fOŽTNINA PLAČANA V GOTOVINI I
L6TniKi7LiuDiiana-i929
NOVKKHER 1989	ŠTEVILKA	S
Vsebina: 2. Grcy, Moi gozda. Povest. S sliko. (Dalje.) — Trentar, O stikih dr. Mahniča in dr. Kreka s srednješolskim dijaštvom. (Konec.) — Vanjuša, Onemoglost. Pesem. — Jos. Voršič, Nekaj o podmornicah. 2 2 slikama. — Simona, Moje učiteljevanje v Toskani. (Konec.) — Dr. V. Bohinec, Sueški '
prekop. S slikami. — Iv. Koštiil, Drobtinice iz zgodovine besed. (Dalje.)   1
'Delo najmlajših: Iv. Krstnik, Kostanjarja. — Drobno blago: Literarni pomenki. * Odgovori in obvestila. * Mali obzornik. * Dijaški šah. * 2a dobro 1
voljo. * Uganke.
MENTOR izhaja desetkrat med šolskim letom, vsakega lf. v mesecu. List urejuje Blaž Pornič, izdaja ga Prosvetna zveza, oblastem odgovarja dr. Jakob Mohorič. Tiska tiskarna »Slovenija«, za tiskarno odgovoren Albert Kolman, Ljubljana, Celovška 61.
UREDNIŠTVO in UPRAVA je v Ljubljani, Gradišče 4. Vsi rokopisi in dopisi, ki sc nanašajo na vsebino lista, naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina in reklamacije na upravo. Rokopisi se ne vračajo.
CELOLETNA NAROČNINA za dijake 30 Din, za nedijake in zavode 40 Din. Plačuje sc naprej. Posamezna številka 4 Din. — številka čekovnega računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676.	\
Za Italijo znaša naročnina 10 Lit za dijake, 15 Lit za druge in se pbčuje po 'italijanskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov« v Ljubljani, za Avstrijb 4 S za dijake, 6 S za druge in se plačuje po avstrijskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov«, za Ameriko 1 dolar, za druge kraje 4 švic. franke. — Iz inozemstva se .more pošiljati naročnina tudi v priporočenem pismu. — Številka ček. računa za Italijo ; 11 1670 položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani), za Avstrijo 1 B-i56.644 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani).
POVERJENIKI, ki so naročili list za več dijakov skupaj, smejo plačati list — ako ' jim ni mogoče poslati vse naročnine naprej — v trikratnih obrokih, in sicer pred izidom tretje številke prvo tretjino, pred izidom šeste številke drugo in pred izidom devete številke zadnjo tretjino. Poverjeniki dobe za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj.
Iz uredništva in uprave.
Uprava Mentorja razpolaga iz prejšnjih let še z naslednjo zalogo:
Za leto 1926/27 (14. letn.) sc dobe še številke 1, 2, 3/4 in 7/8, vsaka posamezna po Din 4-—, dvojna po Din 8’—.
Za leto i927'28 (ij. letn.) se dobe še
a)	številke	3, 4, j, 6, 7.8, 9/10	po Din 4-—, dvojne po Din 8-—;
b)	celotni,	originalno v platno	vezani letniki po Din 60 •—, za dijake
po Din jo*—.
Za leto 1928 29 (16. letnik)
a) številke 1/2, 3, 4, j, 6, 7, 8, 9 10 po Din 4-—,	dvojne po
Din 8-—;	/
b)	celotni	broširani letniki po	Din 40’—, za dijake po Din 30’—.
c)	celotni	vezani letniki (kakor zgoraj) po Din 60—, za dijake	po
Di>t 50 —;
/ č) nekaj celotnih broširanih letnikov po izredni ceni Din 15'— za izvod. (Štev. 1/2 je pri teh irvodih že nekoliko obrabljena ali prepognjena, sicer pa cela.)
Dijaki in dijakinje
kupujte vse šolske knjige in potrebščine v skladišču
Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani,
Vrazov trg 4 — Šentpetrska vojašnica, glavni vhodi
Posebe Vas pa opozarjamo še na
Karto zgodovinskega razvoja SHS 1804—1918, pri red. A. Zavrl. Priročna izdaja Din 8-—.
šolski zoo. Kratko navodilo za ustanovitev živalskega vrta. Cena Din 6•—.
Oboje vam bo izvrstno služilo tudi izven šole!
117. UETKIK
NOVEHBEK S9SS»
ŠTEV. 3
ZANE GREY:
MOŽ GOZDA.
Roman z divjega zapada.
Slovenski pripoveduje dr. Joža Lovrenčič.
Tretje poglavje.
Popoldne, ko je opravil v vasi to in ono, za kar so ga prosili prijatelji, je krenil Dale na Auchinclosovo farmo.
Nizka, pol zidana pol lesena hiša je bila nenavadno velika in sc je dvigala na griču kake pol milje izven vasi kot dom in utrdba. Bila je prvo poslopje v pokrajini in ko so jo gradili, so morali nekajkrat prekiniti z delom, da so odbili indijanske napade. Kot ponosna gospodarica je gledala Auchinclosova hiša z griča na skednje in lope in staje raznih velikosti in oblik, gledala na sto juter dobro obdelane zemlje, kjer je valovilo zlato žito v popoldanskem solncu, gledala na neznansko obširen pašnik, ki ga je delil v dva dela potok, ob katerem so rastlc vrbe. Po pašniku so sc pasli številni tropi konj, dalje zunaj na valovitih pustih nižinah pa črede goved.
Vsa farma je pričala o dolgoletnem napornem delu in veliki vztrajnosti. Potok jc namakal zeleno dolino med dvorccm in vasjo, vodo za domačo uporabo so pa imeli napeljano iz gore, od koder jc tekla po borovih žlebeh kakor srebrn trak, iz doline navzgor pa je morala po nerodnih ccveh in otroci v Pinu so sc čudili, kako more teči navkreber prav v Auchinclosovo kuhinjo.
Dale je zagledal Auchinclosa v senci na verandi. Razgovarjal se jc s pastirji in ovčarji. Močan, širokopleč mož je bil in ne enega sivega lasu še ni imel.
Še kar nič star bi ne bil videti, ako ne bi bil njegov obraz nekam utrujen, mračen in bled. Njegove modre, odkrite oči so gledale žalostno, a vendar je žarel v njih še vedno moški pogum.
Medtem ko je Dale ugibal, ali ga Auchinclos sprejme ali nažene, je videl, da ga je opazil in da je odslovil pastirje. Dobro znamenje je bilo to in Dale se je začudil in se mu približal.
»Kako gre, Al, kako gre?« jc mirno pozdravil in odložil puško.
Auchinclos ni vstal, pač pa mu je ponudil roko.
»Hej, Milt Dale, prvič vas vidim zdaj, ne da bi vas mogel zgrabiti in položiti lepo na tla!«
Malo godrnjavo jc govoril, a vendar ginjeno.
»Hočete pač reči, da niste prav zdravi? Žal mi jc, Al!« je odvrnil Dale.
»Ni to, ne! Nikdar v svojem življenju nisem bil bolan. Zdelan sem le kakor konj, ki je bil močan in voljan in je preveč garal . . . Vi, Milt, pa ste vedno enaki, kakor bi sc življenje v gozdu nc dotaknilo človeka. In mogoče ste celo pameten dečko! Zadnje čase, ko nc morem drugega, sem tudi o tem razmišljal . . . Samo, Milt, tako življenje vas nc obogati!«
»Al, vse imam, kar si želim in kar potrebujem.«
»Lepo in prav, a ste sami zase, nc da' bi se zmenili za ljudi. Človek je ro-
jen tudi za dobra dela, a vi se zanje ne brigate ...«
»Kdo ve, sva pač različnega mnenja, Al!« je menil Dale in se široko nasmehnil.
»Kakor vedno . .. No, kaj ste prišli, samo da me obiščete?«
»Nc samo to,« je dejal Dale zamišljeno. »Najprej vam povem, da sem prioravljcn, plačati vam ovce, katere vam je, kot še vedno trdite, končal moj kuguar.«
»Plačati hočete, kako?«
»Mislim, da jih ni bilo dosti.«
»Kakih petdeset!«
»Toliko? In vi mislite res še vedno, da jih je moj Tom?«
»Hm, seveda jih je, vem.«
»Al, kako morete nekaj vedeti, česar jaz nc vem? Sicer sc nc bova pričkala spet radi tega. Ovce vam plačam. Odslužim jih.«
»Kaj, radi tega ste prišli?« se je začudil Auchinclos.
»Radi tega.«
»Potem naj me vrag pobere!« je rekel Al in se naslonil ter zvito opazoval Daleja. »Kaj lc mislite, Dale? Ali ste slišali kaj o moji nečakinji in se hočete postaviti?«
»Da, Al, njen prihod jc v marsičem v zvezi z mojim prihodom,« jc suho odvrnil Dale. »Toda, da bi sc postavljal radi nje, nak!«
»Haha, taki ste in nič drugačni kakor fantje tod okoli. Sicer jc to dobro znamenje. Ženske jc bilo treba, da vas izvabi iz gozdov!«
»Častna beseda, Al! . . .«
»Sinček, nič ne boš nalagal starega moža!«
»Lagal? Nikomur nc lažem! Lagati, Al, znajo samo ljudje, ki žive v mestih in mislijo vedno na svoj posel. Jaz živim v gozdu, kjer mi ni treba lagati!«
»No, saj nisem mislil tako hudo, Dale, in nemara bo res, kar pravite . ..«
»Ovce vam torej odslužim!«
»Nc, ni treba!« ga je hitro zavrnil Al. »Črto čez ta račun. Lepo jc, da ste prišli in bili pripravljeni povrniti ško-
do. Dovolj je to in naj vas dclj nc skrbi!«
»Še nekaj sem vam hotel povedati, Al! Za Beasleya gre ...« je začel Dale, da bi prešel v pravi razgovor.
Auchinclos se je stresel, v lica mu je planila kri in zavzdignil je tresočo se roko:
»Ne govorite mi o tem... o tem... mehikanskem psu!« jc bruhnil. »Pred očmi se mi megli, Dale . .. Saj vem, da ste se danes zavzeli zame ... Lem Har-den mi je povedal. Vesel sem bil. In to jc, radi česar sem pozabil na oni stari spor ... O tem ovčjem tatu pa tiho — sicer vas naženem!«
»Al, bodite pametni!« ga je miril Dale. »Nujno potrebno je, da vam o Beaslcyu nekaj povem.«
»Nc, ničesar nočem slišati!«
»Morate, Al. Beasley bi rad dobil vse vaše. Neko kupčijo je sklenil. . .«
»Sveta nebesa, saj to vem!« je vzrojil Auchinclos, planil pokonci in obraz mu je posinel. »Ali mislite, da ste mi povedali kaj novega? Tišajtc, Dale, več nc vzdržim!«
»Pa vendar, Al. Za nekaj hujšega gre! Vaše življenje je ogroženo in vaša nečakinja Helen . ..«
»Tiho in izginite!« je zarjul Auchinclos in stisnil in stresel svoje velike pesti. Jeza ga jc tako zgrabila in zdelala, da jc bil ves onemogel.
»Al, vaš prijatelj sem!« ga jc skušal Dale pomiriti.
»Prijatelj, ha!« jc bil Auchinclos še vedno besen. »Potem ste edini!. . . Milt Dale, bogat sem in z eno nogo že v grobu. Nikomur ne zaupam . .. Vi, vi, divji lovec, pa mi dokažite, da ste moj prijatelj. Dokažite! Pojdite in ubijte tega podlega ovčjega tatu! Storite karkoli in potem sc vrnite, da sc zgo-voriva!«
Na vratih jc to govoril, nato sc kakor opotekel v hišo in jih zaprl. Dale jc trenutek postal, vzel potem puško in odšel. —
Večerilo sc jc že, ko jc prišel Dale
v taborišče svojih štirih mormonskih prijateljev.
John, Roy, Joe in Hal Beeman so bili sinovi mormonskega pionirja, ki je bil ustanovil naselbino Snowdrop. Mladi so bili še. a trdo delo in trdo življenje pod milim nebom jim je dalo svojo zrelost. Po starosti se niso dosti ločili, po zunanjosti pa celo nič. Jezdeci, ovčarji, pastirji, lovci so bili, dolgih, krep-
Dale in Beemani so bili sorodni značaji in zato so se tudi spoprijateljili. Zaupali pa so si predvsem, ko je šlo za življenje v gozdu.
Ko je prišel Dale, so ga povabili, naj večerja z njimi. Med večerjo so govorili ko navadno, kadar so se srečali, ker Dale je o svojem načrtu še molčal. Po večerji je pomagal Joeju pri konjih, ki sta jih prignala v jaso sredi borov in jim
Prižel jc pod okno ...
kih mišičastih postav, suhih, brončenih, mirnih obrazov in tihih, ostrih oči kot ljudje, ki živijo v naravi.
Taborišče so imeli tri milje od Pina ob nekem studencu v votlini, ki so jo obdajali topoli. Čeprav so delali pri Beasleyu tik zraven vasi, so vendar, /.vesti naseljeniškim navadam, jezdili na delo in z dela.
povezala prednje noge, da ne bi ponoči ušli. Ta čas je legla že noč nad pokrajino in v taborišču jc zaplapolal ogenj.
»Pri Beasleyu ste torej zaposleni?« je vprašal Dale, ko se jc vrnil k ognju.
»Smo bili, smo bili,« mu je zategnjeno odvrnil John. »Danes, ko je naš mesec, pri kraju, smo šli po plačo in odpo vedali. Beasley jc rohnel!«
»Zakaj ste ga zapustili?«
John je molčal in molčali so tudi bratje, kot bi bili dogovorjeni.
»Čujte, nekaj vam povem in potem govorite!« je dejal Dale in jim na kratko povedal, kako se je Beasley domenil s Snakom Ansonom, da bi ugrabil Au-chinclosovo nečakinjo in jo odvedel.
Ko je Dale končal s svojo zgodbo, so mladi Mormoni tiho obsedeli, ne da bi bili kaj presenečeni. John, najstarejši, je s šibo podrezal po žerjavici, da so se vzbudile v njej iskre in letele na vse strani.
»Milt, kaj nam pripoveduješ vse to?« je vprašal nato John.
»Edini prijatelji ste mi,« je odvrnil Dale. »V vasi sem o vsem tem molčal in mislil na vas, mladci! Nikakor nočem pustiti, da bi Snake Anson ugrabil dekleta. Zato bi rad pomoči in prišel sem k vam!«
»Dekle sem, dekle tja, Beasley je mogočen in Al peša!« je John upošteval razmere.
»Ne gre vedno vse tako gladko, kot si je kdo želel! Pa naj bo kakorkoli! Kar me jezi, je ona kupčiia z dekletom . . . Šestnajstega pride v Magdaleno in potem s pošto v Snowdrop. Kaj bi bilo storiti? Čc bi se peljala s pošto, potem bi bil jaz zraven na kozlu, stavim! Pa sc sploh ne sme peljati s pošto! Mladci, pomagajte mi, <ai sem vam rudi jaz kajkrat, ko ste bili v stiski in zadreei. Kes je to nekai drugega, a vendar! Kdo je Beaslev. vesrc in veste, da bi vas ootem strahoval Snake s svojo roloo. Hitre konje imate, bictre oči za sleherno sled in strelci ste, da ?1coa ne rakih! Dečki ko nalašč, da '/ vami uže-nem ro nodlo tolpo. Ali mi boste pomagali ali nai erem sam?«
John Beeman ie sricnil krenko Da-leju roko in za nitm rudi bratje, ki so vstali. Oči so iim žarele in čudno bridka noteza se jim je začrtala krog ozkih usten.
»Milt, bolje ko ti vemo, kdo je Beaslev. Našega očeta je uničil in osleparil še mnogo drugih Mormonov. Do-
kaze imamo, da dobiva ovce, ki jih krade Ansonova tolpa ... Naši ljudje nam niso dovolili, da bi javno obtožili Beasleya. Pa smo molčali in trpeli. Oče nam je govoril: ,Le počakajte, naj kdo drugi začne z Beasleyem!. . .’ Pa začneš ti!«
Tako John.
Rov, najboljši lovec in jezdec, ki je bil tudi najbolj željan pustolovščin in nevarnosti in bil že z Dalejem često na dolgih pohodih, je pa dejal odločno in poln gneva:
»S teboj gremo!«
Nato so znova potaknili ogenj, sedli okoli njega in ugotavljali načrt, kako bi rešili Helen Rayner. Zadostno število osedlanih konj — dolg ovinek, da bi neopaženo prispeli v Magdaleno, kjer bi pregovorili dekle, ki sc bo trmoglava hotela peljati s pošto. Če bi ne šlo drugače, bi jo nasilno odvedli. Potem boj z zasledovalci — beg skozi gozde, dokler je ne privedejo zdrave in nenoškodovane k Auchinclosu . . .
