'.'■•*• fcttSsEolSsSWlB f':' ' - ^ _; • ^^^^^ :...... | • ^.....-" " ' ' "" .v^y ^ ^ ' ^ y f. '' ... . • jjjp 1 J;, it. -j|p■ ,^. I i J 'Si;'!.. C. •:.,:„ p . It o;: A ^^H K ■"^^BsHi .^H^^H ^^t ' " I ^m* ™■ rmmm ■ -H i | « mL JWfl F M A II Bkl ^ ^ A ^^Lj^^n ■■ roi K m A AMERIKA t leto. Istu^i (Iva krat ^B ^r 9 V ^Bi^h H l1| V^A flU^A , * F H I EifflHwt advertisan« jj_na tri«i NEODVISEN LIST ŽA SLOVENSKE DELAVCE V AME ■75riI!tr n t " i ■ H ■ i ii ,i, " . , ■ . ' ' m ' i f i i r' , _ ' ..■■),,„,. — --------- VOL. V. I Mestne novice. Velika narodna manifestacija v nedeljo je pokazala slovensko misel in slovensko slogo. KRASEN SPREVOD. —Slovenec sem, in kdo je več! Vstal je narod iz vekov minulih megla; živ se je prikazi na svetlcri Gledali smo v p dafjino in sanjali. Sivi zastor , se je paral/ razmikala so se naša dela. in v senčnih, negotovih obrisih so migljale različne slike v temni luči pred našimi očmi. Slovenec sem, in kdo je več? Ne da bi žalili najfinejše čute katerega-koli, tako velikanska narodna manifestacija kakor se je pokazala v nedeljo v elevelandski naselbini, mora imponirati vsakemu. 1 Oj dnevi blaženih dnij, srečni dnevi zlate svobode in slovenske prekrasne misli! Hvala bodi za-£ vesti naroda, da je, in da se vedno spominja, da je slovenski. da je rod slavnega spomina, slavnih očetov in slavnih del. Kdo more trditi, da je v, Slovenec slab? Kdo more reči. da se np zaveda, da je sin velike majke Sla\;ije,.da je sin »lavnega, toda žalibože tepta-nega naroda? Veliko imamo slabosti, toda mi nismo krivi, ker jih ,imamo. &aši gospo-ckiVj: so krivi, ker Slovenec v stari domovini tlačani tujcu, katerega mora spoštovati. Kadru pa hoče izreči svojo misel, 1 svojo besedo, kadar se pritoži za krivice, tedaj dpbi yojaski bajonet. Črno krogljo in smrt. Tako se odira svoboda naroda. Zato pa v ameriški zemlji se počutimo toliko bolj svobodne, lahko manifestiramo za svoje nleale, lahko delamo po volji za rast in razširjatev slovensk? narodne zavednosti in slovenskega rodu. Žal. da nam omejeni prostor v listu ne dovoljuje obširneje pisati. Preidimo torej iz idealizma k naravnim dogodkom. V nedeljo je društvo "Pri- |>i TVubar" praznovalo dve-nico svojega obstanka in ob | Inem je razvilo svojo krasno ponosno zastavo. Že opold-so se zbirale množice naro-ter radovedno, pričakovale, ] I se bo zgodilo. KoneČno se uredi ^>rana vrsta, godba gra slovensko koračnico in sprevod se začne pomikati. Bratje iz So. Loraina so jako j prijetno presenetili slovensko naselbino v Clevelandu. Pri- ' korakalo je društvo "Bled" in s seboj pripeljalo slovensko ' je udarjala godba, čvrsto smo ! slišali lepe komade in lorainski slovenski godbi gre vsa čast 1 za krasen nastop v jiaši našel- 1 bini, jednako tudi bratom dru- So. Loraina! Vedite, da ste smo vsi enega rodu, in da je najlepši znak skupne sloge, ka- * da)- se skupaj zberemo in na- * skopamo. PriIIo je društvo iz t Častno so zastopali svo- c$la. Barbertona, iz Garrett»- bsfo se je na vse druge malen- š ^'krati, samo narod slovenski je c bil skupni slogan vseh zbranih, c Z mirno vestjo trdimo, da se r je zbralo preko 3,000 Sloven- j I cev pri tej veličastni manifes-l š življenje Primož Trubarja. Potem je pa kumica, gospa Frančiška Lauschetova, in kum, g. Močilnikar, pripel na zastavo krasil trak in stoteri živijo-klici so zaorili po dvorani. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Pri tej priliki ne smemo pozabiti gospodične Josi-pine Lauschetove, ki je s krasnim govorom, ozirgnia dekla-macijo, podala overturo k'raz-vitju. Hvala ti, slovenska deklica! Razočarani smo bili pri nastopu gospodične Anice Gr-dinove, ki je govorila spomin možu, ki je prvi pisal slovensko, Primož Trubarju. Videli smo v očesu marsikaterega solzo navdušenja pri njenem nastopu. Poteni so pa sledili zastop-, niki slovenskih društev, ki so veličastno in pomembno darovali spomin bratski zastavi. Pri vsakem daru je ljudstvo navdušeno klicalo, živijo, živijo, živijo! G^dha zaigra slo-v.ensko himno, zaigra se koračnica "Naprej zastave Slave," in odkritih glav se spojijo zvoki godbe s slovenskimi glasovi. Bilo je prelepo. Potem se je pa razvila prav najboljša domača zabava, brez neprisiljeuosti, zabava, kot si jo je vsakdo želel. Ljudstva je bilo toliko, kot ga še skorej nismo nikdar opazili. Pri vsej velikanski udeležbi pa ni bilo najmanjšega nereda, vse se je sukalo kot namazano. Tako se je dan končal v slavju in praznovanju in v splošno za-dovoljnost vseh. Pripomniti nimamo druzega kot, da izrečemo še enkrat zahvalo bratskim društvom iz države Ohio. Brat \iratu na pomoč, sloga lepa naj vlada, čutimo, da smo Slovenci skupnih namenov in napredoval bodeino povsod. —Društvo "Lunder-Adamič" je priredilo v nedeljo lepo nia-škerado zraven majhne burke. "Bratranec." Posebno moramo pohvaliti nastop g. Laha. ki je bil umetirk v svoji stroki, toda tudi ostale osebe so svoje uloge kar najčastneje rešile. Ljudstva je bila polna dvorana. —Društvo "Orel" je priredilo v nedeljo lepo igro, "Re-poštev," ki je marsikateremu znana iz narodnih pripovedk. Udeležba je bila povoljna. Igralci so kar najboljše spolnih svoje uloge. —Poleg drug h rojakov, ki so se v nedeljo mudili v naši naselbini, so bili g. Alojzij Ba-lant iz Barbertona, predsednik društva sv. Martina, J. S. K. J. in podpredsednik dr. Triglav. S. N. P. J., in objednem zastopnik našega lista. Videli smo g. Franceta Justina iz So. Loraina, kakor tudi g. Viran-ta, ml. Hvala vsem za prijaznost obiska. Minister umira. Iz Dunaja poroča, da so ure avstrijskemu ministru za zunanja dela štete. Grof Aehren-tal je ie pred mesecem odložil ministrovo čast. 1»- Kri teče v Zagrebu. Zagreb, 19. febr. V Zagrebu še vedno ni miru. Demontira -cije trajajo že celih st'tVtnajit dnij. Položaj, ki vlada v glav- j nem mestu hrvatske kraljevine,; je jako žalosten. Vlada ima še iz drugth krajev pošilja češe iz drugih kar je v pošilja če» | te v Zagret. Ljudstvo je raz-,: ljučeno radi novega bana Čuvaja, ki je vladni petoiizec in niti hrvatskega ne zna. policija 1 in orožništvo s sabljami na-( ulicah in h oče demonstrirati i Iz delavskih krogov. Zvezini uradniki so imeli v prostorih unijskih uradnikov diktagraf, ki je izdal govore. ZVIT NAČRT, Indianapolis, 19. febr. Šele danes se je zvedelo, da so žvezini detektivi bili jako zviti in premeteni pri svojem de!u V prostorih kjer je imel pred sednik unije svoje urade, in kjer se je baje posvetovalo, kako naj se zvrše dinatnitni napadi, so detektivi postavili diktagraf. To je tak stroj, ki vjame vsako besedo, ki se spregovori, ne da bi kdo vedel. Če se hoče potem zvedeti, kaj so osebe v sobi, kjer se je nahajal stroj govorile, se stroj navije in pove vse kar je vjel. Ko s') uradniki unije zvedeli, da se nahaja tak stroj v njih prosti rih, so ga takoj odstranili. Predsednik Ryan od Structural Iron Workers unije se je izjavil, da ni imel nikdar najmanjšega sluha, da bi bil dik tograf v njegovi sobi. Pomožni zvezini pravnik se je izjavil, da je v poseti dobrih in zanesljivih dokazov velikih zločinov in objednem je povedal, da so diktagraf na njego vo povelje* postavili v pisarne unijskih uradnikov, /.lasti ponoči, ker takrat so se vršile najbolj važne seje. Xilice pa neče povedati, kaj jc vsebina govorov linijskih uradnikov. Dosedaj so prijeli 52 iinij- slkih uradnikov po vseh krajih dežele. Chicago, III., 19. febr. Ka kor hitro se začne spomladanska doba za zidarje v tem mestu, se pričakuje, da se bodejo delavcem te stroke plače povišale. Tesarji zahtevajo dnevno $5.50. dočim dobivajo dosedai flfy.So. plumberji zahtevajo $6. na