamo za rezanje flancatov. Medenjake lahko po- mažemo s stepenim jajcem, lahko tudi samo z beljakom, in na sre- dino vtisnemo polovičko oreha, ali pa že namazane posipamo z grolDO sesekljanimi orehi. Ce pa želite pripraviti medenjake z be- lo glazuro, pecite nenamazane na nekoliko omaščenem pekaču. Pe- čene potem glaziramo takole: sladkor kuhamo z nekaj žlicami vode, do stopnje, ko se nam med prsti dobro potegne. V gosto ku- hani sladkor namakamo čopič in z njim nanašamo sladkorno raz- topino na medenjake. Cez nekaj ur postanejo medenjaki beli. Hranimo jih na vlažnem prosto- ru, da se omehčajo. Še posebno se podajo k jogurtu. RUSKI BORSC. V loncu razto- pimo maščobo, dodamo na lističe narezano čebulo in na lističe ali na paličice narezano zelenjavo: korenje, peteršiljevo korenino, ze- leno, če imamo, tudi pasternak, takoj solimo in še preden čebula zarumeni, potresemo z zelo malo moke. Zalijemo z juho ali z vodo (v tem primeru uporabimo jušno kooko). Dodamo na grobo nare- zano zelje, na ribez kot repo na- ribano surovo rdečo peso, razre- zan paradižnik in na debele liste narezan krompir. Ko nekaj časa vre, dodamo na rezance nareza- no šunko ali suho meso. Potem naribamo surovo rdečo peso kot hren, jo prelijemo z nekaj žlica- mi viria, pozneje pa odcedimo in iztisnemo. Zivordeči sok pomeša- mo s kislo smetano, dodamo ku- hanemu boršču in ga tako obar- vamo in zboljšamo. Ce vam uga- ja, lahko jed tudi poprate. — Po stari navadi ponudimo k boršču posebej skodelico kisle smetane, da si jo vsakdo dodaja sam. Zra- ven jemo ržen kruh. HOPEL POPEL. V ponvi ogre- jemo maščobo kot za naravne zrezke in dodamo dva, tri olup- Ijene iin na lističe narezane krom- pirje. Ko je krompir na pol pe- čen, dodamo na lističe narezano čebulo, vse skupaj pražimo, na- to pa še na koloišarje narezano klobaso ali na lističe narezano slanino. Namesto klobase lahko vzamete košček teletine ali pa jetrca; če je sezona gob, lahko vmes narežete tudi užitno gobo. Dodamo sesekljanega česna in peteršilj a in če ugaja okusu, tudi popopramo. Prelijemo z žlico vo- de ali juhe in do mehkega duši- mo. Ce je potrebno, dodamo žlico maščobe. Vse skupaj prelijemo še s stepenim jajcem in pustimo, da pri pojemajoči vročini ali v pečici zakrkne. Ta,ko dobimo ne- kakšno debelo omleto, jo prepog- nemo in zvrnemo na krožnik. — Hopel popel lahko pred servira- njem potresemo z naribanim si- rom. In kaj gre zraven? Vse vrste sezonskih solat. POLENTA. Nekaterim se zdi kuhanje in mešanje polente pre- več zamudno in zoprno. Morda pa poskusite naslednji recept? V kožici zavremo tri četrt litra teko- čine, pol mleka pol vode. Malo solimo, dodamo žlico maščobe, nato pa s šibo zakuhamo^ koruzni zdrob. (Polente naj bo 25— 30 dkg.) Zakuhano polento posta- vimo pokrito v ogreto pečico in jo približno 20 minut dusimo. Ce nimate pečice, lahko dušite tudi na kraju štedilnika. Prednost ta- kega kuhanja polente je v. tem, da se škrobova zrnca res napno in prekuhajo. Dušeno polento pa lahko pripravimo tudi takole: še vročo stresemo na deščico, ki smo jo namazali z oljem, in jo za palec na debelo razgrnemo z nožem. Nož pomakamo v vodo, tako da površino lahko zgladimo. Ohlajeno polento razrežemo na kvadrate ali pravokotnike in jih na maščobi s kockami slanine ali pa z nariibanim sirom opečemo. Polento serviramo h golažu ali brodetu in k vsem golažu podob- nim jedem. Ponudite pa jo lahko tudi kot samostojno jed s katero koli sezonsko solato.