»Milt, ali gremo zdaj nad Bcaslc-ya?« ie pomenljivo vprašal Rov Bce-man, ko so bili z načrtom gotovi.
Dale je bil zamišljen in ni odgovoril.
»Dovolj bo za danes!« je rekel John in potem so legli in zaspali.
Četrto poglavje.
Helen Rayner je sedela že štiriindvajset ur v ekspresu na zapad, ko je odkrila vznemirjajočo jo okolnost.
Spremljala jo je šestnajstletna sestra Bo, a vendar ji je bilo slovo od doma težko. Zapustiti je morala ovdovelo mater s številnimi še nedoraslimi otroki, za katere je dotlej tudi ona skrbela s prihranki svojega poučevanja. Stričevega vabila je bila vesela, ker je upala, da bo poslej lože pomagala materi, in še zato, ker je v njej živel duh prvih pionirjev in bi rada doživela kdovekaj posebnega na divjem zapadu, ki jo je vedno mikal. Med vožnjo se je že vživela v farmo, ki bo njena last, videla konje, govedo, ovce, pašnike in gozde
in nenavadno bilje in cvetje in pozabila je žalost slovesa.
Pa je na postaji v Lajunti opazila Harva Riggsa, ki se je delal, da je ne vidi, a jo je le iskal. Kakor bi jo kdo polil z mrzlo vodo, ji je bilo. Ni ga marala, ni ga mogla. Mati mu je bila nekaj dolžna in je govorila zanj, ko jo je vprašal za roko. Zavrnila ga je, a ji le ni dal miru. Bil je domišljav pustolovec, ki ni imel prav nič prikupnega. Postavljal se je z neštetimi junaštvi, v katera pa Helen ni verjela.
In ta človek ji sledi!
Trnje med rožami sanj o novem domu na zapadu.
Helen ga je poznala in je vedela, da je podel, da se ne bo strašil nikakih sredstev, s katerimi bi dosegel svoj cilj. To jo je vznemirilo in čustvo osamljenosti, bojazni in zapuščenosti jo je objelo. Pa le mimogrede. Ponos in pogum Auchinclosov sc je vzbudil v njej in sklenila je, da nastopi z nepopustljivo odločnostjo.
Vlak je drevel preko novih pokrajin, slika za sliko se je vrstila, gozdi in ravni, prepadi in pušče — vse kot v sanjah in Helen je pozabila na svojo nadlogo in skrbela le za sestro, ki je bila od sile živa in radovedna.
Sedeli sta si nasproti in imeli ob sebi košare, v katere jima je spravila mati vse, kar je mogla, da ne bi napravili na bogatega strica slabega vtisa. Tudi brašno.
Ko se je zvečerilo in so začeli potniki jesti, sta tudi Helen in Bo vzeli manjšo košaro, si jo položili na kolena, jo odprli in se založili z njeno vsebino. Potem sta sc stisnili druga k drugi, se odeli in zadremali.
Vlak je drevel in drevel v noč milje in milje, nc da bi postal, zakaj ure in ure ni bilo ob progi na vasi ne koče nc kakega indijanskega vigvama.
Zjutraj, ko sta deklici spet brskali po košu, se je vlak ustavil v Las Vegas.
»Glej, glej, Neli, cowboye!« jc vzkliknila Bo veselo.
Helen se je zasmejala in opazovala
sestro. Majhna je bila, polna življenja, imela kostanjeve lase in temnomodre oči, ki so škrateljskoživo žarele in vabile ko magnet.
Na peronu jc bilo nekaj železničarjev, nekaj Mehikancev in postopajočih cowboyev, med katerimi je bil eden posebno leporasel; imel je rdečebrončen obraz, svetlordečo ruto okoli vratu, ob pasu revolver in dolge, ukrivljene ostroge na čevljih. Očividno je ujel Bo-jin občudujoč pogled in se bližal oknu, ob katerem sta sedeli deklici. Čudno neokretno je hodil, kot bi ne bil vajen peš. Prišel je pod okno, snel sombrero in se prostodušno smehljal. Heleni jc ugajal na prvi pogled in ko se je obrnila, da bi ugotovila, kak vtis je napravil na Bo, je videla, da je sestra do smrti prestrašena.
»Dobro jutro, kam gre pot?« je vprašal cowboy še vedno dobrodušno smehljaje se.
Barva njegovega glasu in njegova šegava veselost je znova zadivila Helen.
»V Magdaleno se peljeva in potem s pošto v Whitc Montains,« je odgovorila.
Cowboy se je začudil.
»Apaška pokrajina, Mis! Ni za vas! Oprostite — mar ste Mormonka?«
»Ne, nečakinji Ala Auchinclosa sva,« jc pojasnila Helen.
»Ho, kaj poveste! Bil sem že v Magdaleni in slišal sem o Alu. Gresta v obisk?«
»Doma bova tam.«
»To je pa lepo! Zapad potrebuje deklet... Da, slišal sem o Alu. Star govedar iz Arizone v deželi ovac! Nič kaj prijetno. Radoveden sem le, če bi me vzel v službo za jezdeca, ako bi kdaj stopil do njega?« Še sc jc smehljal, ko jc to govoril in ošvignil s svojim pogledom Bo tako, da se jc Helen nasmehnila, sestra pa zardela . ..
»Mogoče bo kaj. Stric mi jc nekoč pisal, da mu vedno primanjkuje delavcev,« je povedala Helen.
»Pridem in pogledam!«
54
Kratko je odgovoril in Helen ga je presodila, da je drzno pogumen in da je v njem še nekaj trdega, neizprosnega. Ker je še mislila na pogled, ki je bil namenjen sestri, jo je podražila in rekla:
»Mogoče vam bo moja sestrica utrla pot pri stricu!«
Tedaj so butnili vozovi drug ob drugega in se začeli premikati. Cow-boy je stopal z dolgimi koraki poleg voza, v katerem sta bili sestri, in dosegal, visok kot je bil, višino okna in upiral svoj pogled v Bo.
»Srečno — ljubljena!« je zaklical in obstal.
»He, to gre hitro pri tem gospodu!« je dejala Helen, Bo je pa vnovič zardela.
»Neli, ali ni ko kak junak v pravljici?« je vprašala čez trenutek in oči so ji žarele.
»No, tako hudo ni, lep je pa!«
Bo se je komaj premagala, da ni pogledala skozi okno in zamahnila z roko, skrivaj je pa le kukala, a v svojo žalost zaman.
»Kaj se ti zdi, ali bo prišel k stricu Alu?« je hotela tolažbe.
»Otrok, saj se je vendar šalil!«
»Neli, stavim, da pride! O, to bi bilo lepo!.. . Zdi se mi, da sem se zaljubila, hihihi .. . Lepši pa je ko oni Harve Riggs, ki je lazil vedno za teboj!«
Helen je vzdihnila, ker jo je Bo s svojim živim in trmastim značajem skrbela in še, ker jo je spomnila osovraženega človeka.
Sprevodnik ju je tedaj opozoril na strašno Goro lakote, kamor so bili nekoč nagnali Indijanci Špance in jih iz-lakotili do smrti. Bo je z zanimanjem poslušala zgodbo in ko so pridreveli mimo mehikanskih ilnatih hiš v indijansko pokrajino, kjer je bilo videti ob progi slikovite pueblos in tetovirane Indijance in njihove kosmate divje mustange — tedaj jo je to kar navdušilo.
»O, pa ti Indijanci so — mirni!« je bila žalostna.
»Za božjo voljo, otrok, kaj bi hotela, da bi bili divji, bojeviti kot oni?«
»Take bi rada videla, da!« je priznala Bo.
»Bo, stavim, kesala se bom, da sem te vzela s seboj!« je bila Helen žalostna.
»Neli, ne boš se, nikdar se ne boši«
Proti poldnevu so dospeli v Albu-querque, kjer sta morali prestopiti. V množici klepetavih Mehikancev, predrznih cowboyev in oprezujočih Indijancev sc je Helen posebno bala za Bo, zlasti ker jima je sprevodnik zaupno povedal, da je kraj nevaren in da je bolje, če ostaneta v vozu in se ne kažeta v oknu.
Vlak te stranske proge je imel tri vozove, med katerimi je bil le eden oseben. Potnikov je bilo v njem malo. Helen se je bala, da utegne vstopiti Harve Riggs, kajti moral bi v ta voz, če bi hotel še isti dan v Magdaleno. Ko je mislila o tem, se je odmaknila Bo od okna — za opomin sprevodnikov se ni brigala — in začudeno vzkliknila:
»Neli, onega Riggsa sem videla, v naš vlak je vstopil!«
»Jaz sem ga videla že včeraj,« je odvrnila Helen suho.
»Zasleduje te, o, ta . .. ta .. .« je bila Bo huda in zagotovila sestri, da mu že pokaže.
Harve Riggs je res vstopil. Bil je mož srednje velikosti, teman, jezen, z dolgimi črnimi brkami in lasmi in oblečen tako, da bi vzbujal pozornost. Sombrero, apaška ruta, pas za patrone, puška — postavljal se je in zbadljivih opazk ni manjkalo, ko se je pojavil v vozu. Ko je odložil svoje stvari, se je obrnil in sc približal klopi, kjer sta sedeli dekleti.
»Hej, Neli, ali sem vas presenetil?« je vprašal.
»Nič,« je dejala hladno.
»Stavim, tla sem vas!« je hitel.
»Harve Riggs, oni dan, preden sem odšla od doma, sem vam rekla, da me prav nič ne briga, kaj vi delate in govorite!«
»Pa vam le sledim, celo na zapad, kjer boste morali popustiti!«
»Zaman vaš trud!«
»Povem vam, prisegel sem, da vas moram dobiti! Jaz — ali pa nihče!« je kipel razdražen.
»Pa vendar ne greste celo v Pine?« se je zbala Helen.
»Sledil vam bom, Neli, kamorkoli greste!« je odvrnil trdo.
Tedaj je vzrastla Bo.
»Harve Riggs, pustite Neli v miru! Povem vam, če boste lazili za njo in jo nadlegovali, moj stric ali kak njegov cowboy vas nažene, da boste pomnili, če boste še mogli! Drugega človek vaše baže ne zasluži!«
Zvonko, odločno in pogumno je govorila Bo in obrnila potem Riggsu hrbet.
Riggs se je prisiljeno nasmehnil, nato pa dejal:
»Kakor sem rekel, Neli. Če bi pa ščuvali koga proti meni, bi se utegnilo komu kaj zgoditi! Zato bi bilo bolje, da ostaneva prijatelja. Sicer sc bom zanimal za vas, naj vam je prav ali ne.
»Ni treba, bom že sama skrbela zase!« je bila Helen tudi že jezno razburjena in mu kakor sestra obrnila hrbet ter nato slišala, kako sc je počasi oddaljil v drugi konec voza.
»Postavila si se, Bo,« je bila Helen sestri hvaležna in govorili sta še o rdečeličnem cowboyu in obe sta želeli, da bi bil v vozu in pokazal Riggsu .. .
Ko se je začel voz premikati, je bil poldan in Bo je opomnila sestro, da bi spet odprli košaro . .. Vozili so se skozi dolino reke Rio Grande in Helen in Bo sc nista mogli načuditi, toliko pisane lepote se je razgrinjalo pred njima. Bo se je prva utrudila, naslonila glavico na plašč in zadremala. Helen pa je strmela in strmela v pokrajino še ure in ure in zdelo sc ji je, da jo je njen čar popolnoma prevzel. Zaljubila sc je v zapad, kakor že zdavna v svojih sanjah.
Težko je bilo Heleni, ko je zavil vlak iz doline Rio Grande, a druge doline in druga gorstva, ki jih je videla v
bežnih miljah, so ji nudile tudi lepoto svoje vrste. Doživetje je bil zanjo pogled preko Arizonske puščave in sama ni vedela, kako ji minevajo ure.
Bo se je vzbudila in bila spet lačna.
Sprevodnik je povedal, da imajo še dve postaji do Magdalene.
Helen je začelo skrbeti. Mislila je na Riggsa, mislila na nadaljno pot. Stric pride ali pošlje ponjo v Snowdrop. Do tja pa je lep kos vožnje s pošto. Tega se je najbolj bala.
»O, Neli, Še eno postajo!« je zavriskala Bo.
»Radovedna sem, če odpelje pošta že nocoj,« je dejala Helen zamišljeno.
»Gotovo, gotovo!« je bila Bo prepričana.
Čeprav je vozil vlak z isto brzino, se je zdelo Heleni, da gre po bliskovo. Tam za novomehikanskimi vrhovi je zašlo solnce, Magdalena je bila blizu in blizu novo življenje. Srce ji je začelo biti hitreje. Orumenele ravni s pasočim se govedom, prekopi, po katerih je tekla voda in namakala ozemlje, in bomba-ževec, ki je rastel tam okoli, so ji pričali, da se bliža proga svojemu koncu.
Bo je vzkliknila in kazala skozi okno.
Vlak sc je ustavljal.
Helen je ugledala vrsto nizkih hiš s ploščatimi strehami iz rdečega adop-skega ila, videla bele in mehikanske otroke, ki so se igrali, potem vedno več hiš in na griču ogromno cerkev iz rdeče opeke. Bila je lepa, čeprav je odbijala s svojo rezko ostro barvo.
Vlak se je ustavil.
Ko si jc Helen nadevala klobuk, so ji drhteli prsti. Pogledala jc skozi okno, ob katerem je že slonela Bo, in videla raztresene skupine Mehikancev in Indijancev, ki se niso genili, kot bi se ne brigali ne za vlak in za nič ne na svetu. Oddahnila sc je, ko je ugledala tam v ospredju belega človeka. Bil je visoko-rastel, širokopleč, oblečen po lovsko v irhovino in ob strani mu je visel revolver.
(Dalje prih.)
TRENTAR:
O STIKIH DR. MAHNIČA IN DR. KREKA S SREDNJEŠOLSKIM DIJAŠTVOM.
(Konec.)
12 spisa p. Otona Kocjana, ki ga navaja II. zvezek Krekovih Izbranih spisov na str. 16—z4, je znana vloga pok. g. Valentina Eržena, poznejšega superiora lazaristov in tedanjega šent-petrskega kaplana. Poslal jo je 29. septembra 1S93 deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. V njej je opisal pritožbe staršev, ki so imeli svoje sinove na gimnaziji, proti svobodomiselstvu itd. mnogih gimnazijcev in profesorjev. Prav pravi p. Oton, da smo imeli dijaki »Li-gaši« (dr. Krekov krožek), ko smo bili izvedeli o tej vlogi, razne pomisleke proti njej, prav tako tudi dr. Krek. Poleg drugega nam je šlo tudi za to, da bi se morebitna preiskava ne raztegnila tudi na nas »Krekovce«. Slutnja se je na žalost uresničila. Preiskava je bila dolgotrajna. Kako se je vršila in kako zaključila, popisuje p. Oton in profesor lv. Dolenec.
Jaz hočem k patrovemu spisu pristaviti le nekaj malega. Zdi se mi potrebno, da otmem pozabi nekaj zelo značilnih dogodkov — saj so že itak zapadli zgodovini!
Dne 10. febr. iS’94 smo bili vsi višje-gimnazijci pozvani v veliko telovadnico. Zbral se je tam tudi ves profesorski zbor in par gospodov od dež. šolskega sveta. Kot največji »zločinec« sem stal jaz sam zadaj za vsemi in hladnokrvno pričakoval obsodbe. Pri preiskavi sem se moral zagovarjati zlasti radi treh reči: da sem širil R. K., da sem nabiral podpise za zaupnico dr. Mahniču in da sem se udeleževal sestan-[iOV Pr* dr. Kreku ter skupnih izletov z njim. — No, sem si mislil, kar si pri preiskavi povedal, je bilo vse gola resnica, tajil nisi nič, kar je bilo, je bilo. Odločno in dosledno pa si zavračal in pobijal trditev preiskovalne komisije, da
bi bil R. K. kdaj prepovedan. Parkrat nisi hotel niti zapisnika podpisati, dokler ga niso popravili v zmislu tvojih izjav. Ne bo hudega! —
Pa sem se dobro uštel. Nenadoma zaslišim, da govori neki gospod od komisije o meni: »Und der Jietreffende musste bekennen, dass die Zeitschrift (R. K.) verboten war«. (»In on je moral priznati, da je bil list prepovedan.«)
Vem, da sem prebledel. Vse me je z očmi iskalo in se oziralo vame, češ, kaj storim. Vsi smo dobro vedeli, da list ni bil dotedaj še nikdar prepovedan. Obvladal sem se, čeprav je plalo po meni. Molčal sem in požrl. Ko smo se razhajali, doznavši za svoje karcerje in ukore, tedaj so me pa obsuli vsi brez izjeme, »Krekovci« pa »nasprotniki«, ter mi oponašali, zakaj nisem kar na mestu javno protestiral proti očitni neresnici. In sošolec, že pokojni Suklje, mi je zabrusil pred vsemi na glas: »Ti si šema, ti si strahopetec,« pa še drugih mi je zasolil. »Zakaj si molčal! Vsi, prav vsi bi bili pričali zate!« Kaj sem hotel! Šlo mi je za mnogo! Bil sem sedmošolec! In še dolgo za tem, ko je nanesla prilika, da smo govorili o oni sloviti »sodbi«, so mi zlasti »nasprotniki« obešali na hrbet strahopetca. Celo realec pok. Ivan Cankar me je klestil radi nemoža-tosti. Dr. Krek mi ni rekel — nobene.
