Stajerc'' izhaja vsaki Stek, datirati z dnevom naslednje nedelje. [aročnina velja za Av-ijo: za celo leto krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo ito; za Nemčijo stane celo leto 6 kron, za eriko pa 8 kron; drugo inozemstvo se uni naročnine z ožina visokost pošt- ine. Naročnino je pla- {at* Baprej. Posamezne sev.se prodajajo po 10 v Uredništvo in uprav-«stvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— za V« strani K 40 — strani K 20 — strani K 1 Odstrani K /. za « v. za V. 5 — 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. za Vm strani K za >/., Štev. 50. V Ptuju v nedeljo dne 10. decembra 1916. XTn. letnik. 1 lesar Franc Jožefi. a pot cesarja Franca Jožefa. Dunaj, 30. novembra. Z velikanskimi žalovnimi priredbami pokopali so danes zemeljske ostanke ljubljenega tesarja. Vso ljubezen, ki jo je vžival v srcih Baše monarhije pokojnik, ki mu bode vekomaj veljala, pokazala se je v teh priredbah. Podati zamoremo seveda le krajše poročilo o pogrebu samem. Pogreb cesarjevega srca. Ob ■>. uri popoldne 86 j- preneslo cesarjevo srce iz dvorske kapele v lotrinŠko ka-ielo Avgustinske cerkve. Biagoslovljenje trupla v dvorni cerkvi. Kmalu po 1. uri popoldne so se začeli pomikati 1 vodstvom mestne duhovi ine meščani iz obiinskih preskrbovalnic, člani pobožnih ustanov in kleriki iz av-jtinske dvorne cerk e na notranji prostor cesarskega Norca. V dvorni kapeli se je izvršilo prvo blagoslov-jenje Najvišjega trup'a z veliko duhovsko asistence, nakar so dvorni sužabniki nesli krsto na mrtvaški voz na Bicarskem prostoru v dvoru. Pred krsto so šli dvorni Bpnik in dvorni kaplani ter sluge dvorne kapele. Sprevod k cerkvi sv. Štefana. Prvi najvišji dvornik knez Montenuovo s svojo Kvoijansko palico, trije najvišji dvorni funkcijonarji, ka- litani telesne garde, ogrski dvorni maršal, dvorski usluž- gcneralni adjutanti, oba knežja komornika in krilni obočniki so sledili krsti, ki jo je eskortiralo osem pleiničev z gorečimi voščenimi bakljami, arzijerna, gr-ka in traoantska telesna straža. Po zopetnem blagoslovljenju krste, položene na »vaški voz, se je iacel sprevod pomikati, zvonovi sega Dunaja pa so v t m hipu začeli zvoniti. Na čelu sprevoda sta jezdila dvi dvorna jahalca s (Milkami, za njima eskadrona konjenic , dvorni pri-težnik na konju; ti so tvorili prvo skupino žalnega prevoda. Nato je sledil dvoprežni dvorski voz z dvornimi Smornimi strežnik, dvorni komisar na konju, dva dvorna raza s krilnima pobočnikoma, dvoprežni dvorni voz s Težjimi komorniki, šesterovprega z generalnimi pobočji, dva dvorska jahalca s svetilkami, nato šesterovprege dvornimi službeniki, kapitani telesne garde in ogrskim dvornim maršalom, nadaljna dvorna šesterovprega z vrhovnim komornikom in vrhovnim dvornim maršalom, lomi voz s prvim vrhovnim dvornikom. V presledkih ned posameznimi kočijami sta jezdila po dva dvorna kilca s svetilkami. Oddelek stotnije telesne pehotne Irde, oddelek cskadr.»ne konjeniške telesne garde, peš po e:i oddelek trabantne telesne garde pod vodstvom enega častnika so korakali pred črno drapiranim vaškim vozom, v katerega je bilo vpreženih 8 visokih Bcev. Štirje telesni lakaji z gorečimi voščenimi bakljami, rje mladi plemiči, dve šarži garde in štiri garde arzi-ov in ogrske telesne garde, po en častnik, en naredili osem gard obeh trabantskih telesnih gard in njeniške eskadrone telesne garde in stotnije pehotne ine garde so tvorili na obeh straneh eskorto mrtvaš-a voza, na čegar desni strani je jahal najvišji dvorni :var. Mrtvaškemu vozu je sledila brigada arsijerne te-e garde, brigada odrske telesne garde na konju, stot-inianterije in eskadrona konjenice. Zadnji pozdrav: dvorne straže. V trenotku, ko ju dowel mrtvaški voz skoni Švicarska vrata na notranji Dvorni tri/, ki y: bil enako, kakor zunanji Dvomi trg gosto zaseden od ljudi, je izkazala dvorna straža rajnemu vrhovnemu vojnemu gospodarju čast. Zadnjič se je nagnila v žalno tkanino zavita zastava pred vladarji- i. Skozi velika grajska vrata. Med brona-tima spomenikoma princa Evgena in nadvojvode Karla, katerih sponvn ni bil nikdar bolj živ, kakor v teh usodnih dnevib> dospe sprevod pred spomenikom velike cesarice Marije Terezije, matere hišo Habsburško-I^otrinŠke, na Ring. Živo planiti ogenj iz žalnih oheliskov na zunanjih, črno drapiranih Dvornih vatih. Za vojaškim špalirjem se gnete ob žalni poti na Stotisoče broječa množica. Težke črne zastave plapolajo S palač Ringa in Franc Jožcfevega nabrežja, plameni plapolajo na kandelabrih pred Dvorno opero, gosto zasedena so okna na ceh V katedrali *sv. Štefana. Mrdtein so Si- zi-ia!: '^l:mi W'ljvisje fs;n\:;c in'!