- POR S KROMPIRJEM IN SLA- NINO (enolončnica). Por razreže- mo na dva prsta široke rezine in ga operemo. Krompir olupimo, oplaknemo in ga razrežemo na debele kocke. V ekspresnem lon- cu (odkritem!) na maščobi popra- žimo na kocke narezano slanino, dodamo grobo sesekljan česen, žlico paradižnikove mezge in za- lijemo z vodo ali juho. Ce zali- jemo z vodo, uporabimo jušno kooko. Nato dodamo oprani por in razrezani krompir ter doseli- mo. Povrh potresemo žlico drob- tin. Lonec zapremo in kuhamo 10—12 minut. (Prežganje tokrat odpade.) Enolončnico pred servi- ranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem. — Namesto prekaje- ne slanine lahko vzamemo tudi prekajeno meso. In če ponudimo enolončnico nekoliko bolj gosto, zraven pa še kos kuhane govedi- ne ali pa sesekljane zrezke, bo kosilo več kakor vsakdanje. — Ce nimate ekspresnega lonca, pripravite jed v navadnem loncu in jo seveda tudi primerno dalj časa kuhajte. Iz tisočletne zgodovine Ptuia 12 Gospostvo ptujski grad v noverti veku Posest salzburške cerkve okoli Ptuja se po svojem obsegu sko- zi stoletja bistveno ni spremeni- la. Ptujski gospodje so kot fevd- niki salzburških nadškofov s ptujskega gradu upravljali in neposredno vodili vse upravne in gospodarske zadeve tega ob- širnega ozemlja v neprestani skrbi, da bi se sami čimbolj okre- pili in postali neodvisni od Salz- burga. 2e tedaj je na nekdanjem salzburškem ozemlju nastalo več zemljiških gospostev, kot so bi- la BORL, DORNAVA, ORMOZ, SREDIŠČE in VURBERG. Ptuj- ski grad je bil v tistem času upravni sedež ozemlja, ki ga je bila salzburška cerkev obdržala neposredno v svoji upravi in la- sti. To ozemlje dobi že v sredi 15. stoletja samostojen značaj pfbjskega zemljiškega gospostva. To se razprostira severno, vzhod- no in jugovzhodno od Ptuja ter zajema približno 30 vasi v dolini Pesnice in nekaterih njenih manjših^ pritokov ter slemenih Slovenskih goric na obeh straneh Pesniške doline in vasi na Spod- njem Ptujskem polju. Najstarejši ohranjen popis te posesti nam nudi urbar iz leta 1322. Ptujski gospodje so si že v 13. in zlasti v 14. stoletju kot ptujski kastelani.ali graščaki na vse na- čine, vendar pa brezuspešno pri- zadevali, da vključijo v sestav svojega zemljiškega gospostva tudi ptujsko mesto. Skušali so si pridobiti sodstvo nad meščani, podpirali so obrt v ptujskih pred- mestjih izven Ptuja na škodo tamkajšnjih obrtnikov; z mitnino in carino so skušali zavreti ved- no tesnejše sodelovanje mesta z okolico. Tudi po izumrtju Ptujskih gospodov leta 1438 je Salzburg po svojih upraviteljih s ptujske- ga gradu neposredno upravljal svojo zemljiško posest, združeno v urad Ptuj (Amt Pettau). Ptuj- ski urbar tega urada iz leta 1495 našteva imenoma podložnike v 13 župah oziroma 32 vaseh, ki so domala vse že naštete v urbarju iz leta 1322. Seznam gornikov (vinogradnikov), od