dan. dočim dobivajo sedaj $5.00. -o- Iz New Yorka. New York. X. V. Cenjeno uredništvo. To je moj prvi dopis v vašem cenjenem listu in upam. da se mu ne pripeti nezgoda, da zagleda ^črno noč v vašem uredniškem košu. Prosim vas, g. urednik, da dopis še nekoliko opilite po četverih vogalih, kjer kaj po-manjkuje. Prav malokdaj se oglasi kak dopisnik iz našega mesta. Posebno veselega vam nimam ničesar porcičati. Delavske razmere so tako srednje. vsaj kolikor je meni znanega. Požarji so se pa začel' zadnje čase tako pogosto oglaševati, da je ljudstvo že razburjeno radi vednih nesreč. Včasih začne goreti kar cel blok hiš naenkrat, kakor se je nedavno zgodilo v Brooklynu. Človek nilfdar ni varen, kdaj se mu nesreča pripeti in mu začne goreti za hrbtom. Tudi pisatelj teh vrstic je že skusil nekoliko takega strahu, vendar večje nesreče ni bilo. Gorelo je pri bližnjem sosedu. Starka zima nam še dosti prizanaša letos, do božiča sptoh nobenega mraza ni bilo. V tem , in preteklem mesecu smo pa dovolj občutili vso strogost zime in zimske burje. Kakor se sliši, imate posebno'v Clevelandu letos hudo zimo. Pa naj zaključim ta moj dopis, ker je znano, da ima urednik včasih tudi dolge škarje. Pozdravljam vse naše čitatelje Pit obešenih. ■ • . ■ 1' i 1... V petek so v Chicagi obesili pet prav mladih morilcev in roparjev. Dečki 17 let stari. MUČEN POLOŽAJ. Chicago, 19. febr. Na vislicah je plačalo s smrtjo per mladih ljudi za grozne hudobije, ki so jih pred kratkim časom zvršili. Eden izmed njih je star 17 let, dva po 21 in eden 24. Najstarejši je bil 34 let. Ko so jetničarji odprli vrata njih smrtne celice, da jih popeljejo na vislice, so se tresli po vseh udih, Uklcnili so jih na rokah in nOgah ter vse tresoče peljali pred rablja. Rabelj je že obesil dva morilca na vislice, ko pribiti neki šerifov pomočnik zajedno s sodnijskini slugom ter rablju pove, da je neki sodnik izdal dovoljenje, da se z obešenjem počaka, ker se je baje dokazalo,. da morilci niso bili pri prani pameti, ko so storili svoje zlobne čine. Toda rabelj pa o tem ni hotel ničesar slišat'. Telefonično je vprašal sodnika, če je res tako, toda dobil j j odgovor, naj le nadaljuje svoj posel. Rabelj si tega ne da dvakrat reči pač pa obesi š. ostale tri zloč nee v nekaj minutah. Zgodba mladih morilcev j. sledeča: Lansko jesen so obso jeni morilci napadli nekeg • farmerja blizu mesta Chicago Xajprvo so s šiframi totkl' po njem, potem mu zbili vs< zobe iz ust. nakar so 11111 odre zr.li roke od trupla in mu staknili oči. Potem mu vzeli vse. kar je ime! pri sebi in pokra dli tudi blago na vozu. Farmer jih je milo prosil, naj 11111 vsaj življenje pustijo .ker ima domr ženo in otroke, toda lopovi i:i zverine se niso zmenili za ta klic, pač pa nadaljevali delo ubV janja. Kmalu potem so jih prijeli, zaprli in obsodili na smrt na vislice, ki je še prelahka smrt za take lopove. Sicer je pa Chicago znano mesto. da tam več lumpov skupaj obesijo. O- Tovarnarji grozijo. Washington. 19. febr. To-varji, ki .izdelujejo stroje za pisanje, .grozijo, da prenehajo z delom po vseh krajih Zjedinje-nih držav, če se bo upeljaln prosta eolnina na take pred mete, ki so za izdelovanje stro jev. Tovarnarji so se izjavili da gredo isije v Evropo izdelovat stroje. f o Nemški cesar in Joliet. Po brzojavkah iz Beroliua posnemamo, da je nemški prismojeni cesar podelil red "ru-dečega orla" četrte vrste jo-lietskemu župniku Richardu Shiele. Čudili smo se. ker naš g. Krajnc ni dobil nobenega odlikovanja, ko je računal za prestavo jednotnih pravil celih sto dolarjev. In tako silno se je trudil pri njih, da so mu potne srage letele po obrazu. In sto dolarjev je dobil od u-bozega slov. naroda, od nemškega cesarja pa nič. o Kitajci stradajo. Naš konzul naznanja iz Kitajske, da silno umirajo tam I« 1 j • m* T« < ljudje m sicer racn lakote. ie-; Nova vera. Neke ženske so začele pridigati novo vero in trdijo, da se bo človeku vr- • nilo življenje, _ • 1 PRISMOJENOSTI. Kakih sto c 1 e v e 1 a 11 d skill žensk- je ustanovilo novo vero. po kateri so prepričane, da pridejo takoj po svoji smrti zopet 11a svet. Začele so častenjc barv, duha, vonja in muzikalič nih tonov. One so prepričane da se tisti ljudje, ki danes umi rajo, povrnejo šele čez tisoč.' iti tisoče let na zemljo, toda ker je po njih smrti pretekle toliko časa. je naravno, da pridejo med same tujce, toda p v novi veri pa pride človek knia-lu po svoji smrti zopet na sve *n se vrne k svojim prijateljem. Te ženske imajo svoja redna zborovanja na treh mestih v Clevelandu. Vprašali so jih. č se jim je že posrečilo iznajti umetnost zopetnega prihodi 11a svet. toda so odgovorile, u 1 še niso napravile "vseh študij." Kadar se jim to posreči pravijo, da pridejo zopet na svet in sicer pri prijateljski ! družinah .katerim se bo že na prej povedalo, da dobijo obisk iz groba. Vsak* mesec ima pri njih drugo barvo, vsak dan drugo obleko, vsaka ura drug« jed. Barve jedi se morajo u jemati z barvami obleke, ke-barve so najbolj važne pri zo-petnem utelešenju. Razume se samo ob sebi, da so vse ženske, ki pripadajo te druzega ljubega dela cef dan kakor klepetati pri polnih skledah in uganjati nčumnotsi. Večina njih so miljonarke ali pa so vredne mnogo tisoče v. Č' bi jim dali kaj dela, gotovo tu bi imele ča&a uganjati neumnosti. Bati se je tudi. da takf ženske v resnici še enkrat pri dejo na svet. ker svet jih je že zdaj sit. o- Senzacijonalen dogodek pred sodiščem. — Praga, 30. jan. Pred tukajšnjim sodiščem se je danes o priliki razprave v senzacionalnem kazenskem procesu proti višjemu komisarju Wersach Hadabarju, bratu dunajskega kornega poveljnika, dogodil velezanimiv dogodek, ki vzbuja v celem mestu splošno pozornost. - Višji komisar Hadabar je obtožen goljufije, zakrivljene z falzificiranjem matrik. s čimur je obtoženec hotel dokazati svoje plemstvo. Obtoženec je sicer priznal svoje dejanje, toda opravičeval se je. da ga ne zadene nikaka krnela, temveč pod tujim vplivom v stanju h:pnoze. Obto-ženčev zdravnik, zaslišan kot priča, je izpovedal, da je obtoženec v resnici zelo podvržen hipnozi in da ga je posebno lahko hipnotizirati z besedama "aeternti deus". Komaj je zdravnik izpregovoril te besedi, še je že začel kazati njun vpliv na obtožencu. Obtoženec ie ubogal zdravnika vse", kar mu ie zapovedal, in tudi storil vse, kar so mu rekli sodni psi-hijatri. Na braniteljevo zapoved se je smatral za cesarja. Telo mu je postalo popolnoma trdo in popolnoma brez občutka. Sodni psihijatri so mu zabadali igre v telo, a živci niso popolnoma nič reagirali na zbodljaje. Navzočega občinstva se je polastila velikanska razburjenost, jn ker so psihijatri kot sodni izvedenci izjavili, da je vsaka nada izključena', da bi bil obtoženec danes še sposoben za razpravo, je predsednik prekinil razpravo in odredil na- ".,«» » • Naši geircrali. . Predsednik Taft je odstavil i7 slufbe druzega generala, ker se je vedno prepiral a prvim 4 generalom. VOJNO SODISCE. 