Stran 515.
Kmetijstvo.
Kmetijske  zadruge.
Poslanska zbornica je pred Božičem po daljši razpravi sklenila zakon o kmetijskih zadrugah.
Po našem prepričanju bode ta organizacija obrodila prav malo sadu in čaka kmetovalce veliko razočaranje tudi še potem, ko se že bodo sprijaznili z mislijo, da se jim zaradi teh zadrug zviša zemljiški davek.
Zakon je torej sklenjen. Njegove najvažnejše določbe so naslednje:
Točka 1. se glasi: „V smislu tega zakona (o kmetijskih zadrugah) in v tem okviru sklenjenih deželnih zakonov se praviloma v vsakem sodnem okraju ustanovi stanovska kmetijska zadruga za ta okraj in v vsaki deželi taka za vso deželo. Te zadruge se imenujejo okrajne in deželne kmetijske zadruge. Deželni zakoni pa morejo določiti, da se zadruge izjemoma snujejo le za posamezne kraje v deželi, ali tudi samo za eno ali več sodnih okrajev skupaj, več deželnih zadrug, ali tudi samo za posamezne skupine poljedelcev.
Deželni zbori morejo tudi določevati, da se že obstoječe združujejo po novih okrajih".
„Namen teh kmetijskih zadrug je, da zboljšajo nravne in gmotne razmere poljedelcev z gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom in podporami, s pospeševanjem stanovske samozavesti, stanovskih zadružnih ter sploh gospodarskih koristij".
Točka 11. označuje »delokrog* ter se glasi v načrtu: »Delokrog kmetijskih zadrug določa v § 2. označeni namen. Osobito imajo te zadruge v okviru bodočih deželnih zakonov in statutov naslednje naloge: a). Nakupovati blago na svoj račun in svojo odgovornost, ki ga te zadruge potrebujejo v svojem obratu; h) prodajati zadružne kmetijske pridelke na svoj račun in odgovornost, osobito zalagati armado; c) ustanavljati in pospeševati pridobitne in gospodarske zadruge, da si ustanavljajo skladišča in zaloge za skupno prodajo kmetijskih pridelkov, ustanavljati kleti, mlekarne, klavnice, pečnice in druga podjetja, ki morejo skupno uporabiti kmetijske pridelke; d) ustanavljati in pospeševati zadruge in druga društva, ki morejo gojiti poljedelstvo in gozdarstvo ter sploh pospeševati razvoj poljedelskih razmer; e) ustanavljati nove in pospeševati že obstoječe posojilnice, osobito po Reiffeisenovem načinu v svrho osebnega in lombard-nega kredita; /) posredovati mej zadružniki in hipo-tečnimi bankami za neodpovedljiva, amortizačna hi-potečna posojila; g) posredovati pri konvertovanju visokoobrestnih v nižjeobrestna, odpovedljivih v neodpovedljiva, amortizačna hipotečna posojila; h) sodelovati pri organizaciji in upravi produktnih borz in trgov ter posredovati pri razsodiščih poljedelskih borz v okviru dotičnih določb; i) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev in gozdarjev za življenje in starost, za slučaj bolezni, nezgod in onemoglosti, dalje pri zavarovanju proti ognju, toči in kužnim boleznim ter iz vrševanju deželnokulturnih zakonov, v kolikor zadrugam to dopuščajo posebne določbe; h) pospeševati kmetijski pouk, predavanja ter shode poljedelcev; D zbirati poljedelsko statistiko ; m) posredovati in skrbeti za delo ter uravnati pogodbe s poljedelskimi delavci itd.; n) skrbeti, da se nadzorujejo semena ter zadružni promet s kmetijskimi preizkuševališči; o) zadružnikom preskrbovati pravno pomoč; jp) ustanavljati razsodišča za pravno razsojo prepirov mej   zadružniki in njiho-
Siran 516.
vimi  pomočniki,   mej   zadrugami   in   člani,  ali mej člani samimi.
Stanovske zadruge imajo tudi pravico, dajati nasvete državnim in avtonomnim oblastvom o stvareh in o vprašanjih, ki se tičejo stanovskih koristi, dalje imajo pravico, sodelovati pri naredbah države in avtonomnih korporacij v prospeh deželne kulture, osebi to glede podpor in melioracij".
To so najvažnejše določbe sklenjenega zakona, o zadrugah.