Par dni na to me je dal poklicati k sebi v veliko semenišče (»lemenat«) bogoslovec Fr. Osvald, sedaj • katehet v Idriji. Prebral mi je članek za »Slovenca« in me povprašal, jeli vse točno opisano in če imam kaj pripomniti. Članek naj bi izžel prihodnjega dne kot podlistek. Njegove vsebine se ne spominjam več. Ko sem pa dan kesneje prišel h »gospodu Andreju« (Kalanu), tedanjemu stolnemu vikarju in uredniku
Slovenčevemu, mi je dejal, da je oblast tisto številko zaplenila; segel je na omaro in mi jo pokazal.
Dr. Krek se je takrat za nas zelo potezal, v »Slovenca« je napisal 12. febr. uvodnik »Duhovnik in — dijaki«, vendar sc je pa tudi on bal (!) oblastne cenzure. V kolikor se spominjam, je dejal tiste čase, da »v Avstriji ni mogoče govoriti resnice in zagovarjati pravico! Šolska in politična oblast držita vkup ko .. ., ko gre za naš ali narodni moment!« In sodim, ako me spomin ne vara, da je poslal tiste čase dr. Krek enega ali več dopisov o ljubljanskih dijaških — šolskih razmerah v — berlinsko Germanio!
«■
Rimski katolik jc šolska oblast prepovedala4. Dr. Mahnič se je pismeno obrnil naravnost na ljubljansko gimnazijsko ravnateljstvo, ,naj bi nam blagovolilo odgovoriti, se jeli R. K. tamos-njim dijakom res prepovedal, da bomo znali, kako sc vesti v prihodnje.’ Ravnateljstvo je ustreglo naši želji, ker kmalu potem smo dobili iz Ljubljane naslednji uradni dopis:
-K. k. Obcrgymnasium
Zahl 50.
in Laibach.
Vclcčastitcmu gospodu
dr. Antonu Mahniču, profesorju bogoslovja, uredniku Rimskega Katolika itd.
v Gorici.
Na cenjeni dopis z dne 31. januarja t. 1. si dovoljuje podpisano ravnateljstvo Vašemu blagorodju vljudno naznaniti, da jc učiteljski zbor tukajšnje
' Za prepoved je glasova! ves učiteljski /bor, torej tudi oba kateheta (Tomo Zupan in dr. I. Svetina). Razmerje Zupanovo do R. K. nam dobro pojasni številka Časa, posvečena (olctnici dr. Aleša Ušeničnika (XXII, str. 310). Zupan je bil velik častivec pesnika Gregorčiča in pod njegovim vplivom je vladal nekaj časa tudi v ljubljanskem AlojzijeviSču duli, nasproten Mahniču. — Op. ur.
gimnazije na podstavi določil disciplinarnega reda sklenil dijakom prepovedati prejemanje in branje nekaterih listov, med temi tudi Rimskega Katolika.
Veleslavni deželni šolski svet, kateremu se je sklep učiteljskega zbora predložil v potrjenje, jc ta sklep vzel v vednost, odobruje ga.
Vsled tega tukajšnjim gimnazijcem odslej ni več dovoljeno Rimski Katolik prejemati in brati.
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani dne 3. februarja 1894.
Senekovič, ravnatelj.«
Svoj krasni članek Naš list za slovensko dijaštvo, v katerem se nahaja tudi pravkar navedeni dopis, zaključuje dr. Mahnič z naslednjimi toplimi besedami:
»Gospode dijake ljubljanske opominjamo, naj bodo svojim višjim pokorni — Bog nas varuj, da bi jih napeljevali k nepokorščini! ,Dijaška priloga’ za zdaj izostane, ker večinoma so jo pisali ljubljanski gimnazijci... Sploh n c kaže dijakom preveč občevati z nami, dokler se reči bolje ne razjasnijo. Znalo bi jim le škodovati. 2e smo bili pred leti toženi, da mladino zapeljujemo — naj bi nas odstranili! Več ne zahtevamo, nego da sc nam godi pravica, ki jc vsem svobodnim državljanom zajamčena v postavi.«
V	začetku članka pa piše: »Mi smo vedno imeli gorko srce za dijaštvo in njegovo pravo blaginjo. Kdor 7. mladino kakor mi dolgo let občuje, ni mogoče, da bi se mu ne prikupila, da bi hladen ostal za njeno srečo. Mi tudi iz lastne skušnje dobro poznamo, ker vsak dan z lastnimi očmi gledamo, nevarnosti, v katerih sc dandanes nahaja mladina naših srednjih in visokih šol. Odpusti nam Bog, da smo torej v sveti gorečnosti že davno sklenili žrtvovati svoje duševne in gmotne moči v blagor slovenske mladine.
Kar sc tiče našega duševnega delovanja med mladino, je bilo vedno očitno, pošteno, postavno.
Bodi si, da smo dijakom govorili ali pisali, javno ali privatno, vedno smo jih spodbujali k pridnosti, h kreposti, predvsem k pokorščini do staršev in učiteljev; opominjali smo jih, naj predvsem spolnjujejo šolske dolžnosti, da bodo kdaj značajni možje, koristni državi in družbi. Pojasnjevali smo jim večkrat, katera je prava prostost, svareč, naj ne požele one zapeljive prostosti, v kateri dandanes pogine toliko mladeničev. Kar sc posebno nauka o prostosti tiče, se spominjamo, da smo dobili od dijaške strani celo zahvalno pismo za zlate opomine. Politike — svarili smo več-krat — naj se dijaki izogibljejo, ker politika jc za — može ... In kaka jc pot, na katero smo mi speljevali slovensko mladino, se ne bojimo odgovarjati, tudi da bi v tem trenutku morali stopiti pred sodnika: to je pot resnega mišljenja, pot vztrajne pridnosti, pot značaj-nosti, pot, po kateri mora mladenič hoditi, da bo kdaj — mož, kristjan!«
In jeseni istega leta 1894. jc sporočil
dr. Mahnič na platnicah svojega lista: »2e meseca maja se je bralo po listih, da je visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk s posebnim odlokom naš list prepovedalo po vseh srednjih šolah na Slovenskem. Da je prepoved resnična, se ne more dvomiti, ker se je po nekaterih gimnazijah in učiliščih dijakom tudi naznanila .. .«
Pristavljam še to. Gospodje, ki so bili tiste čase v ozkem stiku z dr. Mahničem, pripovedujejo, kako se je Mahnič večkrat pritoževal, da so tudi nekateri profesorji goriške gimnazije pripomogli k temu, da se je R. K. dijakom prepovedal.
Kakor nihče, tudi dr. Mahnič ni bil nezmotljiv. To stoji pa pribito, da jc vse svoje življenje žrtvoval narodu, slovenskemu in hrvatskemu, da je delal vedno po svoji najboljši vesti, vedno le v večjo čast božjo in v blagor naroda. S Slomškom in Krekom tvori trojico naših vodilnih zvezd nepremičnic, ki nikdar nc zblcdč in ne ugasnejo.
VANJUSA:
ONEMOGLOST.
Težko mrtvilo je leglo na dušo, da sem kot potnik osamljen v Sahari, ki ga tajfun je besneči zalotil n peska razbeljeno goro, ki tlači kot svinec.
O, da bi našel si silne opore!
O, da kot kraljevič Marko napil bi se sile orjaške na grudih vilinskih, v svoji nemoči!
O, da mi vreči je goro raz sebe!
O, da mi zrasti kot div je iz bajke, preko ogabne vsakdanjosti vzpeti se k nebu, in zarjoveti k obokom vesoljstva,
/ gromom trobent jcrihonskih, večno, morečo obtožbo-obsodbo, sebi in svetu v njegov farizejski obraz!
JOS. VORSIČ:
NEKAJ O PODMORNICAH.
Hudo zmajujemo z glavo, če beremo sodobne futuristične romane, ki obravnavajo tehniška vprašanja, n. pr. romane nemškega pisatelja inž. H. Dominika (Moč treh. Sledovi Džingis kana, Dediščina Uranidov itd.). Ne verujemo, da bi se napovedi teh romanov mogle sploh kdaj uresničiti.
Enako ali še mnogo bolj so zmajevali z glavo svojčas ljudje, ki so prvi brali romane Tulesa Vernea, recimo znani roman Tridescttisoč milj pod morjem. Za tiste čase je bila to utopija, danes stojimo neposredno pred popolnim uresničenjem pisateljevih sanj. Gre samo še za določitev in oovečanje razmerij. Kdo še ni vsaj slišal o podmornicah, ki so bile v minuli svetovni vojni tako velikanskega pomena?
Početki v razvoju podmornice so skromni, njen predhodnik je bila tako zvana ponornica (Taucherboot). Toda ponorna doba ni trajala dolgo in tudi uspehi, ki so jih dosegli s ponornicami, vo bili razmeroma majhni. Vozilo je imelo le še preveč nedostatkov. Pač pa je nastal velik preokret v osemdesetih letih preteklega stoletja. Francozom se je kot prvim 1. 188 ^. posrečilo zgraditi prve res uporabne podmornice v našem smislu in sedanji obliki. Delali so pa številne poskuse tudi Angleži in Američani, nazadnje še Nemci. Ti zadnji so pripomogli v svetovni vojni podmornici do neverjetnega razvoja. Bila je takrat odločilnega pomena v pomorstvu. Vojna je prisilila Nemce graditi tudi ogromne trgovske podmornice. Zgradili so dve in sicer »Deutschland« in »Bremen«. Prva je priplula kljub temu, tla so ladje antante (t. j. v glavnem angleške in francoske) skoro popolnoma zapirale vodne ceste, leta 1917. dvakrat v Baltimore (U. S. A.). Pripeljala je Američanom tako potrebne dragocene anilinske izdelke, Nemci pa so dobili v zameno njim potrebni gumi in baker.
Podmornica že po ideji, ki jo je ustvarila, služi predvsem vojni. Je torej izrazita bojna ladja in sicer torpiljarka posebne vrste. Sprva je služila le v obrambne svrhe, šele ko se je znatno izpopolnila glede velikosti in brzine, tudi v napadalne. Sedaj napada lahko že večje bojne ladje na morju in pod njem. Njeno glavno in obenem strašno orožje so torpedi.
S tehniškega stališča je pač maloka-tcio vozilo tako zanimivo kot prav podmornica. Prav svojevrsten je njen ustroj za podmorsko vožnjo. Njena sestava in njen notranji ustroj sta zares globokoumna, če pomislimo, da mora biti podmornica predvsem močna bojna ladja z velikimi zalogami goriva in streliva in da mora biti pn vsem tem še zelo gibljiva, hitra, zato lahka.
Služi pa danes že v številne namene. Podmornica je torpiljarka. odn. križarka, je minonosec. je rešilni čoln. Hočejo pa jo napraviti tudi za prevozno sredstvo v Ledenem morju. Za prihodnje leto pripravljajo eksoedicijo na sever, da dosežejo severni tečaj pod ledom, odnosno da napravijo plovno naj-bližio zvezo med obema oceanoma.
Podmornica ima obliko nodolgova-rega, zleknjenega, okroglega, krog in krog sklenjenega čolna. Glede na zuna-nio sestavo razlikujemo v glavnem dve vrsti podmornic, in sicer ima oodmor-nica orve vrste svoje utežne tanke, ki hranijo zaloge goriva, in na za ponor-no plavanie ootrebno vodo v sebi, pri drugi vrsti na v nrive^nih telesih zunaj pravega trupa. Ti tanki. odn. orivesna telesa imajo somom podobno obliko in dajejo brodu večjo stojnost. Trim podmornice je narejen posebno močno, da vzdrži sil ni pritisk vode v večji globini. Poleg teh privesnih teles, krmila in ladjinih vijakov, se vidi zunaj podmornice še njen najznačilnejši del, namreč poveljnikov stolp s periskopom.
V	nasprotju s to enoličnostjo na zunaj, jc pa notranjost podmornice tem zanimivejša. Glavno načelo, ki prevladuje v njeni notranji sestavi je štedenje s nrostorom. Razmeroma največ prostora zavzemajo strojnice in torpedne shrambe. Če pa podmornica ni izrazita torpiljarka, ampak tudi minonosec — v te svrhe so jih v Dočetku najbolj uporabljali — se pa potrebuje tudi za mine mnogo prostora. Pridobe ga navadno na ta način, da zmanjšajo torpedne shrambe in število topov.
Vse novejše podmornice so motorne ladje, ki imajo sicer večjo brzino, zato pa tudi težji in nevarnejši obrat. Za nadmorsko vožnjo služi sedaj večinoma Dieselov motor, ki se pa za nodmor-sko vožnjo ne obnese, zato ker mu pod morsko gladino ni mogoče dovajati toliko zraka, kolikor ga potrebuje pri obratu. Zato jemljemo za podmorsko vožnjo sedaj elekromotorje, ki delujejo lahko v poljubni globini brez komplikacij. Svojo pogonsko silo dobivajo iz akumulatorjev, ki jih polnijo med vožnjo na morski gladini z Dieselovimi motorji. Ti akumulatorji so nameščeni čisto na dnu ladje, kjer ne zavzemajo mnoeo orostora in kjer ne delajo iz njih uhaiaioči plini nobenih neprilik.
Poleg strojnice je no navadi komandna centrala in nad njo poveljnikov štolo, ki pri vožnji edini moli nad vodo. Oboje moremo primerjati z živčnim središčem v človeškem telesu. Tu naidemo vse inštrumente, vsa osrednja stikala za stroie, vse varnostne in rešilne nanrave, telefonsko centralo, radijsko postajo: tu so nameščeni periskopi — dolm' daljnogledi — ki omogočajo z zrcal nimi prizmami gledanje po morju izpod pravega obzorja, giroskopi za vzdrževanje podmornice v osni smeri, krmilne priprave, ravnalnc priprave za rankc. Tu kaže aksiometer vsak čas položaj krmila, manometer pa pritisk vode, odn. globino, v kateri brod trenutno plove. S tega mesta sc vrši ves obrat pod vodo z občudovanja vredno točnostjo.
Zadaj za komandno centralo leže kabine za častnike in deloma tudi za moštvo. Drugi del moštva pa ima svoje prostore zadaj za strojnico.
Oba krajna prostora spredaj in zadaj sta pridržana za torpede in, kar je glavno za vso podmorsko plovbo, za shrambe s stisnjenim zrakom.
Brez stisnjenega ali komprimira-nega zraka, kakor ga navadno s tujo besedo imenujemo, si podmornice sploh misliti ne moremo. Potrebujemo ga kratkomalo skoro za vse. Služi nam pri potapljanju broda, za osveževanje zraka, za izstreljevanje torpedov in polaganje min, za spuščanje potapljača in končno tudi za reševanje posadke. Hranimo ga pa v jeklenih bombah pod velikim oritiskom.
Vse novejše podmornice imajo v notranjosti po več torpednih topov. Nekatere jih imajo nameščene tudi zunaj na hrbtu.
Torpedo, glavno orožje podmornice, je silno bojno sredstvo v pomorstvu. Ta ribjemu trupu podoben izstrelek je treba pognati samo iz torpednega topa, zunaj se pa potem giblje sam s svojimi propelerji, kar je zanj bistveno, in še posebno, da se giblje ood vodo. Kakor to, da se more premikati sam z veliko brzino, je izredno globokoumna še priprava, ki ga pri tem gibanju vzdržuje v stalni globini in v določeni smeri. Čim udari tak torpedo ob steno kake ladje, ga vžge poseben vži-galec na vrhu. Učinek torpeda je strahovit. Na 5 km razdalje se zarije tudi pri močnih oklopnicah do 7 111 globoko v ladjin trup. Edini nedostatek je, da je s torpedi iz podmornic razmeroma težko zadeti.
Gotovo je zanimivo, da so prvi tako zvani avtomobilni torpedo zgradili na Keki 1. 1N6S. in sicer model, ki-ga jc konstruiral angleški inženir Whitchcad.
Cev torpednega topa vodi v morje. Zaprta jc s čvrstim poklopom. Čc hočejo izstreliti torpedo, ga pripravijo v topu, odpro iz notranjosti ladje poklop in spuste vodo v top. Izstrelijo ga s po-
močjo kornprimiranega zraka. Poseben mehanizem omogoča izstreljevanje iz komandnega piostora ali pa iz poveljnikovega stolpa.