- Vnnr. k pogrebnim svečanoslim ha Dunajtidošli člani sorodnih in prijateljskih knežjih rodbin, posebni odposlanci, eliplomatični zbor, tajni svetniki, ministri, dvorni uradniki, uradniki centralnih mest. generaliteta in službe prosti častniški zbor, predsedstva in člani obeh zbornic, avstrijske in ogrske, predsedstva mestnih za topov prestolnic Dunaja in Budimpešte, kakor tudi deputacije, pred Štefanovo cerkvijo in v njej, kjer se je prvikrat vršila pogrebna slavnost za vladarja iz hiše llabsburško-Lo-trinške. Prihod cesarja in cesarice. Nekoliko pred 3. uro sta prispeli Njuni Veličanstvi cesar Kari in cesarica Cita 8 svojim spremstvom pred glavni portal staroslavne stolnice. Cerkvena tla so črno pregrnjena, mogočni stebri so do polovice obdani s črnim suknom in okrašeni z grbi cesarske hiše. Oratoriji so Črno opremljeni, klečala črno prevlečena, z oltarjev vise črne preproge s križi, z vtkanim grbom pokojnega cesarja. Od orjaškega por-tala do prezbitorija je postavljen vojaški špalir. Sprejem blagopojnega cesarja pri portalu. Na sporočilo, da se bliža mrtvaški sprevod, je odšla Najvišja in visoka gospoda k svojim določenim klečalom in prostorom v prezbiteriju, nakar se je podal iz zakristije kardinal-knezoškof dr. Piffl z asistenco škofov in prelatov, stolnega kapitelja in duhovščine po Najvišje truplo k portalu stolnice. Krsta je bila dvignjena z mrtvaškega voza in eskor-rirana z duhovščino v cerkev, mladi plemiči in oficirski telesni stražniki so jo nesli v prež-' biterij in dvignili na katafalk. Prvi najvišji dvorjanik s štabom, drugi dvorni šarži in dvorni služabniki, ogrski dvorni maršal, generalni in krilni adjutanti, kakor tudi knežji komorniki so sledili krsti. Biagoslovljenje trupla. Kardinal, knezoškof dr. Piffi, je stopil h krsti in jo blagoslovil, čemur je v širnem božjem hramu, polnem do zadnjega kotička, prisotno žalno občinstvo sledilo globoko gi-njeno in v svečanostnem razpoloženju. Dvajset minut po 3. uri je bila ceremonija končana. Pevci dvorne glasbe so pretresljivo zapeli .,Libera", komorni služabniki so dvignili krsto in jo nesli z enako eskorto na voz kakor prej z voza. Iz cerkve sv. Štefana do kupucinov. Ce je pogrebni sprevod že po svojem sijaju napravil na vsakega najmogočnejši vtisk, se je ta vtisk vsled častnega spremstva na potu iz cerkve sv. Štefana do kapucinov še povečal. Neposredno za mrtvaškim vozom sta korakala cesar Kari in cesarica Cita in med njima prestolonaslednik nadvojvoda Franc Jožef Oton, v beli obleki s črnim trakom na levi roki in črnim pasom, tesno se držeč svojih staršev. Neposredno so potem sledili bavarski, saksonski in bolgarski kralj, nemški in turški prestolonaslednik, infant Ferdinand španski, princ Waldomar danski, otroci bolgarskega kralja, saksonski prestolonaslednik, bavarski in saksonski princi, vojvoda Filip ALbiecht \vii;-Leiub-.;i.ski. nadvojvodi oatlenski in saksoweimarski, drugi nemški knezi in zastopnik kediva Ibrahini Hilmi. Njim so sledili vsi nadvojvodo, potem kraljica bavarska, princezinja Matilda saksonska, vojvodinji wiir-temberška in parmska, sestra rajnke cesarice grofica Trani, nadvojvodinje, med njimi umrlega cesarja Gizela in Marija Valerija, cesarjeva vnukinja kneginja Elizabeta Windisch-graetz, grofica Štefanija Lonyay, soproga rajnkega prestolonaslednika, otroci pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, bavarsko in saksonske princezinje, člani rodbin Braganza, Lichtenstein in Hohenlohe, knez in kneginja Radziwill, knez in kneginja Czar-tor yski ter vojvoda Ratibor. Sledila so inozemska odposlanstva in odposlanstva oficirskih zborov. Razen sorodnikov so položili tudi člani inozemskih vladarskih rodbin krasne vence na grob. Vzlic silnemu navalu občinstva se ni zgodila niti ena nezgoda. Občinstvo se je izborno vedlo. V kapucinski cerkvi. Duhovščina je sprejela krsto, ki je bila prenesena v cerkev in postavljena na katafalk. Najvišja in visoka gospoda in istotako vse osebe, ki so spremljale Najvišje truplo na tem zadnjem delu poti, so šle v popolnoma črno oviti cerkvi vsaka na svoje določeno mesto. be enkrat se je izvršilo biagoslovljenje Najvišjega trupla, zopet so pevci zapeli „Li-bera", potem je bila krsta dvignjena in prenesena med žalnimi molitvami in v svitu ba-kelj, kapucini so korakali pred njo, dol v grobnico. Združen s sinom in soprogo. S solzami v očeh, ginjeni bolesti so zrli člani Najvišje cesarske hiše in drugi zbrani za krsto, kateri so sledili v grobnico Njegovo Veličanstvo cesar Kari, prvi najvišji dvorjanik