1 Washington, 18. febr. Star - prepir med načelnikom gene-t ralnega štaba generalom Leo nardom Wood in med genral nim adjutantom Ainsworthom je zofpet zbruhnil. Generaln adjutant Ainsworth je načel-1 niku generalnega štaba vedno 1 očital, da je nezmožen za svoj posel. Sedaj je pa to predsed niku Taftu že presedalo;, izda* i je povelje, da se Ainsworth od - pove svoje časti, in vojni taj nik je pa zapovedal, da moru . general pred vojno sodišče. Ta ) prepir med generali bo imel pa r posledico, da se bo naša vojna uprava popolnoma 1 spremenili, i V poslanski zbornici že izdelti i jejo načt. General Ainsworth 1 je znan kot star birokrat in - kričač, ki se vedno prepira General Wood in Ainsworth i sta stara sovražnika. Dasi je 1 general Wood višji od genera la Ainswortha, vendar se j t slednji vedno branil izpolnje i vati povelja načelnika genera1 1 nega štaba, ker je trdil, da j on dalj časa general kot Wood. Trdi se tudi, da je general Ainsworth pripovedoval različ - ne stvari kongresnikom, kar p' ni spadalo v njegov delokrog > Raditega se je moral zamerit Sicer pa oba generala, Wood - in Ainsworth. nista kaj veliku vredna glede vojaške izobraz ' be. Sprva sta bila oba zdrav nika, in šele pozneje sta posta la vojska. Sedaj opravljata dve najbolj važni mesti v amerišk armadi. Jako težavno bo so diti general Ainswortha pre 4 vojnim sodiščem, ker pravit«' pravijo, da morajo takega moža soditi le častniki, ki so višj' od njega. Ker je pa v Zje dinjenih državah en sam čast nik višji od Ainswortha, bo teško dobiti sodnike. Poklicat bodo morali umirovljene čast nike kot vojne sodnike. 1 ----- Napad na ravnatelja' dalma-' tinskih državnih železnic. Splji . 2. svežana. V četrtek je strelja' neznan človek na ravnatelja . državnih železnic, Oskarji . Krittnerja v Krinu. Neznanec je streljal iz zasede in oddal . več strelov, ki so ravnatelja , težko ranili. Prepeljali so gi v sanatorij v Spljit, njegovo . stanje je zelo resno. V sedmih urah z Dunaja v Trst. Iz Moedlinga poročajo, da se je poizkus z novim brzo-vlakom, ki ima železniški stroj in samo dva voza dobro ob-nesel. S tem brzovlakom se bo mogoče pripeljati z Dunaja v Trst v sedmih urah. O Samomor ail nesreča? Po odhodu dunajskega vlaka z Reke, so našli na progi južne železnice silno razmesarjeno žensko truplo. Takoj uvedena preiskava ni še mogla dognati ali se je tu dogodil samomor ali pa nesreča. * ; ■ ■ e- * Spavljenje drugega avstrij-skega drednougtfe* Drugi av-I stnjski drednouglit bo fgfccen I v morje dne 23. marca v la- Priprave za strajk. — Vsi angleški premogarji se pripravljajo na velikanski štrajk, ki se v krat- \ kem prične. KRITIČEN POLOŽAJ. London, 18, feb. Položaj premogarjev na Angleškem je postal taiko akuten, da bo najbrž v najkrajšem času zbruh-\ nila splošna vstaja. Obe stran' • ki se z vso silo pripravljajo za j vse slučaje. Lastniki premo-govih jam se zavarujejo na vse strani proti vsem slučajnostim ' za slučaj štrajka. Zavarovali so svoje jame proti napadom štrajkarjev kakor tudi svoji ' stanovanja za slučaj, da jih štrajkarji napadejo. Angleške I zavarovalne družfbe računajo silno visoke cene za zavaro-I valnino. V več slučajih morajo plačati lastniki rudnikov d*t office st Cleveland. Ohio imrfer the Act of Mar. 3. iB^f." No. 15 Tue. Feb. ao'ia Vol. V. ---T-— fTVMlfeWefflwkj 88 t' I Iv --- 25.000 Slovencev. k ' * Pravijo, da jc okoli 100,000 »^Slovencev v Zjedinjenih dria-•vah, če jih ne bo več. In kolikor mi vemo, jih je okroglo 55,000 pri Jednotah in društvih zavarovanih za življenje in bo-Jezen. To mora zaboleti vsake-; jga rodoljubnega Slovenca, ka- 1 pitremu jc mar napredek, pro-b v je ta in korist naroda, ko vidi komaj slabo ^četrtino naroda branega pod zastavo društve-Pnega življenja tn bratske pomo 1 či. Ta četrtina Slovencev nam I kaze, kako malo in slabo smo 1 { organizirani, in kako smo zao- 1 ■stali za drugimi, predočuje ' nam, kako smo nemarni za na- 1 V- ie obče dobro, kakor tudi za 1 korist poedinca. Vidi se, da ! med nami ne vlada posebna ' bratska sloga, ljubezen in o; šj\u prt več plačati na mesec. v: Glejte, ti «el>iewži se ozirajo n< na bori dolar ali dva, ki bi ga /a morali na mesec plačati dru- <>l štm Pri leni se pa ne ozirajo o na tule ve iu siromašne otroke, /x kako jokajo in hodijo bosi v ^ mrazu (.koli, goli iti lačni, iska- ;v joe pom jči od milostnih si c, ^ ko trkajo na tuja vrata, ker so ta zgubile M oje očete in rednikc. \n Tfktm ljudem so srca hladna napram rodnemu bratu, ki se || nahaja v zadregi. Nimajo *a;'J ;e nobenega usmiljenja, • nobene ve'-e, nobene ljubezni. Ne usnn lijo se onih. ki so pri svojem 1X težavnem delu zgubili ude. J;| svoje življenje. Pse zdravijo in Vl redijo v posebnih bolnišnicah, n) rojak pa rojaku ne bo privo- 'u ščil najmanjše pomoči. Pps i-i y rojak sta pač dve različne stva- Je ri, Videli smo že ljudi, ki so vt' dajali obilno mesa svojim psom 11 mačkom, rojake so pa po- N dili od svojih pragov, in sicer vs take, ki so v resnici potrebo-v alt pomoči. Srca so hladna napram bratom, ki so zgubili ve-?eljc življenja, ko so se borili 1 /.a obstanek svojih žen in svO- /,[ j'n otrok. J1'1 , .. kn Ciotovo, nekateri zamerijo, ^ ker jih tako ostro obsojamo. ^ Toda tisočkrat raje bi imeli. tla se more samo dobro pisati ' 0 rojakih, tisočkrat raje bi vi- tlfli, 'da nud rojaki ne bi bilo zla, gorja in nesreč. Ker pa vidimo, da vlada med rojaki velika nevošoljivost. velika be-, . . . . ov da 111 trpljenje, tedaj pa mora- ( mo dvigniti glas in vzpodbuditi . druge, da se zavedajo svojega življenjskega poklica. />lraviti . morajno nase narodne rane. Kako naj gledamo v dobro bodočnost, čc v sedajnosti niče-sar koristnega ne naredimo za • sedajni rod, Kakoršen je na- ^^ rod sedaj, tak bo v bodočnosti, 1 , clj ce se ob pravem času ne po- . ... Kr pravi? 1 po Brez dvoma, tudi v bodoč no- ■iti hode 1110 videli med nami nj, žalostne in tužne prizore, ozi- de rati se hočemo po mrtvih in 0 ranjenih bratih v borbi življenja, videli bodemo tožbe in solzo udov in otrok, toda Če ho- os čemo naše družine, naše roja- gl< kc. naš celotni narod vsaj ne- se koliko obvarovati pred zlom in na nesrečami, tedaj nam je prva je dolžnost, da se združujemo, da je se organiziramo. Brez druže- ie nja ni življenja 7.a nas in ne Ul bodočnosti. Čaka nas samo pro- b< past. Probudinio se torej, po- K glejmo na druge narode iti pri- til svetili nam bodejo boljši dne- ni vi. liratje! Ne bodinto hladnih lj;i src, ne imejmo gluhih ušes za be naše lastne brate. Bratje, imej- m te sočutje »n ljubezen do svo- v jega brata, svetujemo vsakemu, ne ki ni pri društvu, da se sled- se Jednot i, pri n<)benem društvu. ] Dal Bog, da bi čez eno leto I lahko zapisali na vrh našega i članka 50.000, namesto 25 000'. i To bi • bilo najlepše znamenje : b atske sloge, bratskega na- t predka in narodne zavednosti. 1 Bratje, v kolo se vst<^>imo, | čvrsti, krepko vsi zavpimo: i "Sloga jači, nesloga tlači, bratu t je treba pomoč, siromaku po- 1 moč, sebi pomoči" i ( -o--N iz stare domovinflj: KRANJSKO. I Umrla je v Šiški posestnica s trgovka in gostilničarka Aloj- 1 zija Tonich. v Nesreča ne počiva! — Dne 1 31. januarja so železniški de- t lave i na progi St. Peter — Gor. r Ležeče porivali ročni železniški <' voz, V bližini čuvajnice štev. " 770 je pridrdral osebni vlak št. " 35. Ko je vlak mimo vozil, je n nekdo vrgel neko trdo reč iz y kupeja, in tako ranil na glavo delavca Jakoba S petič iz Ne- s verk j>ri Košani. Delavec je 11 moral iti iskat zdravniške po- k moči s prvim vlakom v po- " stojnsko bolnišnico. g Konkurz Juršič. — Usnjar tf Franc Juršič se je priselil pred d Šestimi leti v Kan d i jo. Tam je P izvrševal svoj posel. Hotel je d l»a naenkrat bogat postati in n vzel zato v Novem mestu v n nekdaj Hočevarjev! hiši proda- alno v najem. Nabavil si jc i>d raznovrstnih tvrdk za nad ;< 5.CXK) kron blaga in ga začel J fapo- 1,1 »etlal je konkurz. Tvrdkam se ^ e ta nastop zdel zelo sumljiv n ri so začele po denarju in bla- .