Podmornice so namenjene deloma za napade s torpedi, deloma pa polagajo po vodnih cestah mine, s katerimi morejo onemogočiti skoro vsako plovbo. Mine nameščajo v podmornici v posebnih bločnih pripravah in jih skozi
Podmornico spravlja v gibanje poveljnik iz svojega stolpa. S posebnimi signalnimi pripravami in telefonom je v zvezi z vsakim prostorom na ladji. Če hoče spustiti brod pod vodo, zapre električno vrhnji poklop in avtomatično zazvoni istočasno v vseh prostorih, kai opozori moštvo, da je treba vse ne-pi odusno zapreti. Zdaj preklopijo ves obrat na elektromotorje. Nato spravijo
1. Periskop — 2. poveljniški stolp — torpedi — 5. vodni tank — 6. prostor navpično krmilo — 8. vodoravna nike — 11. predel s staničnino —
14. strojnica z Dicselovimi motorji — tor jev — 17.
neke vrste jašek .spuščajo iz broda v morje. Čim pade mina na morsko dno, se odloči minin trup, ki vsebuje nevarne eksplozivne snovi, od svojega sidra, ki ostane na dnu. Mina sama pa splava nazaj proti vrhu do tiste globine, na katero je s posebno pripravo uravnana. Ako se nato ladja le dotakne, če še tako lahno, take mine, slednja takoj eksplodira, kar navadno povzroči, da se ladja potopi. V vojni so vse vode ob obrežjih polne takih min.
Zanimivo je tudi, kako se podmornica potopi in kako splava na površje.
prostor s torpednimi topovi in komprimirani zrak — 7. glavno ladji n vijak — 10. kabina za čast-— ij. strojnica z elektromotorji akumulatorji za pogon elektromo-(spredaj).
vso notranjost pod določen zračni pritisk, da s tem preizkusijo, ali je ladja res vodotesna. Nadzirajo pa to z barometrom, ki mora pri potrebni vodo-tesnosti kazati vedno isti pritisk. Šele ko so dognali popolno varnost, lahko mislijo na spuščanje pod vodo. V to svrho odprejo priklope vodnih tankov, kamor se razlije voda, ki otežuje ladjo bolj in bolj in jo s tem spravlja pod vodo. Število vodjiih tankov in njih razporeditev v ladji pa omogoča, da se ustvari potrebno ravnotežje. To spu-
Francoski podmorni minonosec.
3. top— 4. torpedni z napravpmi za vesla (zadaj) — 9.
12. prostor za moštvo 15. mine — 16. vodoravna vesla
ščanje pod vodo traja tri do pet minut. Po navadi spuste podmornico tako globoko, da ostanejo objektivi periskopov še nad vodno gladino. To stanje je nekaka preža. Gledanje iz broda po morju otežuje pri taki.vpžnji pršeča voda, za silo pa je vendar mogoče gledati še v globini do 5 m; nižje pa je pretemno, da bi se na daljavo moglo kaj razločiti. Radi neoviranega razgleda ima periskop tako preparirano steklo, da se ne orosi.
Ce pa hočejo podmornico spustiti globoko v vodo, potem naravnajo vodoravna vesla, ki jih ima vsaka podmornica po en par spredaj in zadaj, na »navzdol« in odpro poklope vseh tankov. Ladja pada nato do zaželene globine — največja možna globina znaša sedaj 90 m — in ko jo doseže, uravnajo vodoravna vesla na »ravno«.
Če se polnijo z vodo vsi rezervoarji enakomerno, pada ladja navpično, če se pa napolni kakšen rezervoar spredaj ali zadaj bolj, se potaplja brod z nekim naklonom. Pri tem manevriranju je treba najbolj paziti na ravnovesje, kar je največja skrb poveljnikova pri podmorski vožnji.
Bolj zamotano je dviganje ladje. Če .uravnajo vodoravna vesla na »navzgor«, splava podmornica samogibno do stolpa na površje. Če jo pa hočejo dvigniti popolnoma nad vodo, morajo odstraniti vodno breme, ki drži ladjo v globini. Vodo morajo izprazniti iz teh tankov s stisnjenim zrakom.
Če se podmornica iz kakršnegakoli vzroka ne dvigne, je treba na vsak način umetno ustvariti vzgon in ladjo olajšati. To dosežemo z odstranitvijo vode iz vseh tankov. V sili je treba žrtvovati tudi dragoceni komprimirani zrak in v skrajnem slučaju celo tako zvani varnostni kilj, ki ga, kolikor je potrebno, po kosih mečejo v morje. Če pa tudi to ne pomaga, je podmornica zgubljena. V tem slučaju poskuša posadka ladjo zapustiti po posebej za to zgrajenih zatvornicah. Če ne leži taka ponesrečena ladja pregloboko, jo sku-
šajo rešiti s posebnimi ladjenicami (dock), odn. dvigalnimi napravami. Potapljači ovijejo krog njenega trupa vrvi, ki jih zvežejo z verigami dvigalne naprave, nakar ladjo dvignejo. V vojni seveda ni mogoče računati na kako reševanje.
Življensko vprašanje za podmornice je osveževanje zraka. Vsaka podmornica ima tako zvane zračne jambore, ki se dvigajo visoko nad morsko gladino. Pri nadmorski vožnji lahko skozi te jambore tudi pri razburkanem morju redno in v izdatni meri obvezujejo z ventilatorji zrak v notranjosti. Pri podmorski vožnji pa je vprašanje zdravega zraka še vse bolj važno. Vse odprtine v podmornici morajo biti neprodušno zaprte. Zato jim vzdržuje vzdržno ozračje komprimirani zrak ali pa kalijeve bombe, ki vsrkavajo škodljivi ogljikov dvokis. Dokler so mornarji založeni s temi bombami in z živežem, še vzdrže. Vendar jih predolgo bivanje v zaprtih prostorih pod vodo močno utrudi in omami. — Na podmornicah najdemo dalje prostor za potapljača. S telefonom je potapljač, ko se giblje zunaj ladje, zvezan s poveljnikovim prostorom.
Za podmornice je zlasti nevarno, ako trčijo pod vodo ob ladje. Da v tem primeru ne prodre voda takoj v notranje prostore, imajo vse podmornicc dvojne stene; na najbolj občutljivih mestih pa imajo vse polno majhnih predelov s staničnino, ki se nabubi, čim se napije vode in tako zamaši luknje, skozi katere bi sicer uhajala voda. Nekaj predelov vsebuje komprimirani zrak za povečanje vzgona.
Da je svet obveščen o nesreči podmornice, je pritrjen na vrhu stolpa kabel, ki se razmota, čim se pritisne na določen gumb v poveljnikovem prostoru. Na koncu kabla je privezan majhen plutovinast predmet s kovinsko ploščo, ki splava na površino in se že od daleč sveti. Na tej plošči je vrezano ime broda. Opremljen je ta predmet še s telefonsko pripravo, da je mogoče go-
voriti z brodom, seveda le do neke globine, dokler se pač kabel ne utrga.
Radi te zares majhne rešilne možnosti moštva v slučaju nesreče so poskušali krmiliti podmornice iz daljave. Posrečilo se jim je to že na daljavo preko 15 km.
Učinkovitega obrambnega sredstva proti podmornicam prav za prav še ni. iidino z velikim številom brzoplovnih torpiljark se jih da ugnati. Njih največji sovražniki so avioni, ki so v svetovni vojni strahovali podmornice z vodnimi bombami. Te bombe eksplodirajo lahko pod vodo v tisti globini, na katero so s posebno pripravo uravnane. Iz svetovne vojne je tudi znano, kako so nastavljali podmornicam pasti — stare trgovske ladje, ki pa so bile v rejnici popolnoma oborožene.
Moderne podmornice so po svojem obsegu že veličastne ladje. Nekatere so dolge že do 90 m, in imajo preko 3000 ton nosilnosti. Njihovi stroji proizvajajo nad 1500 Ks, ki dajo ladji brzino nad vodo do 18 m. milj, pod vodo pa do 12 milj (1 angl. morska milja = 1.852 km). Torpednih topov za lansi-ranje torpedov imajo do 7 in še več. Torpedi dosežejo že hitrost do 40 m. milj. Posadke večjih podmornic štejejo po 2 oficirja in do 30 mož.
Nove podmornice so opremljene tudi z obrambnimi topovi (2 in več) na podstavkih, ki jih je pri nadmorski vožnji lahko dvigniti na površje trupa. Tak top služi za obrambo pred avioni ali pa tudi v napadalne svrhe. Njegovo obstrelilo območje je razmeroma veliko, sedaj že čez 5000 m v krogu. Nekatere podmornice so tako velike, da nosijo s seboj avione. Ker se pa podmornica vendarle ne more sama dovolj uspešno braniti, jih podpirajo in ščitijo jačje nadvodne edinice. Po novem ustroju mornarice je vsaka podmornica dodeljena svoji matični ladji, ki je po navadi križarka ali večji rušilec. Najmodernejše podmornice imata sedaj Anglija in Italija, Nemčija pa jih po mirovni pogodbi ne sme graditi, ne
bojnih ne trgovskih. Kar jih je imela 1. 1919. pri podpisu mirovne pogodbe, jih je morala uničiti, ozir. izročiti zmagovalcem, tako da jih sedaj nič nima.
Glede jugoslovanskih podmornic moramo pomisliti, da je naša vojna mornarica šele v prvih početkih; zato se ne smemo čuditi, da smo šele pred približno 1 letom dobili prvi dve podmornici Hrabri in Nebojša. Obe so zgradili v New-Castlu na Angleškem. Matična ladja jim je križarka Hvar.
Jugosl. podmornica Hrabri v ladjedelnici v New Castle-u.
Tekom novembra t. 1. pa dobi Jugoslavija še dve novi podmornici po imenu Osvjetnik in Smjeli; matična ladja jima je Sitnica. Podmornici sta bili zgrajeni v francoski ladjedelnici v Tou-lonu.
Zgrajene so naše podmornice povsem moderno. Imajo vse potrebne prostore za častnike in moštvo, za torpede, stisnjeni zrak, za sprejemno in oddajno radijsko postajo itd.
Podmornice moramo šteti v vrsto čudežev moderne tehnike.
Slovarček tehničnih izrazov. Lansira-n j e : izstreljevanje torpeda — t o r p i 1 j a r -k a : brza bojna ladja, katere glavno orožje so torpedi — a n i 1 i n s k i izdelek: dobiva se pri kemični analizi katrana, služi za izdelovanje barv — tank: oklopna, sodu podobna posoda — rezervoar:	vodna	shramba	—
bomba: jeklena, steklenici podobna posoda — D i e s e 1 o v motor: eksplozijski stroj na olje; imenovan tako po izumitelju — g i -roskop: priprava za vzdrževanje določene smeri — aksiometer: priprava, ki kaže smer krmila — manometer: priprava za merjenje pritiska plinov in tekočin — k i 1 j : del ladje — kabel: dobro izoliran električni vod — a v ion: letalo.
SIMONA:
MOJE UČITELJEVANJE V TOSKANI.
(Konec.)
V.	Montesole.
Montesole — solnčna gora — ne vem, če zaslužiš to svoje lepo ime. Soln-ca imaš sicer zadosti — tam zunaj, kajti tvojih visokih, od starosti začrnelih hiš se solnce ogiblje. Najbrž ga je strah tvojih temnih, ozkih ulic, tako strah, da niti en sam solnčni žarek ne smukne vanje. Star si, star, preljubi Montesole, daleč tja v srednji vek sega tvojega rojstva dan in dosti krvi je videlo tvoje ozidje, ki te obdaja liki oklep. Mogočna utrdba sienske republike si bil nekdaj, branik proti napadom aretinske republike in drugih sosednjih državic.
V	štirih vzporednih vrstah stoje hiše, ozke, tlakovane ulice vmes, tako ozke, da jih na mnogih mestih moreš s stegnjenimi rokami preseči. Sredi vasi četverokoten, prostoren trg z vodnjakom in krog in krog vasi ozidje iz rdečkaste opeke, tu in tam s preostanki starih stolpov. Najlepše v tem zidovju je četvero visokih, obokanih vrat, ki tvorijo na vse štiri vetrove vhod v vas. Vrat seveda ni več, a mogočni, do 10 m visoki oboki so še ostali.
Hiše se vse tišče skupaj, dostikrat se dviga nad prečno ulico obok in vrhu njega hiša, da človek prav za prav hodi pod hišo — ves ta stisnjeni sojem neometanih, nepravilno zidanih hiš, med katere je vrinjenih kakih 10 cerkva, dela prav čemeren, mračen vtis. Edino starost je, ki daje mojemu Montesole zanimivo lice. — Pri vhodu v vas stoji na desni ponosna, moderna stavba
—	klinika in na levi ena najstarejših hiš z dvema stolpoma: srednji in novi vek si stojita tu skoro sovražno nasproti.
Prav lep je tudi spominski park — zasajen v spomin svetovne vojne. Leži pa izven ozidja tik pri vhodu v vas. Italijani zelo čislajo svoje padle vojake in vsak najmanjši kraj jim je postavil spomenik v tej ali oni obliki.
Spominski park ima jajčasto obliko, ograjen je z živo mejo in žično ograjo. Okrog in okrog so zasajeni mladi bori
—	67 po številu. Vsak bor nosi tablico z imenom padlega vojaka — 67 žrtev je dala občina Montesole na oltar domovine. Sredi parka lep spomenik: na kamenitem podstavku stoji bronast vojak — pri nogah bronasta svetiljka, ki gori vse noči. Pač lep spomin ubogim nedolžnim žrtvam — tiha, neznana bridkost mi stisne srce, ko grem tam mimo.
VI.	Koloni.
Tiho in žalostno mi je v duši danes. Slovesna proslava pete obletnice pohoda na Rim — godba, vzkliki, cvetje in petje, zastave in brezmejno, hrupno navdušenje, vse mi je leglo kot svinčena mora na srce. Ven iz tesnega ozidja, proč od te vesele, razposajene množice! Nikdar mi to ljudstvo ni tako tuje, nego v svoji radosti, ki je ne morem deliti z njim in skoro bi lahko rekla: Tvoja žalost — moja radost, tvoje veselje — moja grenkost.
Kar odleže mi, ko stopam po široki, beli cesti sredi polj in oljčnih gajev. Za mano na griču Montesole, ob njegovem južnem vznožju prostrana ravan, pokrita s polji tobačnih nasadov. Proti vzhodu v sivi dalji Monte Amiata, drugi živosrebrni rudnik v Evropi, in blizu njega Monte Subasio, kjer je mnogo dni preživel sv. Frančišek. In grič se vrsti za gričkom, vmes prostrane doline — oboje pokrito z žitnimi polji, vinogradi in oljčnimi nasadi. V senci cipres sc skrivajo skromne hiše še skromnejših kolonov, poleg hiše štrle seniki liki pošastne sence pod nebo. Kolon namreč umetno stlači seno v obliko 3 do 4 metre visokega valja in ker ni snega, ostane seno čez zimo zunaj.
Temne ciprese in otožne oljke, kamorkoli se ozreš in zdi se mi, da ima
baš radi tega to gričevje tako otožno-resno lice.
In še nekaj je, česar živo pogreša moje oko — nikjer potočka, nikjer reke, le tu pa tam vidim kotanjo, v kateri se ob deževju nabira voda in kjer potem kolon napaja živino.
Saj si lepa, Toskana, lepi so tvoji oljčni gaji in prostrani vinogradi; krasna so tvoja mesta — živi viri, bogati zakladi umetnosti nekdanjih in sedanjih dni, a vendar je moje srce bolno ob tebi — naše gore, naši gozdi, kdo sc za-more primerjati z vami?!
In vsa ta lepa, rodovitna zemlja je last gospode, ki žanje, kjer je kolon sejal, gospode, ki veseljači po mestih ter zapravlja trud in znoj ubogega kolona. Gospodar lastnik ima navadno več posestev, ki jih daje v najem kolonom, a sam biva v mestu — bore malo je kmetov, ki obdelujejo lastno zemljo.
Pridelek si lastnik in kolon delita na polovico in enako tudi trošek. Vse je urejeno natančno po kolonski pogodbi, ki pa seveda ni baš kolonu v prid.
Razmerje med lastnikom in kolonom nikakor ni najboljše; medsebojna nezaupnost, prezir in sovraštvo vladajo med njima. Lastnik trdi, da ga kolon vara, kjer more — isto trdi kolon o lastniku. O medsebojnem razumevanju ni govora. Kolonske družine so zelo mnogoštevilne, neredko štejejo do 30 oseb in tudi več. Sinovi in hčere se po-roče in ostanejo kar v hiši in marsikdaj mi otrok v šoli ne loči brata od bratranca.