katerih je gospostvo prejemalo gornino (mošt oz. vino kot dajatev) vse- buje 46 zaselkov ali vrhov se- verno od Ptuja do Pesnice in 19 vrhov onstran Pesnice v območ- ju župnije sv. Lovrenca. Ptujski grad menja lastnike Ob prehodu v novi vek se je pomembnost Ptuja in ptujskega gradu spričo naraščajoče turške nevarnosti močno dvignila. De- želni knez se je že dolgo trudil, da bi dobil Ptuj v svoje roke in ga vključil v sistem deželne ob- rambe proti Turkom. Končno je spomladi 1555 kralj Ferdinand I. kupil mesto in grad Ptuj z zem- ljiškim gospostvom od salzbur- ške nadškofijske cerkve in novo posest pridružil imetju deželne- ga kneza ali deželni komori. Od- slej ima mesto Ptuj naziv »de- želno komorno mesto Ptuj«. Ptuj sam ostane avtonomno mesto de- želnega kneza, grad in zemljiško posest pa prejmejo v zakup vite- zi de Gera, ki so bili z znatnim posojilom omogočili cesarju Fer- dinandu nakup mesta in gradu. Tako se je končala skoraj se- demstoletna doba salzburške nadoblasti nad Ptujem in njego- vim širokim zaledjem. Z nastopom vlade nadvojvode Karla (1564-1590) je nastopila tu- di za Ptuj važna prelomnica v zgodovini mesta in njegovega gradu. Zaradi vedno bolj grozeče turške nevarnosti je skušal de- želni glavar s pomočjo deželnih stanov utrditi obmejne trdnjave in zagotoviti zadostna sredstva za deželno obrambo proti Tur- kom. Tako so tudi v Ptuju okrog le- ta 1570 začeli z obširnimi utrdit- venimi deli na ptujskem gradu. Ta je tedaj tudi spremenil zna- čilno podobo srednjeveškega gradu in dobil zunanji videz, ki ga je v glavnem ohranil do da- nes. Tedaj so zgradili mogočno južno bastijo — ob južnem do- hodu s stopnicami na grad — z visokuni opornimi zidovi iz ope- ke in tako imenovana Karlova vrata z dvižnim mostom in jar- kom. Omenjena vrata so še danes ohranjena z originalnimi vratni- cami iz tistega časa, nad njimi pa se še danes nahaja grb nad- vojvode Karla, graditelja novega ptujskega gradu. Tudi južni del grajskega jedra je v tem času dobil mogočen re- nesančni portal, za katerega je izdelal načrte italijanski gradbe- ni mojster Salustio Peruzzi. Tudi/ ta vrata so tedaj brez dvoma no- sila nadvojvodov grb, ki so pozneje odstranili novi lastniki grofje Leslieji in ga nadomesti- li s svojim. Gospostvo ptujski grad so da- jali deželni vladarji v tem času v zakup raznim zakupnikom, ki so se hitro menjavali. Od teh je seveda vsakdo skušal izvleči iz zemljiške posesti in podložnikov čim večje dohodke, ne da bi se posebej brigal za redno upravo in smotrno gospodarstvo. Iz tega časa ohranjen urbar (iz leta 1597) našteva 34 vasi z nad 400 kmeti- jami približno v istem obsegu kakor najstarejši salzburški ur- bar iz leta 1322. Spomladi 162^ je prodal cesar Ferdinand II. ptujski grad in go- spostvo grofu Janezu Eggenbcr-. gu, deželnemu glavarju na Šta-i jerskem. Po smrti grofa Eggen- berga preide ptujski grad v last plemiške rodbine Tannhausen, Ignacij, poslednji moški potomec iz tega rodu, je bil član jezuit- skega reda v Gradcu. Ko je leta 1642 podedoval ptujski grad s pripadajočim gospostvom, ga je podaril z odobritvijo svoje ma- tere zagrebškim jezuitom, ki so ustanovili v Ptuju svojo posto- janko. 