( iU poizvedovati. OrožnVštvo je zsledilo pri Juršičevem tastu l1| [anezu Planinškti na Kogljem tč zabojev usnja in enega ko- u t - st ija, katerega mu je konnscira- - o, Juršiča pa oddalo v hišo po- :oie. Na svojo hišico z vrtom 21 e pustil vknjižiti tasta — se- eda z njegovim dovoljenjeni, v ■ za 6qoo kron, tako da bi l1( vrdke poizknbile popolnoma se dolžne vsote. Tudi temu e prišla roka pravice na sled. m m Tatvine na Rigu. — Franc Jucelj, okoli 18 let star, ne- {> akonski, rojen v Ambrusu. ka- ^ erega je vzel, ker mu je mati inalu po rojstvu umrla, kot tleč . a rejenčka Kranc Senica iz ' )ol. Sič št. 6, je sedaj zelo rekanjen tat. Goriimenovani je »red oroi.ništvom in gospodsko j edaj priznal vse tatvine okolu . /ej. Htgla ter izjavil, da jih c sam storil in ne v družbi ^ iekega sotatu. Druge osebe je »vadil le radi tega. ker je bil ia nje jezen, ker ga niso ma-ali v "fantovski družbi", Re- vi ;el je. da si je to izmislil, ker e nekoč čital povest o razbot- f, likih in hotel je, da bo tudi on in namenit, — zato se je v kra Ve ill. kjer je kradel, podpisaval nj ia stene in izrazil: "Ne boste (> tic dobili." Vse po Francu Pu-Iju imenovane sokrivce je o-rajno sodišče izpustilo i/, za- P* lora. Po vaseh pa fantje zapri- lj« egajo, naj ga sodišče odda se ijim. da ga sodijo, da bode ve- Ja lel drugim jamo kopati in se nj > njih lagati. 1)C kr Dvovprežna kočija s tremi K »sebami se zavalila 20 metrov nj [loboko pod cesto. — Velepo* kr estnik Jožef Živec v/. Skopega C< ia Krasu ima sina Jožefa, ki L e gostilničar v Idriji, kamor se vs e preselil lansko leto. Prevzel pc e znano "cesarsko" gostilno v pc Idriji, misleč, da bo gmotno k! »oljše shajal kakor doma na st \rasu. Ali bolezen se ga je lo- kt ila in bil že v ljubljanski bol- pt lišnici, odkoder so ga p repe- pi jali zopet v Itlrijo. Ker se je se jolezen slabšala, so brzojavih vc ninole dni očetu Jožefu živcu d( Skopo, naj pride obiskat bol- F1 lega sina v Idrijo. In res sta In hudega sluteč so se vozili dalje. Ko pridejo blizu 2elina na Cerkljanskem, zdrsnejo konji in kočija z Jožefom Živcem, z njegovo soprogo in z natrka-nini hlapcem nizdoli pod cesto proti reki Idrijci. Kočija se j e preobrnila, imenovani so padli Iz kočije, konji so se valili proti Idrijci, in tako so bili vsi v nevarnosti, da končajo svoje življenje, Vsi so se valili niz-dol. Prizor je bil grozen. Na vpitje na pomoč so pritekli sosedje, ki so konečno rešili ponesrečence iz smrtne nevarnosti. Kočija se je polomila, konji so se poškodovali, Josip Živec pa si je zlomil nogo. Manjše poškodbe pa sta dobila na-trkan voznik in soproga Živče-va. Namesto k bolnemu sinu v Idrijo so Živca takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Uvedla se je proti vozniku o-rožniška preiskava. —■ Le čudež je, da se ni zgodila hujša nesreča, katere žrtev bi bile la- | hko vse tri osebe. — Poročajo 1 nam o zopetni nesreči v Živce- vi družini. Jožef Živec, sin Jo- < žefa Živca iz Skopega na Kra- 1 su. ima gostilno v Idriji. Pri < njem stanuje tudi njegov brat. j ki obiskuje 5. razred tamošnje realke. Te dni je prišel iz šole J domov in ga je prijelo tako 1 grozno slabo, da so mislili na ' gotovo katastrofo. Nihče ni ve- 1 del, kaj je dijaku. Konečno je 1 prišedši zdravnik konstatiral. da se je dijak zastrupil s hrenom — seveda nevedoma. Komaj so ga rešili gotove sni rt i. s Redar v nevarnosti. — Dne t 1 15. januarja zvečer prepevalo . je več fantov na Dolenjski ce- s sti, v Ljubljani, idočih proti « mestu. Mestni redar je pozval x fante, med katerimi se je 11a , hajal tudi neki vojak-topničar. <. k miru. Ker so se pa ti iz nje ^ ga norčevali, je napovedal are- j tacijo delavcu Danielu Ovčar- ^ ju, doma tz Bednja pri Varaž dinu. Obdolženec je šel mirne do mosta, ki vodi Čez Gruber ^ jev prekop. Na mostu se jc pa ^ uprl, bil stražnika s pestmi p- t glavi, medtem ko se je topni j čar zaletava! vanj, da bi opro r stil tovariša. Ker pa tudi to n j, pomagalo, je prijel Ovčar stra- p žnika okolu života, ter ga hotel s vreči čez ograjo v globočino p Redar je bil v skrajni nevar- v nosti, ker je bil popolnoma nagnjen čez ograjo. Rešil se jc s tem, da je obdolženca izpustil ji in se prijel za ograjo. Delavec c in vojak sta nato pobegnila, f Sodišče je zaraditega obsodilo 2 Ovčarja na osem mesecev te- j< žke ječe. s . s Prste je odrezala cirkularna žaga v Polhovem gradcu mizarju Janezu Dolinarju iz Lu- ^ čne pri Stari Loki. Prignal je ^ v Polhov gradeč po kupčiji vo- £ Ia, pa je nekaj na cirkularni žagi "pri Pavletu" poizkušal, j pri čemur mu je štiri prste od- j, rezalo. Pripeljali so ga v ljub- | Ijansko deželno bolnišnico. Zaradi prepovedanega po- s vratka v mesto sta bila areto-vana leta 1876 na# Polici pri r.rosupljem rojeni Ivan Knez J in leta 1875. v Dunajskem Novem mestu rojeni ter v Dobru- n nje pristojni Anton Mežtiar. B Ob aso izročili sodišču. J' Veliko streljanje na dobitke k petih gorskih polkov v Ljub- h ijani. — Koncem meseca maja c se bo vršilo v Ljubljani na vo d jaškem strelišču veliko strelja- ti nje na dobitke, ki ga priredi k pet gorskih domobranskih pol- n kov iz Tirolske, Primorske, h Koroške in Kranjske. Strelja- n nje se je doslej vršilo že dva- v krat na Tirolskem in lani v 7. Celovcu, za letos je določena |< Ljubljana. Streljanja se udeleže 't vsi častniki vseh petih gorskih : polkov, okolu 500 častnikov. 1 poleg tega pa od vsakega pol- C ka izbrano moštvo najboljših n strelcev, kakih 50 mož od vsa- z kega polka. Streljalo se bo s z puško, s strojnimi puškami m r pištolami. Streljanja na dobitke k se navadno udeleže več nadvoj- k vod, gotovo pa višji poveljnik z deželne brambe nadvojvoda 1 - IJ Nezgoda. — V Zatični jej bil dne 31. januarja mlad samostanski brat pri delu v gozdu od padajočega, drevesa ta- j ko nesrečno zadet, da je kma- ; lu potem izdihnil. Nova slovenska drama. Gospod profesor Anton Fun tek j je spisal dramo z naslovom | "Tekma". Drama igra med sta- j \ rim kiparjem in njegovim učen- ! I ceni, med zastopnikom tradici- ;[ je in svobodnim umetnikom. j|| Znani nemški pisatelj cV. P. I j; Samassa, ki je pruski podanik. je prosil, naj se sprejme v ob-činsko zvezo mesta Kočevje. ]; Občinski svet kočevski je pro-šnji ugodil. Draga šala. Iz Sni a rt nega v j; Rožni dolini se piše: V nede- j; I jo je popivalo več gostov v j! Poharčevi gostilni. Med njimi |! sta bila tudi posestnica Marija j; Jovan in posestnik M-artin Ko- j; lar. Zaradi nekih malih besedi, ki so padle med tema dvema, |! je Jovitti parikrat v šali vrgla j [ ob tla Ivolarja. Gostje so se te- j; mu prizoru smejali ter se nor- j! Čevali' iz Kolarjeve slabotno-sti, to ga je tako razjezilo, da j je Jovano vrgel parkrat po tleh J» ter ji zlomil pri tem roko. Do- j! bila je tudi več drugih poškodb j; na glavi in nogah. Kolarja so j; naznanili sodišču. ŠTAJERSKO. «■ V valovih Savinje iskala j j smrt. — V torek zvečer ob 7. ! | uri se je vrgla V Savinjo blizo j; mostu, ki vodi v mestni park. j; zasebnica Elvira Schmidt. K sreči sta prišla mimo takrat L. !! Scheu in neki potrežček z i- ]! menoni Martin Jernevšek ter S tiesrečnico potegnila iz vode Schmidt že delj časa boleha na živčni bolezni. Reševalca sta | jo spravila v bolnišnico, kjer pa je v sredo umrla. Pazite na otroke! — Delavčeva žena Marija Kovač v Oa- berju pri Celju je pripravljala te dni zajutrek. Med tem, ko je šla k nekemu sosedu po mleko, je • prišla njena 3letna hčerka k štedilniku ter si zlila posodo z vrelo vodo po telesu. Zadobila je tako težke o-pekline, da so jo morali spraviti v celjsko bolnišnico. Sumljiva smrt. — 25. jan. (e umrl nezakonski 7mesečni _ )trok posestniške hčere Marije Kumer v Kotu pri Konjicah zelo sumljive smrti. Več stvari mm je kazalo, da je otrok umrl na- I iilne smrti. Odredili so sodnij- I sko raztelesenje otroka. Pri igranju ponesrečil. Pred I tratkim se je igralo več otrok I blizu cinkarne v Gaberju pri I oelju na industrijskem tiru z tiekim huntom. Šolar Franc j| Jošt je skakal v hunt in zopet || II njega. Pri tem je prišel pod !