Kolonsko ljudstvo je sicer marljivo, a zelo nesnažno in silno-nevedno — nepismenih kar mrgoli med njimi, kajti zakon o šolski obveznosti sicer obstoji, a je le na papirju, v resnici se nihče ne briga zanj. Vendar se je po vojni začel tudi kolon bolj zanimati za šolo.
Tako položaj kolonov ni baš ugoden in v onem usodnem letu, ko je želja po zlati svobodi zaplula kot svež pomladni dih širom Evrope, sc je tudi italijanski kolon skušal otresti jarma
tlačanstva. Vile in kose, cepci in lopate so zapeli svojo pesem in kri je tekla — a prišel je črni zmaj in je s svojim strupenim dihom, z ognjem in mečem pokončal in ustrahoval vse, kar mu je prišlo nasproti.
In niže in vedno niže kloni glava tlačenemu ljudstvu, ki ječi in stoka, preklinja neznosna bremena davkov — in upa in čaka -----------
Oj blagor ti, kmet slovenski, trikrat blagor — svoj gospod obdeluješ lastno zemljo svojih očetov za svoje in svojih sinov sinove.
VII.	Domov.
Zadnji šolski dan! Šlo je šolsko leto rakom žvižgat in tičkom gost. In kot sanja se mi zdi, ko spet sedim v vlaku, ki mrmraje in sopihajoč hiti proti domu — luči in solncu nasproti.
Danes sem Židane volje. Gledam nazaj v pretekle dni. Hudo je bilo. Tujina je trda in mrzla in vse boje, vse duševne boli slovenskega učitelja v tujini pozna le oni, ki je to sam skusil. Saj ljudstvo ni zlobno, učitelja gleda s spoštovanjem — otroci so sicer živi kot mali vragi in red jim je španska vas, pa so vendar dobri, toda, toda, toda . .. teh toda je tisoč in tisoč. Greš na polje — tuj človek in tuj jezik, greš v cerkev — božja beseda v tujem jeziku ti kar nič ne gre do srca, v šoli križ s poukom in deco, prijateljev ne moreš imeti — ker je tebi tuje, kar je njim sveto, njihovo stremljenje je tvojemu baš nasprotno — smo pač kot pozitiven in negativen električni pol, ki se ne smeta približati, drugače se zaiskri.
Duševno trpljenje — to je težek in najtežji križ slovenskega učitelja v tujini, da molčim o plači, ki je taka, da se z njo sploh izhajati ne more. Življenje v Italiji je silno drago, neporočen učitcl) zasluži komaj za borno hrano in stanovanje, da bi pa mogel preživljati slovenski učitelj v Italiji še družino, o tem sploh ni govora. Italijanskim učiteljem je v tem oziru bolje, ker jih na-
meščajo, če je le možno, v domačem kraju, kjer lahko žive pri starših ali pa sorodnikih.
Pa mi boste rekli: »In vendar vse hiti gledat krasote solnčne Italije, tisoči in zopet tisoči jo posečajo leto za letom, knjige in slike glasno pričajo o njeni lepoti, pesmi zvene v najlepših stihih naravni lepoti in visoki umetnosti Italije na čast, v srcu premnogih spi le ena goreča želja, da bi vsaj enkrat videli Italijo — vi se pa pritožujete in zdihujete in ne znate ceniti svoje sreče.«
Resnica božja! Lepa je Italija, zlasti Toskana, čudokrasne so Firenze, častitljivo lepa Siena itd., itd. — toda kdor je prisiljen bivati v majhnem srednjeveškem laškerri gnezdu, daleč, daleč od vsega, kar mu je ljubo in drago, kar je del njegove duše, kri njegove krvi —
in še cvenka nima, da bi od časa do časa poživil in okrepil duha v najbližjem kulturnem središču — temu je duša žalostna in srce bolno.
Kaj pomaga vse tuje znanje in vsa umetnost, če pa duša koprni po domačih gajih, če je srce polno domotožja in hrepenenja po naši sladki govorici, naših ljudeh . ..
Proč tožne misli! Danes sem Židane volje: dva meseca počitnic, dva meseca naših gozdov in naših trat, našega petja in našega solnca — nove moči se bomo napili iz sokov naših poljan, novega življenja nam bo dala ljubljena zemljica naša.
In potem? In potem se pač vrnemo nazaj v temne dni, če nam dobrotno nebo ne nakloni bolj solnčne usode.
DR. V. BOHINEC:
SUEŠKI PREKOP.
(Ob šestdesetletnici otvoritve.)
Zgodovina Sueškega prekopa sc pričenja s prastarimi pripovedkami. 2e v najstarejši dobi so bili stiki med Afriko in Azijo tako živahni, da so Egipčani težko prenašali pvire, ki jih je stavljaia prometu kamenita in vroča puščava vzhodno od nilske delte. Zato so baje že krog 1. 2000. pr. Kr. za svoje »Srednje države« zgradili prekop, ki je vezal delto z jezerom Timsah, torej približno v pokrajini, kjer drži danes železnica iz Kaira v Ismailije (gl. kartico!). Ne vemo prav, ali je ta prekop bil dalj Časa v rabi ali ga je zasul puščavski pesek, toliko pa je gotovo, da je krog 1. 600. pr. Kr. nadaljeval delo mogočni kralj Ncho in sicer tako, da je prekopal Sueško ožino še do Grenkih jezer. Grški zgodovinar Herodot nam o tem poroča v driigi knjigi svoje zgodovine:
»Psametihov sin je bil Ncho, in ta je postal kralj v Egiptu. Začel je prvi s
prekopom, ki drži v Rdeče morje, Da-rej pa ga je nadaljeval. Prekop je dolg za vožnjo štirih dni in zgradili so ga tako širokega, da moreta pinti vštric po dve triveslači. Vodo dobiva prekop iz Nila, začenja se pa tik nad Bubasti-sem* in se izliva v Rdeče morje pri arabskem mestu Patumu ... Na mestu, kjer je najkrajša pot od Severnega morja v Južno ali Rdeče morje, namreč od Kazijskcga gorovja (ki loči Egipt od Sirije) do Arabskega zaliva, znaša razdalja 1000 stadijev (1 stadij = okrog 200 m). To je najkrajša pot; prekop pa je mnogo daljši, ker ima več vijug. In pri delu ob tem prekopu je za kralja Neha izgubilo življenje dvanajstkrat deset-tisoč ljudi...« Dalje pripoveduje »oče zgodovine«, da Ncho svojega dela ni dokončal. Gradnji prekopa so namreč
*	Mesto Bubastis, današnji ZakSzij;, je bilo v starem veku znano po svetih mačkah.
nasprotovali in delo preprečili svečeniki, ki so trdili, da bo prekop koristil samo tujcem-barbatom, ne pa Egipčanom. Po drugih virih je Neho še pred dokončanim delom umrl, njegov naslednik pa je nadaljnje kopanje ustavil.
Jue^Ki preKop —	■	Železnice
n 1 1 rmi sla^Kovodni pr.
o 5 10 15 Jo Km
Delo je dovršil šele okrog l. 500. pr. Kr. perzijski kralj Darcj, ki je podjarmil Egipčane. O njegovem uspehu pričajo nekateri do današnjega dne ohranjeni spominski kamni. Vendar so mogle po njegovem prekopu pluti samo majhne ladje in le ob času visokega nilskega vodostaja. Ptolomej II. je 250 let pr. Kr. izvršil več bistvenih del, ki so omogočila blagovni in osebni promet med grškimi pristanišči in Indijo. Sredozemsko in Rdeče morje sta bila združena, kljub temu pa prekop ni
nikdar imel velikega praktičnega pomena.
V	naslednjih stoletjih je skoro popolnoma propadel. Cesar Trajan ga je dal okrog l. 100. po Kr. zopet očistiti, slično tudi okrog 1. 640. arabski kalit Omar, a le za prevoz žita iz Kaira v Sues. L. 767. ga je baje zasul kalif El-Mansur v želji, da otežkoči iz vojaških vzrokov dovoz iz Arabije v Egipt.
Na to sledi doba okroglo 1200 let, v kateri počiva vprašanje prekopa skoro popolnoma. Sredozemske pomorske države, med njimi zlasti Benetke, so se teoretično sicer večkrat bavile s problemom predora Sueške ožine in znani filozof Leibniz je priporočal najmogočJ nejšemu vladarju svoje dobe, francoskemu kralju Ludoviku XIV., naj načrt izvrši, a do resnega dela ni prišlo. Tudi orientalci sami so se od časa do časa ogrevali za zgradbo prekopa, tako n. pr. okrog 1615 sultan Mustafa III., a je ostalo vse pri starem.
Ob koncu 18. stoletja je Napoleonova ekspedicija zopet obrnila pozornost sveta na deželo faraonov. Francoski učenjaki so jo začeli raziskovati v vseh ozirih in kmalu se je zopet pojavila misel, naj se zveže Sredozemsko morje z Rdečim s prekopom. Usoda pn je hotela, da je inženir Lepere, ki mu je bilo poverjeno merjenje, na osnovi večletnih računov izjavil, da je gladina Rdečega morja za 9‘908 m višja od gladine Sredozemskega! Načrt je propadel in Leperejeva napaka je veljala še skoro 50 let za resnico, dasi sta odločno ugovarjala znamenita francoska učenjak? Laplace in Fourrier.
Na pobudo francoskega diplomata Ferdinanda de Lessepsa (gl. sliko!), ki se je bavil v Kairu s starimi Lepereje-vimi računi, je dal egipčanski paša Mohamed Said — z vso pravico je po njem imenovano mesto Port Said — iznova izmeriti Sueško ožino. Delo sta opravila inženirja Linant Bey in Mougel Bey {Francoza v egipčanski službi) ter dognala 1S41, da ležita gladini obeh morij v isti višini. Ta vest je iznova
BoAo-K ■
IsmAilije.
r =
fe*>' *s
iGrenXcx
vzbudila zanimanje svetovne javnosti za prekop in na poziv avstrijskega kan-celarja kneza Metternicha je posebna mednarodna komisija izvršila novo ni-^elacijo. Potrdila je pravilnost Lessep-sovih, oziroma Linantovih in Mougelo-vih računov. Led je bil prebit. Avstrijec Negrelli je po dolgotrajnih raziskovanjih v terenu 1. 1856. predložil v Parizu že podrobne načrte za prekop. Bili so sprejeti in Said je imenoval Negrel-
Ferdinand Vicomte de Lesseps, roj. 19. nov. 1805 v Versaillesu, umrl 7. dec. 1894 v Le Chesnayc pri Parizu.
lija za inšpektorja sueških del. Vendar pa je Negrelli še pred pričetkom svo-ijega dela umrl (1. oktobra 1858).
Tedaj je nastopil Lesseps popolnoma samostojno. Kupil je Negrellijeve načrte in posrečilo se mu je, da je 1. 1859. ustanovil kljub skoro nepremostljivim oviram, ki so jih stavljali načrtu nasprotni Angleži in Turki — angleški listi so smatrali Lessepsa kar za goljufa
—	delniško družbo z imenom »Com-pagnie Internationale du Canale Mari-time de Suez«. Prvotna glavnica družbe je znašala 200 milijonov frankov v
400.000	delnicah po 500 frankov. V Franciji sami je bilo prodanih 207.111 delnic, v Egiptu 96.517, v Avstriji 51.246, v Rusiji 24.174, v Angliji pa le 5085! Izkazalo se je pozneje, da je glavnica bila premajhna in so jo morali večkrat povečati, tako da je končno zna-
šala 423 milijonov frankov; od te vsote je 1. 1869. bilo izdanih gotovo nad 400 milijonov, toliko je stalo to ogromno podjetje!
Prvikrat so zasadili lopato pri Port Saldu 25. aprila 1859. Gradili so prekop natančno 10 let: 18. marca 1869 so spustili vodo Sredozemskega morja v Grenka jezera!
Lesseps je moral najprej rešiti težko nalogo preskrbe delavcev s pitno vodo. Izprva je bilo zaposlenih ob prekopu okrog 25.000 delavcev in ker je sueška pokrajina vroča in puščavnata, je bilo 1800 velblodov z vodo neprestano na potu med Nilom in prekopom, kajti jezera Ballah, Timsah in Grenka jezera so slana, njih dno je pokrito z debelimi plastmi soli. Izdatek za vodo je znašal 8000 frankov dnevno in zato se je odvalil Lessepsu kamen s srca, ko je bil 23. decembra 1863 dovršen sladkovodni prekop od nilskega rokava pri Zakaziku do jezera Timsah. Z njim si je družba prihranila letno 3 milijone frankov, vrhu tega pa je ta prekop služil za dovoz živil in za delo potrebnega materiala.
Podjetje samo se jj; pričelo z ustanovitvijo pristanišča Port Saida ob Sredozemskem morju. L. 1859. tam ni bilo nič drugega ko ozek peščen nasip, sličen lidom beneških lagun. Bilo ni nikakega rastlinskega življenja, nobene pitne vode, nobenega naravnega pristanišča, nikjer sigurnih tal za zgradbo hiš. Vse so morali ustvariti umetno! Pristanišče tvorita dva ogromna pomola, dolga 3200, oziroma 1200 111, zgrajena iz umetnih skal, kajti tam daleč naokoli ni nobenega kamenja. »Skale« so napravili iz sredozemskega peska, ki so ga mešali z apnom. Vsaka taka skala v teži
20.000	kg je stala 420 frankov, vsak mesec so jih pa izgotovili 600. Tako razumemo, da je pristanišče samo stalo okrog 25 milijonov frankov. Na enem teh pomolov stoji danes 17 m visoki Lessepsov spomenik, na pričetku prekopa, ob vratih v Afriko; Port Said pa
je cvetoče mesto, ki šteje nad 100.000 prebivalcev!
Prekop je speljan od Port Saida v ravni črti proti jugu, najprej skozi obalna močvirja, nato preko več jezer (Ballah, Timsah, Grenka jezera) v smeri proti jugovzhodu do Suesa ob Rdečem morju. Od svetilnika pri Port Saldu do Port Tewfika pri Suesu meri 87 morskih milj (161 km, torej toliko kakor zračna črta od Ljubljane do Siska ali
torej 6oletnieo tega pomembnega dogodka. lsmail — po njem je imenovano mestece Ismailije — je za otvoritvene slavnosti porabil mnogo milijonov. Hotel se je postaviti pred številnimi evropskimi vladarji, ki so bili povabljeni k otvoritvi. Med njimi so bili avstrijski cesar Franc Jožef, francoska cesarica Evgenija, pruski prestolonaslednik Friderik in drugi. Zanimivo je, da je Is-mail takrat naročil italijanskemu kom-
\ hod v Sueški prekop pri Port Saidu.
od Ljubljane do Brucka ob Muri!). Prvotna širina je znašala na gladini 100 m, na dnu zi m, globina ra 8 m. Pozneje so prekop deloma razširili in poglobili, tako da meri danes zgoraj 100—13S in* 'ia dnu 45 m, globina pa znaša 11 m. Pri vhodu v Port Saidu je prekop zgoraj širok 170 m, spodaj 70 m. Srednja orevozna doba traja 15 —18 ur; večje hitrosti so zaradi varnosti pobočij prepovedane. Prekop je dostopen vsem narodom.
S sijajnimi slovesnostmi je 17. novembra 1869 otvoril prekop Saidov naslednik, kediv lsmail: letos praznujemo
ponistu Verdiju, na) zloži opero z egipčansko vsebino za te slovesnosti in tako je nastala krasna opera Aida. Vendar ■o to delo radi različnih ovir igrali prvi-ki at šele nekaj let pozneje.
Omenil sem zgoraj, da je izprva bila večina sueških akcij v francoskih rokah. Angleži, ki so bili že takrat gospodarji morij, so se seveda bali francoske konkurence in so z vsemi sredstvi poskušali ovirati gradnjo prekopa. Angleški ministrski predsednik lord Palmerston je n. pr. dosegel pri sultanu, da jc ta kot vrhovni gospod egiptovskega podkralja prepovedal domačinom delo v službi
Sueške družbe. Lesseps je moral odpustiti 20.000 delavcev; nadomestil jih je deloma z delavci iz evropskih sredozemskih dežel, deloma pa s — stroji. Nad 80 ogromnih parnih trebilnic je sedaj izkopavalo dnevno vsaka po 400 do 1000 m3 zemlje; stroji so z lahkoto opravljali delo 100.000 človeških rok in gigantsko podjetje je hitro napredovalo. Francozi šo se radovali, Angleži pa so le težko prikrivali svojo nejevoljo. Vendar jim ni kazalo nič drugega, ko da so čakali, da pride njihova ura. Po otvo rit vi prekopa so napeli vse sile, da dobe to važno pot, ki veže Veliko Britanijo z daljnjo Indijo, v svojo posest. In res jim je razvoj dogodkov v Egiptu kmalu izpolnil vročo željo.
