„DOM IN SVET5« 1891, štev. 10.
473
spoštovati kot pesnika in pisatelja, je naproti vsaki navadi v omikanem svetu prekrstil in tako popravil našega mojstra - pevca, da moramo kar strmeti. Skrajni čas je že, da se izbriše ta pregreha in da bode Prešeren dostopen celo za nekaj desetič širokim krogom v svoji pravi podobi.. .« — Tako je Levstik * popravil« tudi Vodnika, kolikor gaje mogel; dosledno do skrajne je meje namreč ga tudi on ni hotel, niti mogel, zakaj drugače »bi bil
skazil marsikako mero in stik ali rimo«, in tega vendar ni maral storiti. A kjer se je dalo brez škode meri in stikom, popravil je korenito prav po takrat si ustanovljeni pisavi; celo polglasnik -b je uvedel kot značilo za v ondi, kjer ga je štel pesnik za zlog n. pr. »Vtstani«, »vt kamri« (str. 181; Wiesthalerju rabi za ta v — v'). To postopanje gaje dovelo do onega polovičarstva, ki nikakor ni povzdignilo praktične vrednosti njegovi izdaji,   pač   pa jo   naravnost pokvarilo
Nova  brambovska  vojašnica   v  Ljubljani.
za znanstvene namene. Par vzgledov naj podpre to trditev. »Molitva bram-bovfka« začenja se tako-le:
Mogozhni Bog!
Tvoj  dih je ftvaril fonza nove
Tvoj dih je v'stan podret fvetove . . .«
Isti tekst nam podajeta i Smole i Wiesthaler (le-ta z natančnejšimi ločili), a Levstik popravlja, »sonca nove« v »sočnca nove«. Kaj to pomaga? Brez ozira na to, da je po Skrabčevem dokazu prava oblika »sonce« (gl. Cvetje I. 2): Kakšno lice ima novodobni popravek »solnca«, ko je poleg tega po rimi prisiljen pridržati starikovo obliko »nove« ?
Nekaj podobnega se mu je dogodilo v »Brambovski persčgi«, katero on pre-nareja v »prisego« (str. 103), a takoj v prvih vrsticah čitamo — seveda — v njegovi izdaji :
»Pred Bogom smo, Kir sprevidi srca vse Pravičen je«.    ,
V prvotni izdaji čitamo:
»Pred Bdgam fmo, Kir pregleda ferza vfe Pravizhen je  .  .  .«
»Bogam« in »serca« je popravil, -»vse«, zopet zaradi stika ni mogel. Podobnih vzgledov bi   se   dalo   nabrati   na kupe.