z dvorjansko palico in oba knežja komornika. Tukaj je bila položena krsta po želji pokojnega vladarja med krsti pokojne cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Po končanem blagoslovljenju in žalnih molitvah je oddal prvi najvišji dvorjanik ključ STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave gEfll>A.irilir&ill3 je naravni izvleček (efetrakt) najfinejših «*** *»»******* iz najbolj uspešnih korenin. STRASCWLL'ova grenčica iz zelenjav vsled tega priznano najboljši Ž?l0!ltt OKr^ČBiOČi prebavni liker. krste gvardijanu oo. kapucinov in jo priporočil njegovemu varstvu, nakar se je vladar s spremstvom vrnil v cerkev. Nato je Najvišja in visoka gospoda zapustila cerkev. Večna čast pokojnemu našemu cesarju Francu Jožefu! Cesar Kari I. vrhovni armadni poveljnik. K.-B. Dunaj, 4. decembra. Cesar Karli. je izdal na armado in mornarico sledeče povelje: Izvršujoč svoje vladarske pravice, prevzamem vrhovno arrnadno poveljstvo čez vse bojne sile Moje armade ter Moje vojne mornarice. Za namestnika v vrhovnem armadnem poveljstvu določam feldmaršala nadvojvodo F r i e d r i c h a. Kari, 1. r. Žalovanje in poklonitev novemu cesarju v Ptuju. V Ptuju je povzročila nemila smrt nepozabnega cesarja Franca Jožefa I. splošno globoko žalovanje. Vsa javna poslopja ter tudi večinoma zasebne hiše so nosile črne zastave. Šolska deca je imela v četrtek v šolskih dvoranah žalovne prireditve, pri katerih se je mladini veliko izgubo pojasnilo. Popoldne tega dneva, na katerem je bil pogreb cesarja, so bile vse prodajalne, od '6. pa do o. ure pa tudi vse gostilne in kavarne zaprte. Cestne svetilke so gorele in bile obdane s črnim fioroin. Bilo je tako žalostno, da so marsi-komnr solze v oko silile. V soboto je bila v mestni farni cerkvi najprve sv. maša-zadušnioa za šolsko deco, potem pa velika sv. masa za odrastle, katere so se udeležili vsi člani uradov, duhovščine, vojaštva itd. Ob 10. uri zbral se je občinski zastop v mestni dvorani. Tudi tu so došli vodje uradov, vojaštva in duhovščine. V pretresljivih besedah je župan O mig izrazil čustva prebivalstva nad cesarjevo smrtjo. Milijoni ljudi so tega moža ljubili in milijoni žalujejo za njim. Večinoma niti na svetu nismo bili, ko je cesar Franc Jožef že vladal in delal za našo domovino. Takrat že je izrazil besede: „Jaz sem predvsem Avstrijec, ali nemške zavesti in želim najožjo zvezo z Nemčijo". S to zvezo je Franc Jožef tudi tako dolgo svetovni mir ohranil. Ko je vendar vihar pričel, dejal je: „Jaz nisem hotel te vojne!" Jokali in žalovali bodemo vedno za njim. Govornik je potem v vznesenih besedah omenil začetek vlade novega cesarja Karla I. V polni moči mladosti nastopa naš vladar vlado. Želimo mu srečno nadaljevanje dela pokojnega cesarja. Občinski zastop je sklenil,. da se imenuje odslej trg pred glavarstvom v Ptuju „KaiserKaii-Platz", most čez Grajeno „Kaiser Karl-Briicke"; šolska mladina bode nasadila pred glavarstvom hrast kot spomin na nastop novega vladarja. Mi bodemo novemu vladarju držali zvestobo do smrti. Župan Ornig je končal krasni svoj govor s trikratnimi „Heil"-klici na cesarja Karla L, s katerim so navzoči navdušeno soglašali. S tem je bila soja končana. Žalovanje in poklonitev novemu cesarju na Bregu pri Ptuju. Piše se nam iz Brega pri Ptuju: V soboto dne 2. decembra vršila se je tukaj v občinski kapeli sv. Roka sv. maša-zadušnica po Nj. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. Navzoč je bil občinski zastop, šolska deca z učiteljstvom, c. k. orožništvo in veliko število ostalega prebivalstva. Sv. maso čital je c. in kr. vojaški vikar č. gospod Johann Mlakar. Potem se je vršila pod predsedstvom občinskega predstojnika g. MaksaStraschill žalovnaseja občinskega zastopa. G. Straschill spominjal se je globoko ganjen nepozabne izgube, ki je bila državi vsled smrti splošno ljubljenega cesarja prizadeta. Občinski zastop je izrazil svojo najglobokejšo žalovanje. — Ob priliki nastopa vlade cesarja Karla I. in cesarice Cite izrazil je občinski zastop svoje in prebivalstva naj-iskronejšo vdanost ter najodkritejšo zvestobo novemu vladarskemu paru. Druga poročila. Dobili smo še celo vrsto drugih poročil o ednakih prireditvah na spodnjem Štajerskem in Koroškem. Zaradi pomanjkanja prostora jih ne moremo objaviti. Povsod je bilo žalovanje globoko in iskreno; povsod pa je našlo tudi zvesto navdušenje za novo cesarsko dvojico živ izraz! Zadnji telegrami. Bukarešta padla! K.-B. Dunaj, 6. decembra. Uradno se danes razglaša: Bukarešta in Ploesti sta zavzeti. W.