2e leta 1656 pa so jezuiti na dražbi grad z gospostvom prodali. Kupil ga je cesarski maršal in poveljujoči general v Vojni Krajini grof VALTER LE- SLIE za 62.000 goldinarjev. Ta je začel grad temeljito prenavljati. Dozidal mu je severni trakt z viteško dvorano in južni vzhodni trakt in mu tako dal sedanjo po- dobo. O tej zadnji veliki obno- vi ptujskega gradu priča še da- nes na več mestih grajskih zgradb značilen grb rodbine Le- slie, trije obroči s krono. Najlepši in največji je vsekakor grb nad Peruzzijevim portalom z napi- som »grip fast« (zgrabi trdno) z dvema krilatima levoma. Plemiška rodbina Leslie lastnica ptujskeg^i gradu Bogata plemiška rodbina Le- slie j ev, ki je po svojem poreklu iz Škotske, je obdržala grad Ptuj v svojih rokah nad 150 let, dokler ni leta 1802 v avstrijski liniji iz- umrla. Valter Leslie, prvi lastnik ptuj- skega gradu iz svojega rodu, je hotel zagotoviti svoji rodbini stalnost pridobljene zemljiške posesti. Zato je ustanovil že leta 1663 iz ptujskega gospostva za moške naslednike takoimenovani fideikomis ali dedno in neprodaj- no nep^remično posest. Njeni po- sestniki so imeli samo pravico do užitka te posesti. Določeno je tu- di bilo, da bo ob morebitnem iz- umrtju Lesliejev fideikomis po- dedovala plemiška rodbina Die- trichstein, ki je bila že tedaj z Leslieji v sorodstvenih zvezah. To se je leta 1802 tudi zgodilo. Leslieji so kot zemljiški po- sestniki posvetili precejšnjo skrb svojemu zemljiškemu po- sestvu. Velike gospodarske spre- membe so jih silile, da so začeli uvajati razne reforme. Gospo- darski obrat gospostva začenja dobivati obliko veleposestva, ki ga upravlja in obdeluje lastnik po svojih upravnih organih z gradu. Obdelovanje pa se seve- da vrši s pK)dložniki iz lastnih podložniških vasi pod vodstvom vaških županov. Zato se je ob koncu 17. stoletja pojavila nuj- nost, da se na novo uredijo ob- veznosti tlake med podložniškimi vasmi in gradom. Nove obveznosti so dotedanjo nedoločeno tlako ,ki so jo za- htevali pač po potrebah grajske- ga gospodarstva, spremenile v časovno in denarno določeno. Obenem pa je zemljiški gospod priznal podložniškim posestvom kupno pravni značaj (Kaufrecht), kar pomeni, da je podložnik po- stal trajni užitnik posestva, s ka- terega ga zemljiški gospodar ni mogel' odstraniti, ako je v re- du izpolnjeval zahtevane dajat- ve in obveznosti Za kupne kme- tije uzakoni cesar Jožef II. pra- vilo dedovanja najpt^rejšega si- na, s čimer se ohrani v veljavi nedeljivost kmetij. AK — Zgodovin,=;k: arhiv v Ptuju Nadaljevanje prihodnjič stran i »TEDNI K« — petek 12. novembra 1965 Stran 6 y ŠPORT » ž p o R T NOGOMET SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rudiir (ThAiuminiij 1:3 (0:2) Aluminij: BratiC, Gerečnik, Muržec, Lioboda, Mesaric. Vodu- šek, Milosavljevič, Kneževič, Spe- honja. Tkalec. Artenjak, 1 Rudar: Krajšek. Zalokar. Kaste-' I;c Bostič, Kravogl, Breznikar.i PiSek (Co-' Krasnik, Obrčkal, Majcen, Petan, Strelci golov: - osavljevič v 13. minuti, v 39. minuti Vodušek, Spe- honia v 48. minuti Cap v 52. mi- nuti. Sodil je jre 17. J iubljane pred kakšnimi 300 