2c šest let po razkošnih otvoritvenih slavnostih so Egipčani doživeli žalostno razočaranje. Kediv Ismail je z nezaslišano zapravljivostjo privedel deželo na rob propada. O njem piše A. Kaufmann: »Mehkužen in nenraven, je bil fantastičen občudovalec evropske, zlasti francoske civilizacije, ter izdajal bajne vsote za zgradbo krasnih palač, za poletna potovanja v Pariz in v evropska kopališča kakor v Baden-Badcn, pri čemer je razvijal njegov dvor vprav orientalsko razkošje. Trudil se je tudi za velikopotezno olepšavo glavnih mest Kaira in Aleksandrije.' Obdajali so ga številni evropski prilizovalci in pustolovci najslabše vrste, ki so njegovo slabost izkoriščali, dočim je ljudstvo propadalo in gladovalo . . . Pri urški vladi je dosegel 1867 s podkupovanjem m bakšiši naslov kediva (podkralja) zase in za svoje naslednike. V svoji širokogrudni evropski orientaciji je sicer podpiral tudi znanstveno raziskovanje Afrike (med drugimi tudi potovalca J. Schweinfurtha in Emin pašo) ter s potratnimi vojnimi podjetji razširil egipčansko oblast v Sudanu do meja ekvatorialne Afrike. A rezultat tega vnanjega sijaja je bil popolen polom državnih financ .. . Zlasti usodno pa je bilo, da je Egipt radi njegovega slabega gospodarstva moral (1875) prodati večji del su-
eških delnic, s čimer je bil od Francozov zgrajeni in za mednarodno plovbo nad vse važni prekop izročen Veliki Britaniji.« Nekaj let pozneje je — že po odstavitvi Ismaila — prišlo v obubožanem Egiptu do vojaškega upora in splošne vstaje, tekom katere je bilo v Aleksandriji umorjenih več Evropcev. To priliko so izrabili Angleži, n. julija 1882 •<0 obstreljevali z vojnih ladij Aleksandrijo, kmalu nato pa premagali vstaše ne daleč od prekopa in zasedli deželo »za toliko časa, da se zopet upostavi mir in red«.
Angleži se iz Egipta še danes niso umaknili in se kljub proglasitvi egipčanske samostojnosti (15. marca 1922) in kljub paroli »Egipt Egipčanom!« tudi ne bodo tako hitro odločili za tak korak. Kajti sčasoma je Egipt postal steber britanske države, sličen Indiji. Preko njega drži pot iz Londona v Bombay, v Colombo, Rangun in Singapore, pot, ki jo je Sueški prekop skrajšal za 44 do
Vel. Brit&nij
. 111111 i-i 11111111 *u.
56,8
Drugi /.
13,2. M
Diagram kaže v odstotkih, koliko ladij ra/.nili narodov je Slo I. 1927. skozi Sueški prekop.
32 %. Iz Londona do Bombaya je okrog Rtiča Dobre nade 10.930 morskih milj (1 milja 18^2 m), skozi Sueški prekop pa 6130 morskih milj; za Singapore znašajo odgovarjajoče razdalje 11.800, oziroma 8060 morskih milj.
Pomen prekopa je torej v prvi vrsti v ogromnem skrajšanju pomorske poti med Evropo in južno ter vzhodno Azijo
in zato gre skozenj skoro ves promet v te dežele. L. 1870. je plulo skozi prekop 486 ladij s skupaj 436.610 čistimi registrskimi tonami, 1. 1928. pa že 6084 ladij s skoro 32 milijoni čistih registrskih ton. Večina ladij je seveda angleških, kakor je razvidno tudi iz našega diagrama. Ostali narodi sledijo šele po velikem presledku. Jugoslovanskih ladij vozi skozi prekop na leto komaj kakih
10.	L. 1925. jih je bilo 7 z 24.000 tonami.
Sueški prekop pa ni le neke vrste svetovni barometer, ker nam daje gibanje v njegovem prometu jasno sliko svetovne trgovine vobče, temveč ima tudi ogromen strategičen pomen. 2e Napoleon je podvzel svojo ekspedicijo v Egipt z namenom, da rani angleško državo na njeni najobčutljivejši točki, na poti, ki drži v Indijo, im let pozneje so v svetovni vojni hoteli isto doseči Turki in Nemci in kdo ve, kako bi sc bilo takrat vse zasukalo, ako bi jim
IV. KOŠTIAL:
DROBTINICE IZ Z
II.	Občna imena iz imen narodov.
Naravno je, da opazi kak narod pri svojih sosedih razne telesne ali duševne lastnosti, po katerih se ti sosedje ugodno ali neugodno razločujejo od drugih narodov. Zato so postala imena nekaterih narodov kar apelativna ali »občna«, kakor imenujemo bogatina »Kreza«, vodnika po muzejih »Cicerona«, izdajalca »Judeža« itd. po imenih znanih oseb, ki so zaslovele po takem svojstvu. l'ako pravimo sleparju in človeku brez stalnega doma cigan, oderuhu pa jud ali zid, zamazaucu mažar (po Madžarih, ne pa od glagola mazati!), zanikarni ženski flandra (po Flamcih v Flandriji), uničevalcu umetnin vandal (ker so germanski Vandali v V. stoletju v Italiji pokončali mnogo umetnin), tkalcu
bil uspel napad na Sueški prekop! Poučen primer za to, da so Angleži neomejeni gospodarji prekopa kljub temu, da je administracija še vedno francoska, nam je povedal v enem svojih zanimivih pisem Slovenec p. Alfonz Čadež, ki biva že več let v Egiptu. 26. julija 1928 piše: »Ta mesec bodo Angleži peljali tod mimo dok (pripravo za popravljanje ladij), namenjen za vojaški arzenal v Singapore. Ker je dok tako velik, bodo ves prekop popolnoma zaprli za štiri dni. Ves promet je za tiste dni ustavljen, a nihče nobene ne zine.«
Tako je Lessepsovo delo, ki ga imenuje lord Northcliffe največje politično in trgovsko podjetje, kar jih je kedaj svet poznal, danes si#ibol angleške moči.
Uporabljeni viri: R e i n h a r d, Weltwirt-schaftliche und politische Erdkunde, Breslau 1929; K a u f m a n n, Ewiges Stromland, Land und Mcnsch in Xgypten, Stuttgart 1926; U n -k e 1 b a c h, Der ■ Suezkanal, Alte und Neue Welt 1870; poleg tega Številni časopisni podatki.
iODOVlNE BESED.
pravijo na Krasu in na Notranjskem krnjel ali krnjelec, ker so bili nekdaj vsi tkalci v onih pokrajinah le Karnjeli, t. j. Furlani iz gorate Karnije; krošnjar je Kočevar, nazadnjak kinezar itd. Pri Srbih in Hrvatih se zove pastir vlah, ker so bili Vlahi (Rumuni) pred Srbi večji-del pastirji; kramar pa je cincarin, ker so bili Cincari (Rumuni iz Tracije) večinoma kramarji; krut, neusmiljen človek je arnautin ali turčin, ker imajo Albanci in Osmani to lastnost; preveianec ali zvit človek bero ali era, ker slovijo Hercegovci (Hero) po tem svojstvu; bojazljivci, barantači, zakotni kramarji in skopuhi se zovejo čivuti ali čifuti, ker so opazili Srbohrvati (kakor vsi drugi narodi) te lastnosti na Židih (čifutih); prodajnemu, podkupljivemu človeku
pravijo ciganin ali cigan, zvitemu trgovcu grk itd.
Čehom je človek cvetočega zdravja rus, spreten ali uren je madčr a'i mad’ar, malopridnež in klatež (potepuh) fla-mendr (po Flamcih), oderuh in goljuf žid, nečistnica flandra, kdor težko razume, jim je tali jan; krošnjarju (zlasti ir-liarju) in sleparju pravijo šot, ker je bilo med takimi ljudmi nekdaj največ Ško-'.ov, itd.
Ime Ober (Avar, tudi Hun) je zado-bilo pri Čehih, Slovakih, Lužičanih, Poljakih in slovenskih Pri jekih pomen »velikan«, tako tudi ime starodavnih Spolov (ki so prebivali med Donom in Volgo) pri Rusih (ispolin), Ukrajincih (is-polyn) in Poljakih #stolin, stwolin).
Pri Rusih se je imenoval vsak ino-zcmec »nčmec«, ker je bilo drugih ino-zemcev razen Nemcev le prav malo.
V	francoščini se imenuje upnik an-glais = Anglež (Angleži so pogosto posojali Francozom denar); vratar, cerkovnik in samopivcc (ki nima sopivcev) suisse = Švicar (Švicarji so radi služili za vratarje in cerkovnike in so pili svoje vino rajši na samoti, brez skupne družbe), bahač gascon (ljudie iz Gaskonje slovijo za lažnivce in bahače), slepar pri igri grec (Grki so špecijalisci v tej nečedni obrti), godec tzigane (cigani so nadaricni za godboV oderuh juif (Tudjc jemljejo previsoke obrestih brezobziren, rrdosrčen ali izredno močan mož, a tudi barbar ture (za take je F.vropa no-•'nala Turke), prebrisan ali nreoirliiv človek se /ove normand, vedeževalec boh^mien (prvotno — Čeh, potem Ci<:an: znano ie, da «0 Dopotovali Ciua-ni iz Indiie vedno boli k zahodu, dokler niso nrišli na Francosko, Amrleško in Sknrsko. ter «i izposodili od vsakega naboda. med katerim so živeli, vrč ali manj besed, zato imajo Cigani na Francoskem dosti čeških besed; 7. vedeževanjem pa se bavijo Ciganke povsod); mož, ki meče iz javnih lokalov neprijet-
ne obiskovalce, je polonais = Poljak; dolgin, nerodnež in malomarnež jc flandrin = Flamec; nerazumljiva govorica je breton (bretonščina je omejena na jako majhen košček Francije); odkritosrčen, iskren, pošten mož starega kova je gaulois = Galec, Kelt; zadnjica je prussien Prus (francoski šovinist bi rad sunil vsakega Nemca v zadnjo plat); iz imena Bulgarus (= Bolgar) so napravili bougre, kar je značilo najprej krivoverca, zl. bogomila, potem podleža, ničvredneža, v milejšem pomenu tudi poredneža.
Rumuni pravijo lakaju arnaut Albanec, služabniku in kmetu rumin, ro-min Rumun; Aromuni (v Macedo-niji) rabijo izraz škljav (= Slovan) za služabnika. Albancem jc pastir in kmet remor, t. j. Rumun, pravoslaven človek pa škja, t. j. Slovan.
Pri romanskih narodih jc dobilo ime Ciganov pomen lenuh, trot in oderuh, slepar (portug.). Germanski in romanski narodi rabijo za sužnja besedo, ki jc nastala iz lat. ali grškega imena Slovanov (n. Slave = Sklavc; ital. Slavo = schiavo itd.). Oton Veliki je pripeljal v X. stoletju mnogo ujetih Slovanov s svojih pohodov ter jih uporabljal za s u ž n j e.
Filistini ali Filistejci so bili poganski prebivalci dežele od Jafe do Gaze, sovražniki Izraelcev. V 18. stoletju so začeli nemški vseučiliški dijaki uoorabljati ime tega naroda v spačeni obliki Phili-ster za vse nedijake, zlasti za nasprotnike akademikov: dandanašnji označujejo s to besedo tudi »špisarja-< ali tesnosrč-neža. Fnako pomeni ime abderit (Ab-deriti so bili prebivalci traškega mesta Abdere) omejenega banavza.
Ker so bili hrvaški jezdeci v joletni voini precej divji, razuzdani in kruti, jc dobila pri Nemcih beseda K rabat, Kroat pomen »razbojnik«, a tudi »živahen, divji, neugnan deček«.
loncu
IVAN KRSTNIK:
KOSTANJAKJA.
Ljubljanski grad.
Jurij je gledal na zahod, v rdeče zahajajoče jesensko solnce. Nikdar ni občutil jeseni bolj kot ob pogledu na solnce v jesenskih dnevih, ko ne ve, ali bi sijalo ali bi šlo spat pred delopustom. Kar prijelo ga je, da bi stopil med dolenjske griče, kjer valovi pesem trgačev in se smeje sadje izmed orumenelega listja.
Tovariš in sošolec Andrej je opazoval Jurija. Velika glava na nizkem vratu, osvetljena z rdeče vijoličasto lučjo, se mu je zazdela tako čudovita, da se je zasmejal na glas. Jurij ga je začudeno pogledal.
»Ne smej se, saj nisi svat, ki so ga napojili z ribniškim mlekom! Kaj sem tako čuden, a?«
Andrej se je v zadregi opravičeval.
»Pusti,« ga je prekinil Jurij. »Poj diva v nedeljo v Semič! Kostanj mi je zadišal!«
To je bil uvod žalostne zgodbe, ki sta jo doživela Jurij in Andrej.
V	nedeljo zjutraj sta jo res že nad Semičem ubirala v breg proti kostanjevim gozdovom. Za hrbtom nista čutila strupenega profesorja, pa ju je nekaj zasrbelo v grlu, iz srca je silila svoboda in se prelila v zvočno jupajdijanje:
»Če Študent po kostanj gre ...«
Nista prišla še do materinih klobas in očetovih klofut, ko ju je privedla pot in pesem do gozda, ki je že od daleč govoril o obilici kostanja. Toda — pred gozdom je sedel ob poti kmet. Ti smola ti taka!
Andrej je pljunil v stran skozi škrbino v ustih — to je njegova umetnija
—	in se postavil pred Jurija:
»Kaj bova pa zdaj?«
»Kaj? — Kovača mu stisniva v roke, pa bo dovolil — ni šment! Saj mu bo šlo tako in tako polovico kostanja v nič.«
»Pa poskusiva, korajža velja!«
Stopila sta do kmeta, ki je sedel na štoru in sesal čedro, kot bi šlo za stavo.
»Dober dan, oča!« ga je ogovoril Jurij.
»Bog ga daj,« je pokimal kmet in vzel čedro iz ust. »Kam pa, fanta?«
»Tako malo na okrog — lepo vreme je, kaj?«
»Drži se, drži. Da bi se le še dolgo!« Tako je rekel kmet in vtaknil pipo v usta in cmakaje potegnil nekajkrat, pa ni vleklo in ni.
Jurij je ročno potegnil iz žepa par cigaret in jih ponudil kmetu.
»Morda vam bo tole bolj prijalo.« (Jurij namreč semintja malo pokadi za kakim voglom, pa za božjo voljo nikar tega praviti njegovim profesorjem!)
»O, to pa to!« je stegnil očanec roko po njih. »Tudi taka stvar mi diši. Včasih nismo poznali tega.«
Prižgal si je in puhnil zadovoljno v vis nikotinovo meglico. Jurij in Andrej si pa nista in nista upala s pravo besedo na dan. Končno se je Andrej ojunačil in začel:
»Kako je pa letos kaj s kostanjem?«
»Hvala Bogu, lep je in obilen. Prav iz hoste sem prišel.« Pokazal je na cekar, v katerem je rjavel kostanj. »Nabral sem ga prej ko bi dva očenaŠa
zmolil. Sicer pa zame ni kostanj. K mizi polni kostanja sedeš sit, vstaneš pa lačen.«
Študentoma je zaigralo srce. Gotovo bo dovolil, da si nabereta kostanja, kolikor ga bosta želela. Zato je Jurij kar udaril:
»Slišite, ali bi ga smela nabrati nekaj? Koliko bi zahtevali?«
»I, kaj bi zahteval? Nič. Zaradi mene lahko nabereta, kolikor hočeta.«
Kar zavriskala bi, tako poceni bosta prišla do kostanja. Andrej je vendar možaku ponudil nekaj drobiža. Sicer ga je kmet nekam začudeno pogledal, češ, kaj mi daješ, ko ni vredno — vzel je pa le.
Na hitro sta se poslovila in se zaletela v gozd.
Kostanj! Kdor ga še ni nabiral, ne morda mimogrede, ne ve, kako je to zabavno. Dulce et urile!* Pa prvega je skoro več kot drugega.
Najprej sta klala ježice kar na poti, potem sta zavila globlje v gozd med drevje. Ulomila sta si vsak svojo le-skovko in brskala po listju. Nabirala sta že dobro uro in nahrbtnika sta bila že do polovice polna.
»Jurij, tako gre prepočasi. Hajdi na drevo in ga dobro otresiva! Saj nama nihče ničesar ne more.«
Rečeno, storjeno. Vsak na svoje drevo — in začela sta otresati, da nikoli tega.
Tedaj se je pa zgodilo nekaj prečudnega. Hakra di ... bi rekel, pa se ne sme. Kaj takega!
Tam skozi goščo prilomasti možakar z gorjačo in že od daleč grozi:
»O lakote nesrečne... na najlepši kostanj se ti spravijo! Ali se mi pobereta brž doli, pretega razpotegnjena?!