-B. B e r I i n, 6. decembra. Bukarešta [ je zavzeta. Cesar je pustil ob tej priliki na j Pruskem in v EIsaB-Lotrinški dne 6. decembra | salut streljati, zastave razobesiti in zvonove ■ zvoniti. S padcem Bukarešte je prišla, v roke avstro-ogrskih, nemških, bolgarskih in turških j čet ena največjih trdnjav na svetu. Obenem ; pa je tudi glavni del vojne proti zahrbtni j Rumunski in njenemu .ferivoprisežnemu kralju j '■ dokončan. Združeno četo pod vodstvotnueui- j ških zmagovitih vojskovodij Mackensen in j Falkenhayn so par mesecev po izdajalski vojni napovedi Rumunijo vkljub ruski pomoči raz- J i trgale in razbile v drobne kosce. Velikanski j I je plen, velikanska ta zmaga. O podrobnostih j bodemo zamogli šele v prihodnji številki po-i ročati. Asquith — odstopil. K.-B. R o 11 er d a m, 5. decembra, Gla-! som poročila iz Londona je ministerski pred-; sednik Asquith podal kralju prošnjo za odstop. Kralj je prošnjo s p r e j e 1. (Minister Asquith je eden glavnih povzročiteljev svetovne vojne in morda naš najstru-penejši nasprotnik. Njegov odstop pomeni, da tudi na Angleškem veje drugi veter; Angleži pričenjajo polagoma razumevati, da nas in naših zaveznikov ne bodejo nikdar premagali. O nasledniku Asquitha še ni ničesar znano. Op. uredništva). Naš cesar Kari pri nemškemu cesarju. Uradno se poroča, da je obiskal cesar Kari I. nemškega cesarja Viljema II. v velikem glavnem stanu. Grčija se brani. K.-B. London, 5. decembra. „ Daily Telegraph11 poroča: V Atenah so vojaki, oficirji in oboroženi meščani streljali na Ve-•nizeliste (prijatelje naših nasprotnikov). Telegraf je zopet v grških rokah. Francozi so vun vrženi. Zavezniki (naši sovražniki) so doživeli na Grškem popolni poraz. Kralj mobilizira na tihem. (Grčija se torej ne pusti zapeljati v izdajalstvo. Cast Grkom in njih ! poštenemu kralju!) V petek in nedeljo od pol 10. ure naprej se bode predstavljalo v mestnem kinu v Ptuju Nikdo naj ne zamudi. Svetovna vojska. Veliki plen armade Mackensen. (Iz avstrijskega poročila o d | četrtka). K.-B. Dunaj, 30, novembra. Uradno danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada p!} Mackensen. Uspešno prodirajoča donav^ ska armada je vjela in zaplenila od prekora čenja Donave sem 43 rumunskih oficirjev, 2421; mož, 2 težka in 36 poljskih kanonov, 7 malih kanonov in 7 strojnih pušk. — Fronta vojvode Jožefa: Čete gen. v. P a 1 k ei3 h a y n vzele so včeraj P i t e s c i in Campolung.! V Campolungu padlo jo 17 oficirjev, 1200 mož, 7 kanonov in veliko število vojne l terijala v roko Bavarcev. — Ruski množinski] navali v razbremenjenje Rumunov so sa razbili. Italijansko bojišče. Vzhodni Gorice in na k r a š k i visoki planoti j^ bil artiljerijski boj deloma jaho živahen. Južno-vzhodno bojišče. V baniji nič novega. Namestnik generalštabnega še pl. H o f e r, fini. Pred trdnjavskim pasom Bukarešte. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 1. decembra. Uradno danes razglasa: Vzhodno bojišče. Armada Mackensen. Donavska armada prod južno-zapadno od Bukarešte proti sp njemu Argesu. Južno in vzhodno od Pit ter Campolunga so zmagovite zvezne kolon zopetni rumunski odpor zlomile. Tudi včer. so, jn vjelo več tisot Rumunov. Velik je na topovih in vojnem orožju. — Fionta vojvode Jožefa. Rusi nadaljujejo napa Boj se peljo z največjo ljutostjo. Na mno. krajih je pričel branitelj s protinapa" Uspeh je bil tudi včeraj popolnoma strani. — Fronta princa Leopolda. Zloti Lipi odbile so turške čete en ru pad. Sledile so premaganemu nasprotniku njegovih jarkov. Italijansko bojišče. Topovski boj južno-vzhodno od Goric e in na kraški visoki planoti trajal je z menjajočo ljutostjo naprej. Naš ogenj je razstrelil ve6 muli skih zalog Italijanov. Tudi v posamezni! roških in tirolskih oddelkih vladalo je artiljerijsko delovanje. Namestnik generalštabnega pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 1. decembra (W.-B. velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta Leopolda. Ob Zloti Lipi zavrnile so čete več ruskih napadov, sunile za čem so sovražnikom in mu prizadela težke gube. Pripeljale so nazaj veliko Število tih. — Fronta nadvojvode Jožefa. in Rumuni nadaljujejo v Karpatih svoj bremenilne sunke. Tudi včeraj ni im vražnik vkljub veliki vporabi krvi in cije nobenega uspeha. Mnogokrat so p: naše čete s protinapadi in so odvzele niku ozemlje. Posebno so se od mariborski lovci, ki so vjel mož in prinesli dve strojni pušk sovražne postojanko. — Armada pl.Mac s e n. V zapadni Rumunski se hočejo od svoje armade odrezane rumunsko četo svoji usodi izogniti. Včeraj odvzeli so jim zasledovalci čez 300 vjetih. Preko Campolunga in Pite: v Valahiji prodirajoče kolone napravil bogati plen na vjetih, topovih in vo: ter bagaži. Donavska armada priborila prehod čez dolino Neajlov in se bliža spodnji Vsakdo podpisuj 5. vojno posojilo! 