gledalci. Aluminij je nastopil v Trbovljah ?. enajsterico, ki je prerhagala pre- teklo nedeljo Kladivarja šele v drugem delu igre. Manjkali so Kmič. Mlkič, V kovic in Emer- šič, ven -> vrzeli niso poznale, saj so ^igr: igralci Aluminija tako kot najbolj /..lajo. V začet- ku tekme so sicf-r prr ,ej grešili. Prvi so se znašli gostje in v 13. minuti je Milosavljevič zadel spodnji kot vrat in dosegel zaslu- ženo vodstvo. Rudarji so i priza- devali, da bi izenačili, vendar je bila gostujoča obramba z vratar- jem Bračičem vselej na mestu. Strelec drugega zadetka za Alu- minij je bil krilei, Vodušek, ko je lepo končal akcijo napadalne pe- terice z lepim strelom in vratar Krajšek je bil ž. drugič prema- gan. V drugem delu igre sta dosegli ekipi vsaka po cn zadetek, pri če- mer velja omeniti, da je povečal ra2ffnerje Spehonja na 0:3. častni zadetek za domačo je dosegel Cop, ki je tik pred zaključkom I. aela zamenjal slabega Piska. Komentatorji trdijo, da je pri- kazala enajstei-ica Aluminija teh- nični in predvsem v drugem delu zrel nogomet. V naslednjem 10. kolu se bo sre- čtI Aluminij na svojem igrišču z Gorico, v zadnjem kolu pa bodo gostovali v Kidričevem nogO'.ne- taši Ljubljane. Ostali izidi v NSL: 2elezničar:Klaeivar 2:0. Triglav: Branik 6:3. Ljubljana:Koper 2:1, Mura:Gorica 3:1, Celje:Rudar (V) 7:2. j Pari naslednjega kola so: Železničar :Koper, Aluminij :Go- rica, Kladivar:Branik. Rudar (T): Rudar (V). Ljubljana:Celje. Mu- ra :Trigla v. J SLOVENSKA CONSKA LIGA Drava-Grafičar 2:0 (1:0) Drava: Ivartnik. Ljul^ec II, Nežmah, Lipavšek, Kranjc, Ko-j rošec. Korenjak, Zmazek, Vuie- tič, Kostanjevec, Ljubeč III. Grafičar: Martinuzzi, Turner I, Turner II, Vigali, Sapač, Bur- ger, Bagari, Kavčič, Bažika, Ko- lar, Belec (Horvat). Strelci zadetkov: Ljubeč III, Kostanj evec. Pred 200 gledalci je sodil Rep iz Mai-ibora, zelo slabo je sodeloval s stranskima sodni- koma in presojal dogodke na Igrišču kar po svoje. Njegove odločitve na srečo niso vplivale na končni rezultat, če izvzamemo prekršek nad Korenjakom v dru- gem delu. V derbiju II. SCNL — zahod je Drava zanesljivo obračunala z vodečo enajsterico. Grafičarji so bili na trenutke sicer enako- vredni nasprotniki, vendar t,iso imeli niti ene zrele priložnosti za zadetek, razen .spodrsljaja Lju- beča II, ko je vrnil žogo vratar- ju Ivartniku tako nespretno, da jo je prestregel Bažika, ki pa je zgrešil cilj. Razmerje 2:0 je si- cer nekoliko prenizko, saj so imeli napadalci Drave lepe pri- ložnosti za gol, vendar »ni šlo« predv.sem Zmazku, ki se je ne- kajkrat sprehodil med nasprot- nikovimi obrambnimi igralci, vendar je bil vselej premalo od- ločen. Nadaljni dve točki v zadnji predstavi na stadionu ob Ormo- ški cesti v jesenskem delu — do konca gostujejo nogometaši Dra- ve še v Celju in v Konjicah — sta pripomogli le k vrnitvi ptuj- ske Drave med kandidate za na- slov jesenskega prvaka v SNCL — zahod. Ostali rezultati: Nafta:Konjice 3:0, 01imp:Soš- tanj 4:3, Fužinar:Mejnik 3:4, Oj- strica :Kovinar 0:2, Papirničar je bil prost. V desetem kolu SCNL — za- hod bosta med ostalimi dvoboji najpomembnejši tekmi v Celju — 01imp:Drava in v Svečini pri Mariboru — Mejnik:Nafta. NK Šport na Desterniku 3. nov. t. 1. so se večkratnemu povabilu končno odzvali ptujski študentje in odigrali prijateljski dvoboj v malem nogometu in na- miznem tenisu z moštvom Dester- nika. V namiznem tenisu so zmagali ! Desterničani z rezultatom 6:3, kar je precejšen uspeh, ker so študent- je bili istočasno najboljši igralci I Ptuja. Tudi v nogometu .