*	Sladko in koristno.
Pa prav v mojo hosto! Kdo vama je dovolil? .. . No, le počakajta!«
Taka nesramnost, kaj? Pride ti človek in vpije: »Doli z mojega kostanja!« kot bi bil kostanj in gozd njegov in ne bi bil že oni...
» ... o saprament!« Andrej bi bil kmalu s kostanja padel, ko se je spomnil na ,onega’. Oni kmet vendar ni trdil ali rekel, da je on — gospodar gozda!... Gospodar razgraja zdaj pod kostanji...
Bridko je bilo prepozno spoznanje in kar nič nista vedela, kako in kaj bi, le silno dolg nos sta začutila.
»Kar bo, to bo,« si je mislil Jurij in sc spustil z drevesa. Prav tako Andrej.
Kmet je vpil, klical na pomoč žan-darje, svetnike in hudiče, junaka pa nista vedela, kako bi začela, da bi zvozila iz zagate in se pri tem preveč ne osmešila. Naposled sta se le opogumila in šla najkrajšo pot: vse po resnici in pravici sta povedala in možakar se je potolažil. Ko sta pa še povedala, da sta študenta, se je popolnoma udobrovoljil.
»Le naberita si ga in Bog daj srečo!« je dejal ob slovesu. »Pa zapomnita si, kdaj sta delala kupčijo s Petrovčevim Štcfetom za moj kostanj,« se je zasme-jal.
»Torej Petrovčev Štefe je oni spak! O, mu bova že še zagodla,« je mrmral Andrej, ko je odiral ježice in poiml nahrbtnik.
Ko sta bili malhi polni, se je Jurij oprtal in sc obrnil proti Črnomlju.
»Veš kaj, v zobe se ne maram dajati ljudem, še manj pa v zasmeh. Semiča danes ne bova videla, on pa ne naju.«
No, Petrovčevemu Štefetu nista ničesar storila. Kdo ga bi neki iskal in — saj sta bila sama kriva. Mar ni Štefe rekel: »Zaradi mene ga lahko nabereta, kolikor hočeta?« Kaj pa njega kostanj briga, ali ni res?
, C O D n _
- O “v~ O "v* & "v ^	&	‘
LQ G
LITERARNI POMENKI
II.
Zadnjič smo poudarili, da mora oni, ki čuti v sebi nedoumno stvariteljsko silo in hoče pesniški oblikovati lepoto v vezani ali nevezani besedi, obvladati jezik.
Poslani prispevki — zlasti začetnikov — so taki, da moramo spregovoriti nekoliko več o jeziku.
Govoreč o jeziku, moramo vedeti, da ni še vse, ako slovniški pravilno govorim ali pišem in ako razpolagam s primeroma obsežnim besednim zakladom. Vse to zmore sleherni človek, ki je kolikortoliko izobražen in se potrudi, da govori pravilen, čist jezik. Tak jezik, v katerem so besede le navadno izrazno sredstvo in so kakor drobiž, s katerim razpolaga lahko vsakdo in je v roki slehernega enak in iste vrednosti, tak jezik je vsakdanji, navadni jezik. Plehek je, prazen, nič pravega življenja ni v njem. Za leposlovje je treba drugačnega jezika — stvariteljskega, ki ni zgolj izrazno sredstvo konvencionalne rabe, temveč je v njem snov, in smisel in je utelesitev ideje, kakor je bilo dano tvorcu, da jo svojstveno do/.ivi. Beseda v stvariteljskem jeziku tedaj ni navaden znak mehanskim, konvencionalnim pomenom, podoba in stvar je obenem, nekak poduSevljen zvok, ki je nerazdružno vezan s stvarjanjem duhovne vrednote.
Na zunaj — optično in akustično — sc pač stvariteljski jezik ne loči od vsakdanjega: iste besede imamo v tem in onem, a vendar ju ločimo. Vse drugače nam je ob stvariteljskem nego ob vsakdanjem. Iz njega diha svojevrstno življenje, ki nas zgrabi in zanese iz materialnega okolja v duhoven svet čustev in vrednot.
V čem je skrivnost tega jezika, ki ga lahko imenujemo tudi pesniški jezik?
Navadni jezik je v splošni rabi, nič osebno svojstvenega ne more zato imeti. Tvorec razpolaga s tem jezikom, a ga po svoje doživlja.
V	tem je skrivnost! Bori se z besedo, prežari jo iz sebe. Očisti jo v stvariteljskem ogniu svojega doživljanja vse tuje, vsakdanje navlake in jo tako reši, bi rekel, okovov materialnosti ter jo poduhovi: dd ji umetnostno svojstveno življenje in pomen.
Med navadnim in stvariteljskim jezikom se giblje vse leposlovje: kolikor se oddaljuje od enega ali drugega, je s tem dana tudi mera njegove umetniške sile in eksistence. Ker moramo tudi v leposlovju upoštevati njegovo socialnost, se pa moramo ogibati ekstremov. Za vsakdanji
jezik, kajpa, pri tem ne gre, ker vanj tvorec ne sme, pač pa za stvariteljski. Ako se ta le preveč oddalji od racionalnega — navadnega pomena besede, postane izraz najsubjektivnej-sega čustvovanja ter je potem dostopen le redkim. Polnost plastične oblike, ki onrani jasnost vtisa in jamči za trajnost podane vrednote ter diha obenem stvariteljnost, dobi delo le, če je podano v zlati sredini med subjektivnim in objektivnim doživljanjem jezika, nekako na meji duhovnosti. Tu sloni pesniški jezik.
V	takem samobitnem jeziku, ki je obenem dostopen občnosti, pišite! Ogibajte se banalnosti vsakdanjega žargona, a pravtako individualne meglenosti.
Marijan: »V nočni tišini« ste pokazali lep epski talent, dasi črtica ni še zrela. Beseda Vam lagodno, neprisiljeno in neiskano teče, a je še prazna. Življenja ni v njej, ki bi ji ga morali vdihniti s svojstvenim doživetjem. Tudi več slovnične korektnosti bi želel. To hibo ste čutili — kot pišete — sami. Pa bi se potrudili in vsaj to stran sami izgladili! Kaj, če bi primerjali svojo črtico s Cankarjevo »V samoti«
—	saj sta si motivno sorodni. Mogoče bo to več izdalo za Vaš nadaljni razvoj, ko dolgo rešetanje napak v Vašem podajanju. Sicer p.i krepko naprej — kdo ve, lepega dne nam lahko še mojstrski podaste Ptujsko polje in Haloze!
Nikolajev. Tudi Vi se gibljete »V noči« in odkrivate svojo petošolsko ljubezen, kakopa, v verzih. Niste prvi in zadnji tudi ne, a da ste tako zapeli — ne, to ne gre. Neokusna verzi-fikacija je vse! Le poslušajte:
Ko gledam v črno tmo, sc mi zdi, da se zemlja odkriva, iz katere se strašna pošast ozira, ter išče nekaj s svojo roko.
In ko me slednjič roka ta prime, ki me strese tako hudo, da iz strahu zaječim pod roko, me zbudila iz bojazni si — ti!
Veste kaj: res mi je žal, da strašna pošast ni ostala pošast in Vas tako stresla, da bi za vedno opustili pesništvo, ki... nimate zmisla zanj! To pot vsaj ste to pokazali. Ce se motim, bom svojo zmoto ob prvi boljši pošiljatvi priznal. In še vesel bom!
K. M. Prekmurje poznamo doslej po Malešiču, ki ga je lepo podal, a mislim, da kljub temu čaka še svojega človeka, da nam razgrne vso njegovo lepoto. Po vposlani študentovski rapsodiji »Na proščenju« bi sodil, da boste Vi eden onih, ki ga čakamo. Koncepcija je lepa, originalna v nekem pravcu, a vse nekam preveč razvlečeno podajate. Omejiti bi se morali in bilo bi boljše. In to: Vaši ljudje — nekateri
— niso prav nič prekmurski, tako govorijo, ko da so vzrastli sredi Ljubljane! A junak sam
— Cankarjev tip — je med njimi s svojo besedo in modrostjo — kolikor je modrost! — naivno nepreračunljiv. Sicer, ali ni to samo fragment? Ce je, potem glejte, da boste vse znova predelali z večjo akribijo in tehtali obenem tudi jezik, ki očituje površno znanje slovnice in še Pregljevo maniro, ki se Vam prav nič ne poda. — Če se oglasite še kaj, bi rad krajših stvari!
Zvonko. Vaše priznanje in poročilo, kako se je »Mentor« v Murski Soboti udomačil in priljubil, me prav veseli in upam, da boste od številke do številke bolj zadovoljni z njim. Cim več prijateljev-naročnikov bo imel, tem lepše se bo razvijal in uspeval. — Tudi Vaših pesmi sem bil vesel, čeprav niso še godne za tisk. Metriko pač obvladate, a rime Vam le delajo težave in iz onega vsakdanjega jezika sc niste še povzpeli. Pridno čitajte pa pošljite še kaj, ker sodim, da sc boste napravili.
ODGOVORI IN OBVESTILA
Mentor sc je odebelil. Današnja številka ima celih osem strani več, kakor bi jih po načrtu morala imeti. Radi tega velikega namečka pa prihodnje številke ne bodo Šle nič pod predpisani obseg (14 str.). Upamo celo, da bo še katera številka mogla iziti v povečanem obsegu. Naročniki, posebno dijaki, upoštevajte to in pridobivajte listu novih, rednih naročnikov! Kje bi sicer mogli dobiti toliko lepega čtiva za te bore dinarčke? — Na delo!
Poglavje o avtorstvu. Tednik Slovenski Gospodar v Mariboru je v štev. 43 z dne 23. okt. t. 1. priobčil pod naslovom Nekaj o gradbi zrakoplova članek, ki je nekoliko skrajšan, sicer pa domalega dobeseden ponatis Hafnerjevega spisa v zadnji številki Mentorja: Kako gradijo zrakoplove. Mi bi ponatisu nič ne ugovarjali, ako bi Gospodar ne »pozabil« povedati, odkod ima svojo modrost. To je tembolj čudno, ker Gospodar kljub našim ponovnim prošnjam in kljub temu, da mu posebej zato pošiljamo naš list brezplačno, noce priobčevati vsebine posameznih Mentorjevih številk. Kako bi zato imenovali tako ravnanje? Nočemo zapisati primernega izraza!
Občutljivi Primorc. Popolnoma se stri-
L. V. Poslali ste nam nekaj pesniških prevodov in reči moram, da v splošnem niso slabi. Mogoče o priliki tega ali onega priobčimo, seve, po potrebi opiljenega. Saarov »Rekvijem« mi ni prav nič všeč ne v originalu ne v prevodu. Čudno, da ste se ga lotili, ko poznate Gregorčičevo »Pozabljenim«, ki je drugačnega kova!
Sanin. Psevdonim, ki da misliti ... Melanholično, v molu ste ubrali svoje strune, kar Vam pa ne pristoja. Mladost je veselje, to nam pojte! Poslane tri še niso take, kot bi morale biti, a po njih sklepam, da bom iz prihodnje pošiljke že lahko katero izbral in jo natisnil!
Atanas Grigorjcv. Pesem »Skozi mrak« je dobra, a je ne moremo priobčiti, ker motivno ni za naš list. Gotovo imate v zalogi še kaj, kar bi nam prišlo prav.
Vanjuša. Vse tri dobre. Priobčimo.
Ivan Krstnik. No, vidite, s »Kostanjarjc-ma« ste spet v svojem elementu! Še kaj, prosim!
V. Vladin. Prav rad bi Vašo «Matrco« priobčil v novembrski številki, ker diha prisrčno pieteto do umrle stare matere, a je ne bom, dasi ni baš slabo pisana. Bolje bi bilo, ako bi podali v liričnem okviru epsko očrtano sliko, ki jo zdaj le nakazujete. — Kobariški milje ste dobro zadeli — poznam ga. Le oglasite sc še. Radoveden sem, kako se boste razvijali.
C. K. Priobčimo!
njam z Vami in Vašimi tovariši radi krivic, ki se gode, in ki jih mladi študenti, bodoči vodniki naroda, občutijo še posebno hudo. Toda ozrite se samo bežno v zgodovino naših bojev za narodni obstoj in boste videli, kolikokrat smo sc leta in leta borili za najskromnejše drobtinice in se zadovoljevali z njimi v časih, ko bi nam po pravici šel cel hleb! In preživljali smo sc z drobtinicami, dokler niso prišli boljši časi. Potrpljenje in upanje je velika reč. Potrpimo in — upajmo!
S—k, Maribor. Uganki porabimo ob priliki. — Vemo, da je Nabiralec ugajal. Opustili smo ga pa začasno radi nedostajanja prostora — pri obsegu, ki ga list ima, večji članki kar udušijo male prispevke — pa tudi radi tega, ker je Nabiralčev urednik zelo zaposlen drugod in utegne le redkokdaj posvetiti kako urico Mentorju. Vendar misli same nismo opustili, gotovo bo tudi letos prinesel Mentor kaj
o	filateliji. — Agitirajte za list — saj pravite, da vsem ugaja — da sc bo mogel po obsegu razširiti. Potem se bo tudi vprašanje drobnih prispevkov dalo ugodno rešiti.
L. Jan, Veržej. Uganko porabimo, Glede dopisov je pa treba pomniti: 1. Rešitve starih ugank (vse skupaj) morajo biti napisane na po-
scbnem listu, 2. uganke, ki jih pošiljate za objavo, spet na posebnem listu, 3. prav tako posebej rešitve teh ugank in 4. morajo biti tudi rešitve šahovskih problemov napisane posebej. Vse pa pošljete lahko v skupni kuverti, tudi od drugih rešilcev. Teh navodil naj se drže tudi drugi. — Vsebina Mentorja pa more biti seveda bolj pestra v številki, ki obsega 48 strani, kakor v taki, ki jih šteje polovico mani. Vendar se bomo potrudili, da bo list vkljub temu vseskozi zanimiv in času primeren.
P. Š. gozdovniški glavar, Maribor. Vaše Poslanice v sedanji obliki ne moremo priobčiti. Mentor ne more in ne sme na tak način agitirati za posamezne organizacije, ker je kot ne-organizacijski, zgolj poučno-zabaven list namenjen vsemu slovenskemu dijaštvu, ne oziraje se na njih šolska in izvenšolska združenja. Sicer pa dobrohotno spremljamo Vaš pokret in bi
MALI OBZORNIK
Srednja šola in univerza. Na visoko šolo prihajajo abiturientje treh vrst srednjih šol: humanistične gimnazije, realne gimnazije in realke. Katera od teh srednjih šol pripravi svoje učence najbolje za visokošolski študij?
Točen odgovor na to vprašanje bi mogla dati samo podrobna statistika, če bi n. pr. univerze objavljale zaporedoma več let, kakšne uspehe dosegajo v posameznih strokah povprečno bivŠi učenci humanistične gimnazije, realne gimnazije in realke. Potem bi sc moglo kolikor toliko z gotovostjo reči, ali je n. pr. za bodočega medicinca bolje, da študira gimnazijo ali da gre na realko; moglo bi se reči, ali ima za bodočega matematika kaj pomena, da sc je šel učit starih jezikov, ali ima za jurista kaj pomena, da se je učil grščine itd.
Doslej pri nas take statistike še nimamo in jc tudi še ne moremo imeti; saj prvi učenci novega tipa realne gimnazije (ki je bil uveden kar sredi šolskega leta 1924 25) še niso prišli na univerzo, ampak so letos šele v sedmi. Pač pa jc to mogoče v drugih državah, kjer je šolstvo že bolj ustaljeno. Tako je n. pr. v Prusiji izpitni odbor za juriste (Prcussisches luristisches I.andespriifungsamt) objavil za I- 1928., koliko absolventov posameznih tipov srednjih Šol je napravilo juridične izpite in s kakšnim uspehom. Na podlagi tega poročila se je izračunalo, da je napravilo juridične izpite od humanistov 8i'042 %, od realnih gimnazijcev 80-427 % in od realccv 78■ y 18 %. Prednjačijo torej čisto neznatno humanisti pred realnimi gimnazijci, tako da se za splošnost ne da samo iz tega še nič sklepati. Poleg tega se podatki nanašajo samo na eno leto in na eno pokrajino.
Kakor vidimo, izdelajo torej približno štiri petine kandidatov (80 %). Ostane nam še vprašanje, s kakšnim uspehom izdelajo. Tu je pa razlika nekoliko večja. Z boljšim nego povprečnim uspehom je izdelalo 28 ‘553 % nu-
prav radi priobčili v Mentorju primeren, ilustriran, neagitacijski spis iz življenja slov. gozdovnikov, kakor smo objavili v letošnji 1/2. številki opis zadnjega mednarodnega skavtskega zleta. Spis pa mora biti res primeren, po vsebini in času.