3 p Argesul v smeri proti Bukarešti. Izven velikih izgub so Riununi včeraj iz-ibili še nad 2500 vjetih, 21 kanonov, med |hni I! možnarje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Velika bitka v Valahiji. I v s t r i j s k o uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 2. decembra. Uradno se ^nes razglaša: I Vzhodna bojišče. Vsi poskusi na-lotnika, vstaviti prodiranje naše donavsko made, so bili zaman. Južno in vzhodno od Besci postavila se je rumunska prva armada let k bitki. General Stratileseu je počil v svojem povelju vsem rumunskim iirjem in četam, da naj na svojem estu umrejo, ker je od tega boja usoda imunske odvisna. Avstro-ogrske in nemške ^e vrgle so sovražnika po ljuti borbi. Rubini so se neredno umikali. Plen včerajšnjega ieva znaša nad 6000 vjetih, 49 kanonov, 100 ftiih municijskih vozov, in je merilo za poraz, [ga je doživel nasprotnik. Italijansko bojišče. Italijani so kdaljevali svoj topovski boj v kraškem! Idelkti z največjo vporabo municije. Tudi \ [noči je bil artiljerijski boj ljutejši nego ; lej. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. 6166 Rumunov vjetih, 49 topov zaplenjenih. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 2. decembra (W.-B.) Iz flikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Na frontah prin-.Leopolda in nadvojvode Jožefa od-ti ruski napadi. V gozdnih Karpatih smo jeli čez 1000Rusov.— Armada pl.Macken-jn. Boji v Valahiji se razvijajo do velike tke. Ob reki Argesul je bila prva rumunska mada od nemških in avstro-ogrskih čet Mita in premagana. V j e 1 o se je — v ilikor se jo zamoglo doslej šteti — dne 1. scembra 51 oficirjev in 6115 mož, zaplenilo t 49 kanonov ter 100 polnih municijskih vozov ileg mnogo stotin drugih vojaških vozov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zmaga pri Bukarešti. Ivstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 3. decembra. Uradno se pes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. ackensen. Južno-zapadno od B u k a-18te poskusil je sovražnik, s sunkom močil, hitro zbranih sil položaj predrugačiti. »razna napadalna skupina bila je od juga j zapada sem prijeta in čez N i a s 1 o w na-tj vržena. Obenem prekoračile so nemške te zapadno od Bukarešte reko A r g o-ii 1. Zapadno in južno-zapadno od Gaesci jzbilc so avstro-ogrske in nemške divizije ipetni romunski odpor. Druge kolone arma-(Falkenliayn prodirajo v dolini Dam-I v i c a. Število na runiunski zemlji včeraj je t i h presega 2800 mož; zaplenilo se je i kanonov. — Fronta nadvojvode Jožefa. jupatska ofenziva sovražnika traja naprej. ai.ški napadi obračali so se zlasti proti »krajini na obeh straneh zgornjega T r o-i s a in proti našim postojankam v južno-ihodncm kotu Galicije. Sovražnik je bil, ikor v prejšnjih dneh, povsod pod težkimi gubami odbit. Italijansko bojišče. Artiljerijski )j na južnem, krilu primorske fronto trajal dan in noč naprej. NamestniK generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 3. decembra (W.-B.). Iz I velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-\ vode Jožefa. Včeraj, na petem dnevu rus-\ ko-rumunske karpatske ofenzive, so se obra-; čali napadi večinoma, proti nemškim posto-! jankam v gozdnih Karpatih. Rusi so povsod ! zopet zaman naskakovali. Naš ogenj trgal je * široke odprtine v množice napadalcev. Pri ] sunkih v j ela so nemška poveljstva 4 oficir-; je in čez 300 mož. Tudi vzhodno od Kir-j libabe izjalovili so se močni napadi. Tu seje več Sto mož vjelo. — Armada pl. M a c k e n s e n. Bitka ob Argesulu traja naprej. Doslej je imela od naših vodij nameravani potek. Od Campolunga in Pitesci sem pridobile so naše čete v boju na ozemlju. Nemški oddelki so sunile do Gaesci in odvzele sovražniku 6 havbic. — Na zapad-no.ra krilu D o b r u d š a - fronte odbili so bolgarski regimenti močne napade z ognjem. Bolj vzhodno šli so turški in bolgarski oddelki proti ruskim postojankam, dognali potom vjetih od treh ruskih divizij razvrstitev sovražnih sil in zaplenili dva pancer-avtomobila z angleško posadko. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Odločitev v Valahiji. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 4. decembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. Bitka ob Argesulu vodila je do zmage odločilnega pomena. Sunek donavske armade ob spodnjem Argesulu niso zamogli Rumuni in njih zavezniki s proti-sunkom vstaviti. Sovražna napadalna skupina bila je severno-vzhodno od Dragane s ti zadržana in čez Njaslosv nazaj vržena. Obenem izsilila si je zapadno od Bukarešte ena armadna skupina prehod čez reko Argesul. Prodrla je včeraj do Titu in sprejela tukaj kose prve armade, ki so bili dan popreje pri Pitesci premagani. Močni rumui-ski oddelki so bili uničeni. Bolj severno zavzeli so zavezniki T i r g o v i s t. Svoj čas v mali Valahiji odrezane rumunske čete se polagoma podijo semintja in uničujejo. Donava je odprta. O izredno bogatem plenu, ki raste vsako uro, se še ne more nobenih podatkov dajati. — Fronta nadvojvode Jožefa. Medtem ko je bil tako v valaški ravnini zadnji zaveznik naših nasprotnikov odločilno premagan, trudili so se Rusi zaman, da bi Rumunom pomagali. Opešani ruski sovražnik potrebuje odmor v boju. Italijansko bojišče. Topovski ogenj v pokrajini Krasa traja naprej. Tudi boji minskih metalcev so zopet pričeli. Drugače za nas uspešni letalni boji. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 4. decembra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno od jezera Triswjati šle so po močni ognjeni pripravi ruske sile proti našim črtam; bile so z izgubami zavrnjene. Istotako so je izjalovil sunek sovražnih oddelkov ob Bystrici-Solotwinski. Lastna podjetja zapadno od Tarnopola in južno od Stanislava so imela uspeh. Fronta nadvojvode Jožefa. V gozdnih Karpatih je včeraj napadalno delovanje Rusov ponehalo. Močnejši pa je postal ruski pritisk ob siebenbiirški vzhodni fronti. — Armada pl. M a c k e n s e n. 3. december prinesel je odločitev v bitki ob Argensulom; bitka je dobljena. (Glej avstrijsko uradno poročilo!) Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nadaljevanje uspešnega prodiranja proti Rumunom. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 5. decembra. Uradno se danes poroča : Vzhodno bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. V zadnjih dnevih doseženi uspehi so se izzidali. Donavska armada odbila je s svojim desnim krilom ruske napade in je vdrla južno-zapadno od Bukarešte preko Argesula. Severno-zapadno prestolico Rumunske prodirajoče avstro-ogrske in nemške sile so šle naprej preko železnice Buka-rešta-Tirgovist. Sovražne zadnje čete so bile, kjer so se vstavile, vržene. Število dne 3. decembra v j e t i h sovražnikov znaša več kot 12.000 mož. Ob spodnjem Argesulu se je na razmeroma ozkem bojevnem polju vjeio vojake od 28 regimentov. — Fronta nadvojvode Jožefa. Avstro-ogrske in nemške čete generala v. Arz so obmejni pokrajini zapadno in severno-zapadno od O e n a Rusom s pro-tisunkom vse krajevne uspehe zopet iztrgale, ki so jih bili v zadnjih dneh na posameznih mestih dosegli. Istotako so vrgli bataljoni v. Kiivefia, sovražnika v ljutem boju iz pred kratkim nanj izgubljenih jarkov na V e r h u D e b r y. Pri tem podjetju smo v j c 1 i 550 mož, zaplenili pa 13 strojnih pušk in 4 minske metalce. Ruski napadi severno-zapadno od Soos-MezO, južno-vzhodno od Tolgycsa in pri Dorna-Watri bili so pod velikimi izgubami sovražnika zavrnjeni. Italijansko bojišče. Vkljub dežju in megli ostal je topovski ogenj v kraške m oddelku na isti visočini. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nad 12.500 Rumunov vjetih. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 5. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Južno železnice Tamopol-Krasno sunili so zaman ruski oddelki proti nekemu, jim zadnjič odvzetemu jarku. — Fronta nadvojvode J o ž e f a. Medtem, ko so zopetni napadi Rusov na Capulu brez vsacega uspeha ostali, so nemške čete v prejšnjih dneh izgubljene, za nas važne visočinske postojanke v naskoku nazaj pridobile. Iz teh deloma jako ljutih bojev ostalo je na Verch Debry južno Tatarskega prelaza nad 1000 mož in 5 Strojnih pušk, na M. Nemira pa 350 vjetih in 8 strojnih pušk v naši roki. — Armada pl. M a c k e n s e n. V zasledovanju odpor sovražnih zadnjih čet premagajoča, je 9. armada železnico Bukarešt-Turgoviste-Pietrosita vzhodno prekoračila. Donavska armada sledi po svoji ob spodnjem Argesulu proti močnejšem sovražniku doseženi zmagi, umikajočemu se sovražniku. Vzhodno krilo zavrnilo je krvavo v donavski planoti rusko-rumunske napade. Včeraj poročano število v j etih od 3. decembra poviša se na 12.500 mož. Pri 9. armadi se je še 2000, pri donavski armadi 2500 mož od 22 infanterijskih in 6 artilerijskih regimentov vjelo. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r ff. Izgube naših nasprotnikov. K.