«o zma- gali domačini (toda tu mnogo bolj nepričakovano) z visokim rezulta- I lom 5:1, mnogo po zaslugi odlič- nega vratarja Du.šana Simoniča. Najboljši pri Ptujčanih pa je bil požrtvovalni kapetan ekipe Bran- ko Vukasovič. Dogovorili so se za ponovno sre- čanje. ME Množično tekmovanjo za pokal Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj in Sin dikalne podružnice Trg. podjetja »Merkur« Da bi poživili in razširili mno- žično telesno kulturo in rekrea- cijo v delovnih kolektivih ;in splošnih telesnovzgojnih organi- zacijah, razpisujeta Občinski sindikalni svet Ptuj, komisija za rekreacijo in šport ter sindikal- na podružnica Trgovskega pod- jetja »Merkur« Ptuj množično tekmovanje na področju splošne telesne vzgoje. Tekmovanje je celoletno in se upošteva vsa ak- tivnost društva ali sindikalnega aktiva od 29. novembra 1964 do 30. oktobra 1965. Točkuje se po posebnem pravilniku, komisij- sko. Za pokal ObSS Ptuj se lahko potegujejo le vaška dru- štva TVD »Partizan«, vaška šol- ska društva in LMS, če se bavi s telesno vzgojo. Za pokal Sin- dikalne podružnice »Merkurja« pa mestna in industrijska teles- novzgojna društ\'a. šolska šport- na društva iz mest in industrij- skih krajev ter vsi sindikalni ak- tivi in ostale organizacije. Ti.sto društvo ali organizacija in aktiv, ki osvoji prvo mesto in vilo točk. osvoji prvo mesto in prejme pokal za eno leto. Izje- moma bo letos dodeljen pokal na prireditvi »Izberimo najbolj- še sportiiike«, naslednja leta pa na dan republike 29. novem- bra v kraju ali delovni organiza- ciji zmagovalca. Pobudo ObSS Ptuj in sindi- kalne podružnice »Merkurja« Ptuj toplo pozdravljamo ter upa- mo, da bo odziv na to celol(^- no tekmovanje množičen in bo- mo tudi na ta način skušali raz- širiti splošno telesno vzgojo, ki je osnova za ves nadaljni razvoj v športu in zdx'avju ter vzgoji človeka. OP TVD »PARTIZAN« PTUJ URNIK TELOVADBE »Partizan-, društva za telesno vzgojo v Ptuju, si je tudi letos zasta- vil odgovorno nalogo vključiti čim več mladine v redno telesno vzgojno delo. Z redno, neprekinjeno in vsestransko telovadbo, ki naj postane mlademu rodu vsakodnevno potreba, se bo mladina du- hovno in telesno krepila ter našla pri telovadbi svoje zadovoljstvo in zdravo zabavo. Vaje v sezoni 1965'66 so po naslednjem urniku: OPOMBA: vstop v telovadnico je dovoljen le v telovadnih čevljih in ob prisotnosti vaditelja. Vabimo mladino, da pride v telovadnico v čim večjem številu. . Načelnik društva: Stevo Ečedin Lunine spremembe in vremenska napoved za teden od 14. do 21. nov. 1965 Zadnji krajec bo v torek, 16. novembra, ob 2.54. Napoved vremena: Ponekod, zlasti v severni in za- hodni Evropi, bodo snežna ne- urja. Pri nas bo spremenljivo oblačno, vetrovno in dež proti koncu tedna. A. C.