| luint in zadobil težke telesne !| poškodbe. Spravili so ga v celj- ' »ko bolnišnico. ]> Ženitovanjski slepar. Iz Ze-tal pri Rogatcu se poroča: 37- || etni Anton Jerič i7. Zetal je lavedel, da je natakar v neki j! gostilni, v resnici pa je njegov J joklic tuji lastnini nevaren ter ' ie bil vsled tatvine že večkrat || ? ji ••^H H ■ — " .-■■-■.-. .........■ -••......- 1 , aaafc , ; Vsi lekarnarji prodajajo Severova zdravila ali jih lahko dobijo za vas. Če se ponujajo druga zdra- s j vila namesto SEVEROVIH, ne vzemite jih. Pazite na ime "Severa*' na vsakem zavoju. — Svet v pismu !; zast°nj- y j j MATIJA SKENDER^ Slovenski in Hrvatski javni notar J za Ameriko in stari kraj. 9 J Sprejem« toibe — Zagovaija in tolmači n« sodtiiji. —Zahteva in i«tlija : odškodnine od kompanij ia ponesrečene pri delu. — Dela i oublastila. W kupoprodajne pogodbe, proinje ia oprostitev vojalčine, dolina puma w 1 Itd. Iitirja dolgove tukaj in t starem kraju. — Iirriuje vsa t notarsko flk p t roko spadajoča dela. Cene vedno xmerne. — Svoji k svojemu! r^ 5241 Butler St. Pittsburg, Pa % BBLL PHONE 7-H PISK SL ;1 r^jrarjrjr jrjr mrw*r*r*r 1 ^iTTiSirTiinfiiMLs-.^ I.I I.riiir-Ir-ii-i 1'iriru'iii'K'i i"i .. . .. .......................mwi^mmmmmm^^^^^^ I I RABITE PLIN I ' HRANITE DENAR! ' Vti pametni ljudje v Clevel&ndu rabijo plin. BoU $o pametni, več rabijo plin kot drugo kurivo. Plin je cenejši kol premog. Je čist, zanesljiv. Jako priporočen za dom. Če hočete še ▼*£ zvedeti o plinu, pridite v nai urad in vam bodemo z veseljem povedali. Pokazali vam bodemo kako te • plinom kuha, in kako grejete vaie stanovanje z majhni- RABITE PLIN ki vas ne veljm toliko kot mislite. | The East Ohio Gas Co. I iE __. ■ ■ . . » ^H Nssocic Tenple bAHkg, M47 East M Stnet I Največja slovenska trgovina | in pogrebni zavod. { Raideljena ▼ dva dela ln v polni meri i naJHnaJlln* prlpvmvminl t preskrbljena. Trgovin* m nalrap pohUtva. orodja, premog, posoda, t barve, etelrta tn drugo. Pogrebni lavod Je t najfinejšimi pripravami £ 5 preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepie sprevode v sadovoljnoet { IJndlJ, salcar Imamo bre« tterlla sabval. Za vsa« sluftj Imamo dre I ambulance la flue koClJe. Trgovina odprla nofi ln dan. Se pripor* J ram rsem Blovencem ta etareMktas drnltTem, t ^ ■ ___________—i—I Ustanovljena 13. j' ^ujN Glavni sedež: ———- HflBkS^ ..... ■Predsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. Mdoredsednik MARTIN COLARIC, 1156 E. 62nd St. »Tajnik FRANK MATJAŽIČ, 1204. 61st St. Hfpisnikar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. Blagajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave. ^HHmI? , Hif?. Nadzor mki: HpNTON 0ŠTIR, 6030 St. Clan Ave.; FRANK ŽORIČ, 1365 II E. 55th St.; JOHN CUCNIK, 6204 St. Clair Ave. ■I' \ / * Porotniki: kItON AHČIN 6218 St. Clair Ave.; ANTON BENCIN, EL14 Hamilton Ave.; FRANK ŽIBERT, 6124 Glass Ave. Ilfobblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. ■ Vrhovni zdravnik J. M. SELIŠKAIR, 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi naj se pošiljajo na glavnega'tajnika.— Vse filename pošiljatve in nakaznice naj se pošiljajo na glavnega ■ blagajnika Zveze. Zvezino glasilo "CLEV. A M KRIKA". pšestniku konja, al slučajno ni-I ma denarja pri sebi. Ona mu jij« res dala 220 kron. Nato se J/je napotil k soprogam zaradi lyi'Glavne posojilnice" kaznovali nih mož, š kater i mf se je se-Hphanil v mariborski kaznilnici ■ ter se jim predstavil kot jetni-Bpki paznik Ignac Sue v Mari-1.7 boru. Dobil je od njih 44 kron |/ denarja in več perila, po kate-II rega je' rekel, cla so ga iz kaz-[//nilnice poslali' njih možje Za tfi te sleparije ga je mariborsko ^^lilče obsodilo na tri mesece [ • Družinska tragedija v Ptuju. (h Maks Kosser, kavarnar v Ptu-rZju, ki je pred par tedni obstre-| lil, kakor smo takrat poročali, jI svojo ženo ter sinčka in si lf nazadnje zadal še sam dva y strela v glavo, je umrl v gra-| ški jetniški bolnišnici. Njegov Sinček, katerega so prepeljali f .v Gradec v splošno bolnišnico, je tudi že umrl 30. januarja. Za f y«eno upajo, da bo okrevala. I Prijet vlomilec. 30- januarija JEse je splazil v gostilno g- Fr. ®Confidentija v Savodni pri Ce-j lju večkrat zaradi tatvine ■kaznovani postopač Kari Lu-ibej in ukradel iz blkgajne 33 P kron. Ko je hotel ravno oditi, |ga je zapazil Confulentijev sin, ht ga prijel ter ga oddal orožni- Ustrelil se je v Ptuju sodni f k^nclist Jože liortsch. Kupil psi je na potu v pisarno revol-Pver, se zaklenil y pisarni in J se ustrelil v glavo. Vzrok či-|-na je neznan. Bil je oženjen. a brez otrok, I / Odlikovani rojak. — Naš ^/■štajerski rojak, ministerial^ m svetnik v pravosodnem ministr-Stvu. dr. J. Babnik, je, odlikovan z vitežkim križcem Leo-I poldovega reda. Raznoterosti. Jaroslava Vrhlickega zadela kap. Člana gosposke zbornice e-/Emila Frida. znanega pod pes-vniškim imenom Jaroslav Vrh-j licky, je zadela kap ter je* nje-I govo zdravstveno stanje skrajno opasno 1 ; Nova mesta na Češkem: — l Trgi Ladovi (3.300) prebivalcev, ; Buštiehrad (3.000) in Ei-I sens t a dt (2.000) so postali ■ mesta. Umor in samoumor. — Pra- | ga, 30. januarja. Včeraj je 45-P letni nadporoonik na dopustu, / Aleksander Jindrich. prestav-| ljavec pri deželnem odboru u-llfe^lil 3/letno ženo Josipi no Kneisl, pri kateri je stanoval in 1 si nato z britvijo prerezal vrat p In žile na rokah. Oba sta mrt-}r'- ya. Pokojni je zasledoval ženo z ljubezenskimi predlogi, katere je ta odklonila jn svojega moža o tem obvestila. Akromegalija je redka in čud- i i na bolezen, ki spremeni bolnika vsled naravnega razvijanja u-do v v velikana. V Londonu je mladenič, ki trpi na tej bolezni, i "1 S 1 ' ni . j Jllt vV^ ,.. ; . jalo moje telo normalno, bil sem, kakor moji starši in brati, srednje postave. Naenkrat sem začel rasti in opazoval sem strahotna, kako so se mi začele razvijati nenormalno roke in noge. Do 21, leta bil sem sposoben za delo —v po poklicu sem železničar potem pa je rastlo moje telo prehitro, tako da mi ni bilo mogoče ga zadostno hraniti, in postal sem slaboten. Meril sem tedaj 2 metra 13 cm. in tehtal 105 kg. Moral sem jako previdno ho** diti, ker so se mi pri vsakem koraku šibile noge. Potem so se mi začele razvijati leva rebra, da kmalu nisem mogel stati pokoticu. In bolezen je postala zmironi hujša. Sedaj ne moreni niti sedeti več. Trpim strahovito in zgubil sem tudi eno oko/' — Neki zdravnik pravi v istem listu, da je ta bolezen neozdravljiva, ker se ne ve ničesar o njenih vzrokih. Lastno obuvalo v slučaju mobilizacije bo glasom odredbe vojnega ministra smelo nositi pod orožje poklicano neaktivno moštvo, ako bodo čevlji primerni in dovolj trpežni. V odškodnino za rabo lastnih čevljev bo vsak dobil znesek v višini vrednosti eraričnifi čevljev. Prepovedan izvoz kamel iz Tunisa. — Iz Pariza poročajo: Na predlog generalnega ravnatelja poljedelstva je tuniški bej izdal odlok, v katerem se prepoveduje izvoz kamel bodisi na kopnem, bodisi po morju. Vsled velikih italijanski nakupov se je število kamel v deželi znatno znižalo. Francoska vlada je omenjeno prepoved potrdila. Vlomi v Pragi — V primeroma kratkem času je bil izvršen 3]. januarja v Pragi že deseti vlom v blagajne. V eks-portni tvrdki semen M. Klau-berjev sin so vlomilci namreč navrtali blagajno in odnesli več tisoč kron. Policija jc mnenja. , da se je zbrala v Pragi dobro organizirana mednarodna vlomilska družba. Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, proda* ( jati knjige, naročati tiskovine ; in pobirati oglase v svojih na- j selbinah. » Za Chicago, III. Fr. Mravlja, j 2059 W. -3rd St. Chicago, 111. ( Za Springfield, 111.: Anton Kuž-žnik, 1201 So. 19th. St. Za Forest City, Pa. John Oso- lin, Box 492. j Za Moon Run, Pa.: Frank Str- , mljan, Box 238. , Za Manor, Pa. Frank Demšar, . Box 253. j Za Creb Tree, Pa., John Tome, ( Box 94. j Za Ironwood. Mich. Jos. P. , Mavrin, 132 Luxmore St. _ Za Ely, Minn. Jos. J. Peshet, ] Box 165. ; Za Kansas City,, Kans. Anton ] Žagar, 330 N. Ferry St. , Za E Mineral, Kans. Ig. Schlu- j ge, Box 47 i Za Rook Springs, Wyo. Ant. j Justin, Box 563. Za Enum Claw, Wash. Joseph 1 Malnaritch. c Za Great Falls, Mont. John An- r 1 \o(i Cora St." Za Barberton, O. in okolico Al. Balant, 112 Sterling ave. Za Meadow Lands in Cannons-burg Pa. Le-nard Lenasi, ' Box 53 Meadow Lands. Pa Za So. Sharon in Sharon, Pa. Jakob Peršin, Box 666, So. Sharon, Pa. Za Beaver Falls, Pa. Nick. Klepec, 1836 — 3rd Ave. Za Broughton, Pa. in okolico, 1 Ant. Demšar. Box 135. ftradock, Pa. in okolico, Iv. Grm, B 57, Braddock. Pa Za Newark, O. John Gabrov- šek, 114 Jefferson St. Za Indianapolis. Ind. Lovrenc Bizjak. 743 No. Warrrian av. Za Clinton, Ind. John Jarc. Box 183. Za država Pensylvania John Baticli. R. D. No.i Box 38 Washington, Pa. Za De Pue. 111. Frank March, Box 295 Za LaSalle, 111. in okolico A. Štrukelj, 1202 Main St. Za Ccnematigh, Pa. Frank Prestavec. Box 174. Z a Steelton. Pa. Anton Hren, 2:0 So. Front St. Za Luzerne, Pa. Anton Vozel j, S^q Bennet St. Za Pittsburgh in Allegheny, Pa. Ignac Podvasnik. 4734 Hatfield, Pa. Za So. Chicago III. John Golob 3545 — 95 St. Za Waukegan. III. F. Grom. 1212 — 10th St. Za No. Chicago Fr Osredkar. Box 546 Za Milwaukee in We«t Allis. Wis. Ant. Hren, 208 Grove St. Milwaukee. Wis. : Za Linkoln. III. Karol Spent, I 702 Sherman St. 7a Aurora. Til John Marsich 586 No. Broadway. Za Sheboygan, Wis. John Grandlič, 1110 No-8th St. ] Za Mohawk. Mich, in okolico, John Kocjan Box 25. Za Calumet. Mich. John Ster- J bene. 706 Oak St. Za Aurora, Minn. Jac Šerjak, Box 275. Za Gilbert. Minn. John Fran- , cel. Box 26. Za Chisholm. Minn. John Arko Box 826, Za Eveleth, Minn. John Kau šek Box 615. _ _ _ • — Trgovcem se priporoča mo v izdelavo vseh tiskovin, kakor malih plakatov, okrož^ . rtič ali cirkularjev, računov, trgovskih papirjev, kuvert itd. too trgovskih pisalnih papirjev n 300 kuvert z vašim imenom c n naslovom vam naredimo zf i $2.50.. » , . ........- -................................1 — Kdor ima nanrodaj zem i Iji&če, lot, hišo, hišno opravo s *li kaj druzega, naj dene ogla 1 v naš list in bo dobil v najhi 1 trejem času kupca. Cene ta- s ^im oglasom so samo 50 cen s tov za vsakokrat. < r I -- I Mali oglasi. .NAZNANILO. I Rojakom naznanjam, da s sem zopet odprl saloon na56o2 % Calcuta ave. Collinwood v svo- 1 jih .lastnih prostorih, kjer bo- 1 dem vsem rojakom postregel -z najboljšo pijačo in smodka- c mi. Tem potom se vsem Slovencem in Hrvatom priporo- i čani v obilen oibisk. Fr. Pevec, -5602 Calcuta ave. (j 6) ^ Pohištvo naprodaj radi odhoda v staro domovino. Poizve se na 3602 E. 82. cesti. .(15) Dva krojaška pomočnika dobita takoj delo. Morata biti tre- C zna. Plača po dogovoru. Oglasite se na 1374 E. 40. cesta. --(17) KJE JE John Lenaršič, doma } iz Male vasi pri Ljubljani. I1 Imam mu sporočiti neko vaz- 11 no zadevo in bi me prav.vese- 11 lilo. če bi se oglasil. Ana Po- S žun, 1164 E. 61 st St. Cleveland, O. Pohištvo I dolgo idočo in vsem znano trgovino z ženskim blagom otJ g. John Grdina, 6111 St. Clair ave. V zalogi imam vsakovrstne potrebščine za ženske, deklice, dečke in novorojence. Izdelujem tudi vsakovrstne pu meri narejene obleke za ženske po najnižjih cenah. Posebno se priporočam nevestam za nabavo poročnih kril, vencev, itd. Ker sem trgovino popolnoma prenovil ter založil z vsem novim blagom, upam, da bom vsem ustregel. Se priporočani Slovencem in Hrvatom, da pridejo in se prepričajo. Anton Anžlovar, (15) 6111 St. Clair ave. Osebno naznanilo. Vsled mnogih težkoč pisavi in izgovorjavi prejšnjega priimka od strani ljudi tujih narodnosti im tudi od strani rojakov sem z novim letom 1912 spremenil svoje ime iz Frank Jauh v Frank J. Kern. Tega nisem storil iz nikakega protinafbdnega nagiba, ampak edino le iz zgorej navedenega vzroka. Toliko v znanje prijateljem, znancem ter drugim rojakom v CleveTandu in po drugih krajih Amerike. Vam udani 16 Frank J. Kern. Slovenska unijska pekarija. Slovenskim družinam in društvom, ki prirejajo veselice, priporočeni dober domač kruh in vsakovrstno pecivo. Pripo-točam se rojakom ob priliki svatb in krstov za fine torte in druge slaščice. Lahko spečem za veselice in slavnosti cele mlade pujske. Doibra in hitra' postrežba. Podpirajte rojaka! Svoj k svojim! (18) Martin Marine, 5900 Frances ave. S. E. VINO! VINO l Concord vino po 80^ galona, zelo fino Niagara vino po $1.20 galona na drobno. Vse moje vino je pristno, dobro in izdelano iz najboljšega grozdja. JOS. KOZELY, \ 4734-Hamilton ave. (30) NAZNANILO. Slovensko Lovsko podporno društvo je sklenilo, da ne računa za prihodnje tri mesece nobene vstopn ne za vse one, ki hočejo pristopiti k društvu, in ki niso nad 40 let stari. Za , starejše se računa vstopnina. Vsi drugi pa, ki pristopijo v prihodnjih treh mesecih k društvu, plačajo samo $r.oo za smrtninsko blagajno in 50c za redne stroške in nič druzega. Rojaki so vabljeni k obilnemu pristopu. Jak. Požun, tajnik, /i 164 E. 61st St. i'x-14-32 _ Oglas. Siri se govorica, da mi je pokojni Valentin Modrijan o-stal dolžan $200.00. Kdor to govorico razširja, ga imenujem lain i kom. Gašper Korče. Col-HnWood. O. (15) Avstro • Amerikanska Črta. NnjpripraviH'jsn in nnjccricjia pnrobrod-11« Irtn za SI o venet in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Hrzi poštni in novi parohrmli na dva vijaka: Cesar Fran Josip I. odpele prvič iz New Yorka 20. aprila '12. Vsi parniki imajo brezžični brso- ' jav, električno razsvetljavo in io t moderno urejeni. — Hrana je do- š mača. — Mornarji in zdravniki j govorijo slovensko in hrvaško. < i Za nadulne informacije, cen« in vojne listke obrnite se na naie 1 uutopnike ali pa na: < l m H r V Spodaj podpisani se priporočam vsem rojakom v Clevelandu, posebno pa v Newburg in okolici ter vsem rojakom po Zjedinjenih džavah v obilen lakup lepe zlatnine. Imam vsakovrstno urno kolesje, kakor je rojakom po volji, najboljšega izdelka. Imam na izbero lepe verižice, obeske, prstane, z jednotnim znakom. Posebno se priporočam ženinom in nevestam v nakup poročnih prstanov, in pri meni bodete bolj postreženi kot pri krivonosnih. Nadalje prevzamem vsakovrstna popravila, za kar jamčim. Dobijo se tudi grafofoni in slovenske plošče. ' Rojaki, ne pozabite gesla: Svoji k svojim! Podpirajte domače ljudi ne krivonosnih. Jos. Marinčič, 8101 Marble ave. S. E. Cleveland, O. ltll|in.'ft»ll!lllJHIl lil J[iti!lHt1[tl!lHtl[t1ltllllll imun*« Evropski način zdravljenja bolezni. Zdravljenje kroničnih bolez-nij, krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovških električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-Jovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od o. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od ie do 12. Če bi vedeli T Koliko snovi za vsakovrstne bolezni' imate v svojih ustih, če imate slabe zobe I Priti morate k meni takoj. Snovi za bolezen, slednjo čimdalje bolj razširjajo, kakor uničuje črv jabolko. Cc niso vaši zobje v dobrem položaju, požirate vselej, ka-dardar uživate hrano, del vaših zob. Ali ni to lepo? Mi zdravimo zobe brez bolečin in vam dajemo nove zobe brez plošč. Naše cene so najnižje in delo tej- materija! najboljše. Preiskava zastonj. Govorimo različne jezike. Ženska postrežba. ! Odprto zvečer. Vprašajte soseda. RED- CROSS, i zobozdravniki. , 6426 St. Clair ave. vogal j Addison Rd., I. nadstropje. | ZDRAVILA. Kadar kupujete zdravila, mo- i rate najprvo gledati na čistost I Zdravila so čista ali nečista, j zanesljiva ali ne, srednje po- j tu ni. Nikar ne riskirajte. Na- j b zdravila so najboljša, kar * jih more denar in pamet pro-duciati. Naše cene niso višje J kot jih plačujete za slabša | zdravila. Naša posebnost je iz- J delovanje zdravniških predpi- ! sov in samo najboljša zdravila prodajamo našim odjemalcem. . '' _____ Slovencem, posebno slovenskim društvom se priporočam kot vrtnarica. Imam vedno v zalogi najlepše sveže cvetlice ter izdelujem po naročilu vence in šoplke za vse p ilike. Rojaki so prošjeni, da podpirajo domače podjetje prej kot tuje. Vsakemu garantiram dobro postrežbo in najnižje cene. V obilen obisk se priporoča Josi-pina Turk, vrtnarica. 5906 St. Clair ave. (16) POZOR ROIAK1 f J * ^ M imI mm >m. prtu mm m luakln u (Un, L J. AIpmi tinktur* iB pom ad a. od kater« r—Ifa« motkim ta »enakim xraatejo lepi 1» ■Je; ravno tako mo*kemu traeteje lep« brki la brada. Revn«Uce» v ra> kak In aogah te popolnoma odetraal, ravno tako kurja očeaa, ocebltM. tn-adavlee in potne noge to cdra^i« iiiTPo odetranl. Vpraiajfte pri J WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Oble. w H J. S. Jablonski, 6122 ST CLAIR AVE. K. E. Izdeluje slike za ienitbe in družinske slike, otraike stike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko .v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. » 1 " jj ^ j ^ j || ;; Kdor od rojakov ■«* „. H w 4» še ni pil naravnega domačega vina ali pristnega Kra- « » «•• karjevega brinjevca, tropinjevca ali drožnika, naj ni- • • • " kar ne pozabi vprašati nas, glede cen, predno se obr- " * m „ ne kam drugam. «» Mi amcimo za vsako naročilo. Ako se vino na X «» potu pokvari, nadomestimo ga z drugim. * » Mi smo prepričani, da vsak novi naročnik, ka- 9 n teri enkrat od nas naroči, ostane vedno naš zvesti , \ a » odjemalec zato, ker je vedno z pristnim domačim bla- « » i* gom postrežen. Prepričajte se sami. • I PRVA SLOVENSKA DRUŽBA j The Ohio Brandy Distilling [ * I Company* ;; 6102 St. Clair Ave Cleveland, O, l* Ali pa pr; sledečih tvrdkah katefi so «» edini glavni razprodajalci za Ameriko r 0 Russ # Pr ndergast' Bros. Co. Pueblo. Colo. €» The S ivenian Liquor Co. Joliet, 111. ® * Fra ic Petkoviek, Waukegan, IU ,,» A Justin, Rock Springs, Wyo. «» [ACin 7CI C SLOVENSKI POGREB-•JUZy IJK lCLL, NIK IN TRGOVEC. Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE. •"v_________.............. ......................'......'. ' ' .V«r!.;v 'C • 1 DOMAČE VIN0f= f Naprodaj imam veliko zalogo doma narejenega S t vsakovrstnega čistega vina. Prodajam ga doma in t Z tudi pošiljam na vse strani Zjedinjenih držav. Vsa o t naročila izvršim hitro in točno. Vsem rojakom se & J priporočam za obilna naročila. I M. SKtBE, 960 Ivanhoe Rd. S PohtB. | I Collinwood, Ohio ji JOHN fiORNIK, 1 j I Priporočam «0 rsem rojakom v nakup lepih, modernih ln trpet* K j f nit jeaentklb ln rimskih oblek ter sufcenj. Prodajam oblek« J | po meri In te narejene. Priporočam se slavnim droltvan ■ ■ v nanravo uniform tn Ixvrinjem ven druaa krojaika 1 uredila. ! • Priporočam tudi avojo veliko zalogo vseh moAkih potrebUte. i EDINI ZALOŽNIK VSEH SOKOLSKIH P0TREB««tN. j Tel Primreton 2402 W. SVOJ K SVOJIM! | •^ Angleščina brez učitelja! j Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleiko slov, «lo- ¥ vaija. Knjiga trdo v platnu vez« n a stane 91 • — in jo Je dobiti pri: V. J. KUBELKA, » w. us St, Wwn T. j a _ Pnebla - zaklad Inkov! r ' T Historično politični roman. spisal Sir John Retcliffc; jflMt u Clev. Ameriko priredil L J. P. mmrnmimmiffl? fffff f f HHMHM Kakor je bi! grof vedno ne- i ustrsšen, vendar se mu jc zdelo i sedaj, kakor bi ga strela zade- I la. Se enk.at pogleda nazaj na 1 prostor, kjer je stala katedrala, 1 preiskuje senco in se prepriča. * da stoji na pravem mestu. Nje- I gova ura kaže 35 minut čez de- > set. Njegova prva misel je bi- < la, da so možje, ki bi morali | priti sem, zgrešili prostor in s kam drugam zašli. Toda kakor ' je gledal naokolu, ni mogel na j vsem prostoru dobiti skupine oseb, ki bi stale in koga pri- I čakovale. Preostajalo mu ni ni- > f česar druzega kot misel, da sta i oba za-veznika bila kje zadržana; nikakor ba ni mogel misliti, I da bi bil on kriv vsega tega, ker se je zamudil. Grof torej sklene, da čaka. Ko se se enkrat prepriča, da je na pravem mestu, začne korakati gori in doli. Tako mine četrt ure, pol ure; kljub lepi mesečni noči, se je trg pred cerkvijo vedno bolj spraznje-val, in bilo ni nikogar, ki bi prišel bližje. 1 Cim bolj je čas minjeval, tembolj je postajal grof nepo-trpcžljiv. Potrpežljivost sploh ni bila njegova lepa navada. Ko pogleda na svojo uro, je slednja kazala polnoč- Ker ob tem ( času sploh ni bilo mogoče, da | še kdo pride, sklene, da se vrne domov. Kar je grof sklenil, je tudi, precej naredil. Takoj se je vrnil domov. Kljub svoji lahko-miseljnosti in zaupanju se ni mogel ubraniti teškim mislim, ki so se podile po njegr glavi, kaj se bo zgodilo z njegovim podjetje, če ne do1>i obeh tovarišev, o katerih mu je gam- ' Prišlo mu je pred oči, kako slepo je zaupal popolnoma tujemu .možu, ki mu je pripovedoval o velikih zakladih v tuji deželi. Na priproito pripovedovanje umirajočega igralca in na oporoko, ki ni bila ničesar vredna, je zapustil svoj dom z navodilom naj so zanese na sicer poštena in zvesta prerijska postopača. Ne samo, da je zapravil vse svoje premoženje, pač pa tudi svoje življenje in obstanek dvesto hrabrih mož, katere hoče peljati nepoznanim nevarnostim nasproti. Pa vendar se je v njem uko-reninilo silno prepričanje, da je gambusino govoril resnico, in da bo kljub velikim zaprekam in težavam vse srečno speljal do konca. V takih mislih se jc vrnil na svoje stanovanje, kjer mu Suzana pove. da se je lepa Meksikanka podala k počitku, ne da bi se sploh kaj zmenila, ker je bil njen gostitelj toliko časa odsoten. Ko je grof oddal še nekaj povelj za drugi dan in posebno naročil, »naj mu na vse zgodaj pripeljejo Križono-sa, se poda k počitku. Ce bi pa vedel, kaj se je one pol ure godilo na onem mestu, katero mu je lopisa umirajoči gambusin, dočim je on se dal zadrževati od dveh lepih očij, tedaj bi njegovo spanje pač ne bilo mirno in brezskrtmo. Ko je grof Bulbon ravno ob desetih šel iz igralnice, mu je sledil tudi Amerikanec, kakor smo že omenili. Korakal je v oddaljenosti petdeset korakov za grofom, ko jc slednjega premotil prihod Meksikancev ter Bonifacija. John Brown je pa takoj uganil, da je le slučaj grofa premotil; nadaljeval je torej svojo pot v oni smer . kakor je grof p~votno korakal, ker je vedel, da se mora v bližini sestati z gotovimi osebami. Ni šel daleč, ko ugleda pred seboj v svitu lune tri osebe in sicer na onem mestu, kjer je prej stala katedrala. Bila sta dva možka in ena ženska, in pri pogledu na te osebe je postal John Brown takoj pozo- ren. Gambusino mu je večkrat pripovedoval o svojih prijateljih v pustinji, s katerim je odkril zlate rudnike, ljuč svetlobe je bila že tolika, da je lahko spoznal zunajnost teh oseb. K de 11 je bil mož, ki je gotovo če prekoračil srednja leta starosti in ki je bil silno orjaške postave. Nosil