-B. K o p e n h a g e n, 5. decembra. Glasom kopenhaških statističnih podatkov znašajo dosedanje izgube četverozvezs: Rusija 7,558.000, Francoska 3,336.000, Anglija 1,183.750, Srbija 450.000, Belgija 220.000 m Rumunska 218.000 mož. (Italijanske izgube so v tej statistiki izpuščeno. Op. uredn.) 0 tistih, ki delajo v vojni dobiček. (Konec.) Morda na nobenem polju ni postal kapitalizem v vojni tako zelo parazit, kakor ravno na polju trgovstva. Namesto, da bi napravilo najlažjo zvezo med producen-tom in konzumentoin, postala je mnogokrat najsebičnejša pijavka, ki odira ednako kon-zumento, kakor produconte. Kapitala krepki prekupci in trgovske, družbe poskusile so že kmalu po zatvorbi mej pridobiti monopole v produktnem prometu; nakupičili so ogromne zaloge in si zasigurili nastajajoče produkte, da potem potom izrabe svojih monopolov, potom zadrževanja zalog povzročijo umetno pomanjkanje in najmočnejše povpraševanje ter dosegajo izredne dobičke. Kateri produkti karkoli: živina, sadje, jajca, maslo, milo, šo-kolada, konzerve, perilo, sveče, olje, obleke, čevlji, biseri, zlato, porcelanski ali kovinski predmeti, ■— skoraj povsod, zlasti pa pri življenski potrebščini neobhodnih potrebščin predmetih, začelo je od avgusta 1914 sem naraščajoče oderuštvo, povišano s cvetočim prekupčevanjem (Kettenhandel), zi-steinom 5 do 10 prekupčevalcev, ki delujejo z dobičkom na poti od producenta do kon-zumenta. Par dokazov ! Firma damske mode Selinka na Dunaju je baje na razprodaji svojih zalog iz časa pred vojno po vojnih conah zaslužila 10 milijonov kron, firma usnja Backer & comp. na Dunaju 3 milijone. Bankir Fliegler v Cernovicah povišal je kot trgovec z življenskimi sredstvi svoje premoženje od 100.000 kron na 3 milijone, mlinski posestnik Nathan Kraft v Serethu od 200.000 K na 4 milijone; agent za izseljevanje Eidinger pridobil je na čisti poti več milijonov. O trgovini s konji v vojni pisal je neki liberalni list tako-le: ,,Ogromne svotc jo kupčija s konji zaslužila. Izvršili so se tukaj najčudovitejši ..kšefti" in vrednost se je nezmerno zvišala. Kar kupčuje danes s konji, to je milijonar. Dobički so ogromno visoki. Imen ni treba imenovati, ker je tukaj le malo izjem. Gospode Jakobsolcu in Schlessinger se ceni na nekaj milijonov. ..Isti list piše glede razvitka vinske branše v vojnem Času: ,,V vinski branši se dosega velikanske, dobičke. Vinska branša ima po svoji naravi velike zaloge, ki se nahajajo v kleteh, da postanejo tam rabne za prihodnja leta. Te zaloge se zdaj po ogromnih cenah razprodaja. Cene so popolnoma izročene volji velikih firm. Pri temu ne stoje velikanske zaloge pod kontrolo, ker ima nekaj največjih firm tudi na Ogrskem svoje zaloge. . . Vinski liferanti si niso napravili prav nobene vesti iz tega, oddajati svoje zaloge po grešno visokih cenah, čeprav so vedeli, da se je s tem vinom hotelo okrepčati v strelskih jarkih in bolnišnicah ležeče vojake". Visoki dobički vojnih liferantov in agentov armadne potrebe so znani. Od ogrskega vojnega liferanta Manfreda WeiB se pripoveduje, da je njegovo premoženje v vojni na čez 000 milijonov kron narastlo. . . Kot skupni otisek od gospodarskega življenja vojnega časa ostane: Oderuštvo vodilnih slojev gospodarskega življ enj a. Medtem, ko velike množice ljudstva ob fronti in v zaledju ogromne žrtve za obrambo domovine prinašajo, izsilijo bančni in borzni kralji iz bede časa velikanske dobičke. Skoraj bi ne bilo treba izvajanj, ki vojno dobičkarstvo iz kultnrelnih, pravnih in gospodarskih vzrokov najojstreje obsojajo. Dr. E. Zborovanje okrajnega zastopa ptujskega. P tuj, 5. decembra. Pod predsedstvom okrajnega načelnika in župana O r n i g a vršilo se je v veliki mestni dvorani plenarno zborovanje, katerega se je vdeležil kot vladni zastopnik okrajni glavar dr. E. vitez pl. Netoliczka. V lepem, ganljivem govoru, katerega so navzoči stoje poslušali, spominjal se je načelnik O r n i g blagopokojnega cesarja Franca Jožefa I., ki je bil pravi mirovni cesar. Ah naša zvestoba velja tudi novemu cesarju _ 4 _ Karlu I., ki je vlado nastopil. Vojaki iz ptujskega okraja so se povsod častno bili in na vseli bojiščih je tekla njih kri za cesarja in domovino. Zvesti, kakor oni hočemo i mi ostati. Na županov poziv so vsi navzoči navdušeno zaklicali novemu cesarju Karlu I. trikratni „Hoch !