Velfa, Kočevje. Poslana uganka mi prav ugaja. Ker znaš risati, pošlji še kaj; toda črke naj bodo malo bolj razločne, da ne bo treba slik prerisavati.
Radoslav, Maribor. Posetnica prav dobra; konjiček neraben, ker so zlogi preveč raztrgani.
France, Središče. Poslano ugankarsko blago prejeli. Polagoma porabimo.
J. P., Celje. Računsko nalogo priobčimo.
Fr. A., Veržej. Porabimo. V prihodnje napiši rešitev na poseben list!
manistov, i6'6$9 % realnih gimnazijcev in 2i’i8o % realccv. Najboljši juristi so bili torej bivši humanisti. (Das humanistische Gymna-sium 1929, str. 158.)
Znana je tudi izjava profesorja matematike na ljubljanski univerzi, kako neobhodno potrebna jc vaja v mišljenju, ki jo goji humanistična gimnazija, za bodoče matematike: »Glede lastnega izkustva v svojem predmetu
—	matematiki — lahko izjavljam, da so bili absolventi klasičnih gimnazij vedno in povsod neprimerno boljši kakor absolventi realk.« (Cas XIX, str. 175.) Zato smatramo za napredek naših realk, da se v V. razredu omogoča slehernemu učencu, da študira zadnja štiri leta realno-gimnazijski tip.
Takega opazovanja bi bilo treba še več, kajti noben narod se nikdar ne briga preveč za vprašanje, kaj naj se nudi bodoči inteligenci v letih, ki jih preživi na srednji šoli. Vprašanje sc glasi: kako bomo dobili tak naraščaj izobražencev, da se bo lahko kosal z izobraženci katerega koli kulturnega naroda? Kajti samo narod, ki bo kulturno stal na isti stopnji kakor njegovi sosedje, če jih že ne bo prekašal, bo trajno ohranil svojo nezavisnost in se ne bo samo sam učil od drugih narodov, ampak se bodo tudi drugi učili od njega.
Sola ne more ustvariti velikih iznajditeljev in mislecev, lahko jim pa pomaga pri njihovi rasti. Zato naj skrbno čuva to, kar se je izkazalo kot dobro, zraven naj pa napreduje s tokom časa v zavesti, da ni nobena stvar na svetu dovršena, da jc vse potrebno neprestanega izpopolnjevanja in da tisti, kdor ne napreduje, nazaduje. Ne pomeni pa vedno napredka to, kar je novo.
Kogar bi zanimalo vprašanje, v čem obstaja vrednost učenja starih jezikov in pro-čevanje grške in rimske kulture, ta naj bere odlično delo poljskega vseučiliškega profesorja
Zielinskega: Antični in moderni svet (v prevodu dr. J. Glonarja, cena broširani knjigi 36.— Din), ki je napisana baš za gimnazijske abituriente.	.	I.	D.
Število srednjih šol v naši državi. Po uradnih podatkih je bilo v začetku septembra 192} v naši dršavi 145 državnih gimnazij in realk, in sicer v Srbiji in Črni gori 61, na Hrvatskem in Slavoniji 37, v Sloveniji 12, v Bosni in Her-
DIJAŠKI ŠAH
(Urejuje Bogo Pleničar.)
II. Zaprte otvoritvene partije.
(Nadaljevanje.)
2. Sicilijanska partija.
1. e2—e4	c-7—c j
Tudi ta vrsta otvoritve spada med korektne. Poteza C7—c? že vnaprej onemogoča nasprotniku vzpostavitev centruma.
2. Sgi—f3 e7—c6
3. Sbi—C3 Sb8—c6
4. d2—d4 cjXd 4
{. Sf3Xd4 Sg8—f6
6. SJ4—bs I.f8—b4
7. Lei—f4 Sf6Xc4
Črni žrtvuje kvaliteto v interesu lažjega napada.
8. Sbj—C7+ Ke8—f8
9. Ddi—()	— —
Bolje, kakor takoj Sc7Xa8.
9.------d7—d?
10. o—o—o Lb4Xc3
11. biXc3	Ta8—b8
12. Sc7Xd5 e6Xdj
13. Lf4Xb8 Dd8—a5!
itd. z močnejšim napadom za izgubljeno kva liteto.
3. Damski pešec proti kraljevemu pešcu.
1. c2—C4	d7—d$
Tudi ta poteza črnega je popolnoma korektna, zlasti se mnogo igra v zadnjem času Ideja je slična oni pri sicilijanski partiji: belemu preprečiti, da ne more etablirati centruma
2. c4Xdj Dd8Xd?
Če črni ne bi takoj vzel pešca ds in bi n. pr. raje igral Sg8—f6, tedaj ni priporočljivo kriti za belega s C2—C4, ker bi črni s potezo C7—c6 dobil prav dobre možnosti za svoj razvoj.
3. Sbi—C3 Ddj—as!
Zelo dobra poteza /a damo, dasi je na polju as izpostavljena mnogim nevarnostim.
(Dalje prih.)
7. partija.
(Sicilijanska otvoritev.)
Beli: A Črni: B •1	1.	cz—C4 07—cj
cegovini ii, v Dalmaciji 8, v Vojvodini 16. Dijakov je bilo na teh zavodih lani 86.000, profesorjev 3253, od teh S47 nekvalificiranih. Med nekvalificiranimi je 171 Rusov. Od teh jih je 109 v Srbiji in Črni gori. Poleg gimnazij in realnih gimnazij je bilo ta čas v naši državi še 140 meščanskih šol, 43 učiteljišč, 10 trgovskih srednjih šol in 3 kmetijske srednje šole. (Po-Slov. Narodu z dne 6. sept. 1929.)
2. f2—f4	07—c6
3. Sgi—f3 (I7—ds
4. 04—e 5 SbS—c6
5. c2—C3 f7—(6
6. Sbi—a^ Sg8—h6
7. Sa3—c2 Dd8—b6
Dama stoji v tej poziciji posebno ugodno za napad proti nasprotnikovemu centrumu.
8. d2—d4 Lc8—d7
9. Sc2—C3 csXd4
10. C3—d4	Lf8—154 +
11. Kei—f2 o—o
12. Kf2—g3 f6Xej
13. f4Xej	Ld7—e8
'4- Kb3—I.e8—h5 M- Ki—g4	Lhs—g6
16. Lfi—g2 Lg6—C4 '7- £4—K5	Sh6—fs
.8. Se3Xf5 Tf8Xf$
19. Lei—03 Lc-4Xf3
20. I.g2Xf3 Sc6Xes
21. l.f?—g4 SesXg4
22. DdiXg4iT48—f8
23. Tai—gn I.b4—d6
24. Le3—ci I Tfs—f3 f
2$. Kh3—h4l Tf8—f4 in dobi.
Problem št. 8.
(Od T. Breda.)    -
nhcdefqh Beli: Khs. Dbi, Se4, La6, pešci C4, 1-3, d2, e6, g2. — Črni; Kff, Lc6, pešci es, C7, f6, f7. Mat v dveh potezah.
Rešitev problema in imena rešilcev v 5. številki.
Listnica šah. urednika.
Na naš problem štev. 7. smo prejeli mnogo rešitev. Imena rešilcev slede v prihodnji številki. Zato je za reševanje problema štev. 7. še vedno čas. Za božič bomo razpisali za izžrebanega rešilca naših problemov nagrado.
L. B Št. V. Tabelaričnih pregledov o
vseh letošnjih šahovskih turnirjih žal ne moremo objaviti, ker bi to zavzelo preveč prostora. Match Bogoljubov—Euwe lansko leto se ni vršil za svetovno prvenstvo, zmagal pa je Bogoljubov, ki se letos bori z Aljehinom /a svetovno šah. prvenstvo. Po dosedanjih izglcdih bo tudi v bodoče ostal prvak sveta Aljehin, ki ima od dosedaj igranih partij skoro še enkrat toliko točk kakor Bogoljubov. Zgodovinski pregled šahovskih prvakov bomo objavili ob priliki.
ZA DOBRO VOLJO
Prof. dr. St. Leben. — Narisal Pr. Uršič. Karikatura sc nanaša na svoječasno polemiko v našem časopisju, ki se je vršila o vprašanju, kateri jeziki naj sc poučujejo na naših srednjih šolah. Prof. dr. Leben je tačas objavil v Jutru članek za francoščino.
Veselko P i č i r a d:
Nciztrohnjcn jezik.
(Prosto po Prešernu »tetkam« v spomin.)
Grob kopljejo, de zadnji merlič bo vanjga d’jan, obraz icnicce stare perkaže se na dan.
Kopači ostermijo, de 'z ust njih sape ni, manj vstrašeni pogrebci vanj mečejo porsti.
De nos je kljukast, ojster, bi lahko sodil vsak, ak bi ne bil ga stisnil pod zemljo sklad težak; bile široke usta, obrazek bil razrit, ak bi ne bil povsodi tako 7. zemljo pokrit.
Dalj Časa ni trupla gledat’, puh pervi ga zdrobi, jeziček le zavzetim ostane pred očmi; še vije se, še miga, ko de bi v ustih bil, živahno poskakuje, ko de bi bil še živ.
Vsi vprašajo, kdo zadnji v to jamo d’jan je bil, molčeča b’la je nuna, ker ni ji jezik zgnil. Ker kamna tam ni bilo, pa k fajmoštru teko, ta v bukve berž pogleda in pojasni tako;
»Tu Urša Gobezdalec je našla mirni kot, ko mogla ni dobiti ga vso življensko pot.
Vso vaško pošto ona veršila je zvesto, nič skrito ni ostalo, kar je do nje peršlo.
Takoj te je obrala od glave do pete, če so le skoz vasico ponesle te noge.
Nikogar ni pustila: gospoda fajmoštra in Fikuža berača — obrala je oba.
Al’, ko je čula pravit’, de mlinarjev gospod postal je črnošolec, takoj je šla na pot.
Hitela vsa vesela je urno v drugo vas, de tam bi razodela, povzdignila svoj glas.
' <
Al’ smrt jo je zgrabila terdo za vrat z roko. nič več ni govorila in šla je pod zemljo.«
Vsi pravijo, de nji pač svet molk ne brani
gnit-,
vsi pravijo, de jezik ta njen ne more bit’.
"Ta Urškin je jeziček, študent jim govori, k bil bi kake nune, bi mir ji dala kri.
o,	molk ne, le novice ji branijo trohnet’, ki trositi z jezikom ne more jih med svet.
Mi jezik ji vzemimo, na trgu naj visi, de dan današnji preide, de perva noč mini, spet zajtro ga poglejmo, in če se pomiri, pred mačko ga verzimo, naj z njim sc pogosti!
Per njem naj klepetajo žcničcc dolgo v mrak, vso vas naj oberejo, okužijo naj zrak.
Kar so novic prci dale, ko jezik je živel, od njega naj prejmejo, da bo spet mir imel!«
Obesili so jezik na tergu sred vasi, per njem so klepetale zvečer ženičce tri.
Ko vstane drugo solncc, se jezik tak sterdi, ko v dimniku klobase, de kaj požreti ni.
UGANKE
Ura.
(F. S., M. Sobota.)
M M N
E e r
A I H.
u 3K
fin jj 1
Poglej dobro in razberi, kaj pravi ura vsem ljudem!
Pravokotnik.
(Fr. A., Veržej.)
veletok moško ime
grška glagolska oblika ptica
ime izvirka hrošč konj pokop
gorljiva snov strup plin
poljski sadež mesto na Češkem grški bog
ovci sorodna žival.
A	a	A I A		A	A
					
a	a	A j A		A	A
(i	b	b	c	C	d
i!	e	e	e	e	e
f	K	g	K	i	i
i	i	i	j	j	j
k	k	k	k	k	k
k	1	1	1	1	1
n	n	n	n	0	0
0		0	0	0	0
0	r	P	P	r	r
r	r	r	r	N	8
H	M	t	t	t	U
V	V	v	v	V	ž
Posetnica.
(Radoslav, Maribor.)
Valentin Dacer
Sv. Janž.
Kaj je mož po poklicu?
t. 1. na uredništvo, religiozna 1 i -
Rešitve do 30. nov.
Nagrada Slovenska r i k a.
Rešitev ugank v 1 ./2. številki.
Kriialjka. Vodoravno: 3. Tula, 6. Oman, 9. Maribor, 12. lek, 14. mak, 15. kos, 16. sum, 18. kan, i9. iz, 20. konec, 22. ga, i\. Atos, 24. davi, 25. ar, 26. denar, 28. če, 30. ded, 31. dir, 32. med, 33. dac, 36. nem, 37. kositer, 41. Arno, 42. amen. — Navpično: 1. rum, 2. kar, 4. las, 5. ar, 6. Ob, 7.	moj, 8.	jeki,	10. imun,	11.
mana, 13. kozarec,	14. magičen,	16. sosed,	17.
medar, 20. kod, 21.	car, 25.	Adam, 27. niti,	29.
eden, 34. Don, 35.	sem, 37.	kri,	38. so, 39.	ta
40. rep.
Posetnica. 2ivinozdravnik.
Zemljepisna utanka. Kranj, Bovec, Kor-sika, Istra. Turin, Sevilla, Jajce, Drava. Po sredini navzdol: Avstrija.
Nogometno igrišče. Mens sana in corporc
(Zdrav duh v zdravem telesu!)
V	močneje označenih kvadratih čitaj del Jugoslavije!
Prav so rešili. V Ccliu: Lemaič Duš., Peterman Jos., Germadnik Fr., Lokošek Vil j., Veber Lcop.; v Gorici; Berce Vikt.: v K o -če v ju: Kump Pet., Štolfa Veruša, Novakovič Nik.. Vetrovcc Jos.; v Kranju: F.rzar Stanisl., Jeglič Jos.; v Ljubljani; Korent Dr., Kavčič Nik., Sadar Fr., Watzkc Jur., Dobrovoljc Al., Mravlje Ant., Kumar Mil., Locar Val., Černetič Silv., Bezek Ludv., Paplcr Pil., Prezelj Bor.. Bratina Voi.; v Mariboru: lončar J., Horvat Fr.. Omerza Ant., Osvald Iv., Rabuza Ant., Kenda Iv . Simčič Br., Strojnik-Rud.. Modrinjak Fr. Broman Ave.. Majcenovič Alf.; v Murski Soboti: Tomori
I.ud.. Sah M.. Novak Fr.; v Novem mestu: Barbič Iv., Čuk Iv.. Kanš Stan.: v Ribnici na Dol.: Mlakar Marija. Arko Ivanki Žerjav Helena. Majerič Flza: v Studencih n r i Mariboru; Jug Fr.; v S t V i-d u nad Ljubljano: Lavrič Iv.. Tomc Eg "Aibret Stcf.. Krum Genov. Strmljan Fr.. R' dev Nik.. Sclimov Alana/.. Moder lan I eni'" St . Pleterski Božo, Rotar lož. Aliančič Pet : v Veržeju: jan Lovro. Arnšek Fr.. Pučko Hanzek. Rovan Iv. — Samo nekatere uganke »o rešili: Grobelnik G., Herič Mariia Junger
I	ndv.. Premschak Ger.. Gradišnik Fed.. 7avr-tnik Frančiška in Smeh losipina. vsi v Celi'1 Fn reševalec se je pozabil podpisat'
Za nagrado je bil izžreban Logar Valentin. (Nagrado dobi v uredništvu.)
KNJIGARNA
NOVA ZALOŽBA
Trgovina s pisarniškimi potrebščinami
r. z. z o. z.
v Ljubljani, na Kongresnem trgu
priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in pisarniških potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte itd.
*
Kdor kupi za 100 Din, dobi na izbiro: Podobe iz sanj (Cankar), ali dramo Kasijo (Majccn), ali pesmi Tristia ex Siberia (Mole) kot dar. — Pri Novi Založbi je izšla Literarna veda (dr. Keleminova).
Trgovske knjige In Šolski zvezki.
Vedno v zalogi;
glavne knjige, amerikan-ski journali, štrace, spominske knjige, bloki, mape i. t. d.
Na debelo! Na drobno!
HtlT. JRIlEŽlt
LJUBLJANA
Horilanska ul. št. 14
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
LJUDSKA POSOJILNICA
reg« zadruga z neomej zavezo. V LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din.
TISKARNA SLOVENIJA
DRUŽBA Z OMEJ. ZAVEZO
V LJUBLJANI
W0LF0VA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSA V TISKAR. STROKO SPADAJOČA DELA
PO ZMERNIH CENAH
V
Časopisi, knjige. BROŠURE. VABILA, PLAKATE ITD. ITD
USTANOVLJENA LETA 1889.
Tctoffi štev. II.	Poitnl	(ek.	10.133.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev (1 milijarda in 200 milijonov kron).
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviije mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti,
tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja že mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri nje) sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki
nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnama varen.