je usnjato lovsko srajco, mokasine, kapo iz bobrove kože, čez rame pa mu je visela močna lovska torba. Naslanjal se je na precej dolgo puško malega kalibra. Ta in dolg lovski nož za pasom, je bilo njegovo edino orožje. Drugi moški pa je bil vitke postave in navidez v najboljši dobi življenja. Glava razkrita, lasje razpleteni in okrašeni z orlovimi peresi. Preko ramen nosi krasno pisano volneno odejo, dočim mu gledajo široka prsa izza odpete močne lovske srajce i/, usnja.. Moral je biti star kakih pet ali,šestin-' dvajset let; obraz ni bil pobarvan, kar je kazalo, da se ni pripravil na vojni pohod; lice mu je bilo mirno in veličastno ter jc imel uprav kraljevski pogled. Preko ramen mu visi stara španska kara-binka, za pasom nosi indijansko orožje, tomahawk in lovski nož; zraven pa visi mošnja g tobakom in piap. Okoli vratu mu visi nekaka verižica, na kateri so obešeni kremplji in zobje jaguarja. Na to, plemenito in kakor i/, mrainorja izklesano postavo, se je naslanjala druga ravna in vitka, toda nežna in inla dostna. Mila je mlada Indijan-ka, oblečena v krilo iz srnje kože, ki ji je segalo do kolen. Otroška nedolžnost in ponižnost ji počivata na obrazu. Pri nogah deklice leži majhen sveženj, v katerem so bile vse potovalne potrebščine, ker po indijanski navadi 'mora žena vse nositi, in vojnik nosi tovore s seboj le tedaj, kadar nima žensk. "Čudno bi bilo, glavar", reče starejša oseba, ki je bil najbrž kak prerijski lovec, "če bi pot semkaj zaman naredila, ter bi morala prihodnje leto korakati na daljno pot ob reki Bona-ventura. Zlato Oko je pač moral imeti čas, da se povrne i/ one strani oceana, če mu tam preveč ne ugaja, da je šklen ! tam ostati." "Zlato Oko," reče Indijanec "je sin prerije. Ali more moj beli oče narpditi orla za povodno ptico ali divjega bivola prisiliti da v,leče teško vpreže-tli voz? Zlato oko more le tam živeti, kjer lahko s svojo železno palico kuje zlato iz skalin." "Re.s je, Komanč, prav res," meni lovec, "ptice selivke se vedno vrnejo v domače k. a je. in kdor se je enkrat privadil dobro pečenemu mesu divjega bivola, ta mestnih sladkarij ne bo užival. Toda kako lahko se je kaj hudega pripetilo najinemu prijatelju! Lahko leži v kakem mestu bolan ali pa krasi njegov skalp tabor sovražnika. Povem ti, glavar, da se čudne reči godijo v mestih belokožcev, o katerih niti poj-ma nmias. "Velik Duh je s pravičnimi, pa naj bodejo kjerkoli. Ura se je približala, ki nam bo pokazala, če bodeva v bodoče sama hodila po prerijah." "Ne sama, glavar, tie sama," reče lovec, ki ni bil nihče drugi kot Železna Roka. "odkar si odpeljal "Vetrovno Cvetlico" iz vasi svojega rodu, katero so Apači razdrli, od tedaj ne potujeva sama po prerijah." "Apači so psi." odvrne Komanč ponosno, "njih skalpi bodejo viseli ob kolih naših novih vigvamov." "Ničesar nimam proti temu, glavar, in sam vei, da imam tudi jaz svoj račun s temi psi, toda dotedaj bodeva morala premagala vseh težav, katere mora po prerijah prenašati. Ne vem, zakaj nisi naprosil pomoči pri dobri bogati dami, katere sva se celo pot tako ogibala, da sva bila vedno komaj dve uri spredaj ali zadaj za njo. Na hacijendi bi bil gotovo prostor za deklico." Vonodonga. to je bil namreč Indijanec in tretji spremljevalec mrtvega gambusina, kakor je John Brown, ki je v ozadju prislužkoval, takoj Uganil. Nekaj časa ni hotel odgovoriti, potem se pa obrne proti staremu lovcu in položi svoje prste na dekličje rame. "Kameja je hči glavarja." reče. "Ali naj bo sestra Velikega Jaguarja sužinja bele žene ?" Predno more lovec odgovoriti in povedati Indijancu, da je sam nekaj časa služil na hacijendi kot lovec na tigre, prekini njiju govor pritajen klic deklice. Lovec se zgane, Indijanec pa pripravi puško. "Kaj je Vetrna Cvetlica, kaj si slišala, deklica?" "Tujec je v bližini." "Ah tujcev je veliko v San Franciscu in tudi na tem prostoru. Ali je to vse, kar tt vznemirja ?" "Toda tujec posluša govor Železne Roke in Velikega Jaguarja," pristavi deklica. Pa vendar ni gambusino«" meni lovec, "sicer bi takoj p.i-hitel rk nama. Pokaži mi kje je tujec?" Deklica pokaže proti senci, kjer je bil skrit Amerikanec. Videl je kretnje deklice in takoj uganil, da so ga morali o-paziti; raditega stori najboljše, kar je mogel v tem trenutku storiti. Naravnost koraka proti obema možakoma. Stari traper se da premotiti v p vem trenutku in res mi->h, tla se je gambusino povrnil. "Zlato Oko! Bodi pozdravljen, stari prijatelj." Toda glas bližajočega se neznanca, ga takoj pouči, da se je motil. "Jaz sem samo poslanec Zlaga t Kesa, se nor," reče Ainc-■ikanec. "Če se ne motim, vidim pred seboj slavnega lovca Želeno Roko iti mogočnega indijanskega glavarja Močne- "Ne vem, tujec, kaj mislite vašimi besedami," reče lovec. "Veliko ljudi mojegn poklica je na meji in preriji, terih puške so ravno tako do->re in ki ravno tolikokrat pogodijo svoj cilj kot jaz. Todi v resnici nosim tako ime kot ste vi rekli, in tukaj je Vonodonga, zadnji glavar rodu Ko maučev. Ce nam imate kaj sporočiti od našega brata Zla tega Očesa, tedaj povejte hi-tro, ker mi čakamo Jia tem mestu nanj." Amerikanec je prisegel stili t-110 maščevanje grofu. Ko je v Parizu zvedel, da je grol oproščen in se namerava/podati v Ameriko, je takoi opustil vse druge načrte, prodal kar je imel in se podal za grofom. Natančnega sicer ni vedel ničesar, toda sklepal je, da je moral gambusino na smrtni postelji grofu precej povedati o skrivnih zakladih, o katerih je nekaj slutil. Videli smo že, kako je tudi skušal se brezuspešno priklopiti ekspe-diciji, ker je slutil, da ima ek-spedicija namen zlato poiskati. Po svoji navadi je tudi nocoj opazoval grofa in opazil njegovo nepotrpežljivost, in obnašanje ter mu sledil. Sedaj je prišel pravi čas. Boj se mora odločiti. Vedel je , da je grof dobil družbo, katero je spremil domov, in predno se vrne, mora izvršiti svoj sklep. "Veseli me," reče Amerikanec, "da sem vaju dobil, ker senor Jose je vaju oba zelo priporočil. Kar vama imam naznaniti, je sihie važnosti, toda ne sme se to zgoditi 11a tem prostoru, ker imata nepoznanega, pa toliko hujšega sovražnika. Prosil bi vas torej, gospod Železna Roka, da mi sledite s svojim prijateljem na bolj varno mesto." Stari lovcc pa zmaje z glavo. "To nikakor ne gre, tujec," reče pomenljivo. "Našemu prijatelju smo obljubili, da ga počakamo na tem mc- vajo vsi njegovi načrti po vodi. Nekaj trenutkov pomisli, potem pa reče: "Nobenega dokaza nimam pri sebi, da sem poslanec senorja Jose,1 kakor ta košček zlata. Toda če mi hočeta slediti, vama la^iko pokažem dovolj dokazov, da sem njegov resnični poslanec, in da prihajam naravnost in nalašč iz Francoskega, da vama prinašam poročilo od njega." Iz žepa prinese nekaj zavitega, kar izroči traperju. Bil je to konec zlate rude, katero -je gambusino prinesel s seboj na Francosko kot dokaz, da je res astn k zlatih rudnikov. Traper ogleduje zlati kos od vseh stra-nij, kolikor mu je pač pripuščala mesečna svetloba, dočim Amerikanec nemirno in bojaz-jivo pogleduje okoli sebe v strahUfda giof lahko vsak trenutek pride. Toda kakor je traper ogledoval ta kos zlata, ni mogel na* njem ničesar posebnega opaziti. Konečno ga izroči svojemu prijatelju. "Tu, rudečekožneš. poglej, bom v idil, kaj ti porečeš. Zlato je tako kot vsako drugo, in ne vem. kaj ima tujec s tem sploh opraviti." Komaj pa je Indijanec vzel zlato v roke. je že zaklical začudeni "Uff!.....Fo je zlato našega prijatelja, po katerem beli možje tako silno hrepenijo." reče Močni Jaguar z veliko gotovostjo. "Imel sem ta kos sam v rokah, ko ga je naš prijatelj odk tiš:l o