- Potem se je zborovanje pečalo s 5. vojnim posojilom. Načelnik Orni g je naglašal dolžnost nas vseh, da podpisujemo vojno posojilo. Potem je član okrajnega zastopa direktor K a s p e r v strokovnjaškem govorudokazal, da je v vojnem posojilu podpisani denar najbolje in najvarnejše naložen. Denar se danes ne sme skrivati, izročiti se ga mora zavodom, podpisovati se mora vojno posojilo, da pridemo do zmagovitega konca te grozne vojne. Okrajni zastop je potem ednoglasno sklenil, da podpiše za 5. vojno posojilo tri milijone kron iz okrajnih sredstev. Potem se je spi-ejel predlog, da se imenuje odslej most pri dosedanjem Schiller-platzu v Ptuju „Kaiser Karl-Brucke." Na Bregu pri Ptuju pa se bode imenoval v zahvalo zvestemu našemu zavezniku nemškemu cesarju, veliki trg „Kaiser Wilhelm-Platz" in novi most „Kaiser "Wilhelm-Brucke." Pri točki ,.Raznoterosti" so govorili raz-ven načelnika O r n i g a okrajni glavar dr. vitez pl. Netoliczka, podnačelnik pl. P o n g r a t z, okrajni zastopniki Leop. Slavit s c h, Jos. F ii r s t, Maks Straschill, direktor K as per. Okrajni glavar je izjavil, da je storil vse potrebno, da se v našem okraju ne rekvirira vso krmo in slamo j pričakuje uspehov svojega, delovanja. Zupan O r n i g je omenil, da se iz ptujskega okraja tudi v najboljših letih ni izvažalo krme in slame: letos pa je bilo izredno slabo leto. Sprejel se je predlog, da se naj na merodaj-nih mestih z vsemi sredstvi proti taki rekvi-ziji nastopi. Ker se nikdo ni več k besedi oglasil, je biia seja opoludne zaključena. Razmere v vojnem času na Ptujski gori. Piše se nam: Kakor v vseh krajih ljubljene naše domovine, moramo tudi pri nas na Ptujski gori izdržati težki čas; storimo to tudi prav radi iz ljubezni do domovine. Ako pa to storimo in se raznih odredb držimo, potem morajo to tudi gotovi trgovci storiti. Tu na Ptujski gori pa živi neki gospod Ivan T r a u n s svojo soprogo, ki je pred par leti tu-sem prišel in trgovino otvoril. Ta zakonski par je pred težkim časom vojne vse storil, da bi dobre kmetovalce na-se privezal in za odjemalce obdržal. Temu se ima g. Traun tudi zahvaliti, da si jo svoj mošnjiček napolnil in da danes z vbogimi ljudmi povsem drugače občuje, kakor popreje . . . Danes, ko je beda itak velika in ima vsakdo pod pomanjkanjem trpeti, nimata gospod in gospa Traun preje tako sladkih besed, marveč psu-jeta kupce ter jim grozita, da jih bosta iz prodajalne vrgla. Tudi pri cenah v tej trgovini ni vse v redu; v enem oziru jo je že roka oblasti zasačila. Treba bi bilo pa še preiskati, kako oddaja ta gospod petrolej, krtače itd. Cene bi morale biti nabite na vidnem mestu, ne pa vkakem kotu, kjer se jih mora šele poiskati. Želeti bi pač bilo, da bi ta gospod, ki je poleg tega od vojaščine i oproščen, bil od oblasti na gotove stvari opo-; zorjen. Kupci pa si bodejo njegovo postopanje, ! tudi po vojni še zapomnili. Cene žita so s 16. decembrom znižane! Piše se nam: Vojno-žitni prometni urad naznanja, da bodo s 16. decembrom t. 1. znižane žitne cene i. s.: pšenica od 38 na 35 K, rž od 31 na 29 K, napolica od 31 na 29 K, ajda od 31 na 29 K, ječmen za krmo in zmletje od 32 na 29 K, ječmen za pivovarne od 36 na 33 K, oves od 30 na 28 K, koruza zluščena od 30 na 28 K, v strokih od 22-50 na 21 K in sicer pri meterskem stotu. Ne-j spremenjene ostanejo cene za oluščene ko-; ruzne storže 12 K, za lečo in grah 55 K, j fižol vsake vrste, izvzemši fižol za krmljenje i 40 K, zadnji fižol (fižol za živinsko pičo), \ zadnji grah in lečo 30 kron, piro 26 K in proso 28 K. Od dne 16. decembra nadalje bo plačeval vojno-žitno-prometni zavod odd, žito že po navedenih znižanih cenah. Zlato hrabrostno medaljo dobil je nr, borski pisatelj lajtnantRudolf Bernreit Čestitamo hrabremu oficirju! Okraj Laško je podpisal 2 milijon] kron za 5. vojno posojilo, občina trga Lašk^ pa 100.000 kron. Smrtna nezgoda. Pri delu v gozdu ponej srečil je smrtno posestnik Johan Hosperj g e r v Notschu na Koroškem. Nesrečnež zaJ pušča večjo družino. Velike povodnji na Španskem. K.-B. poroči iz Pariza z dne 5. t. m.: Glasom nekega bnj zojava lista „Humanite:i iz Madrida, nastopila] je pri Valenciji povodenj, ki se razteza na pokrajino 200 kvadratnih kilometrov. Škoda se računa na več milijonov. Žetev oranž j^ baje skoraj popolnoma uničena. Neki pomožni vlak jo dospel v Aleiro, katero mesto jo bilo; več dni brez vsake zveze in razsvetljave.) Med prebivalstvom je že lakota izbruhnila. | Okrajni zastop v Rogatcu sklenil je na svojem izrednem zborovanju, da podpiše pi milijona kron za 5. vojno posojilo. Tun. občino rogaškega okraja so prav znatne svom za 5. vojno posojilo podpisale. Kolik, je doslej znano, podpisali so: Občina zdravi-] lišče Rogaška Slatina 100.000 kron, tržna občina Rogatec 50.000 kron, občina. Slatina-okolica pa 20.000 kron. Tudi manjše občim so podpisale prav lepe svote. Ta izkaz je| časten za ne prebogati rogaški okraj. Z liti se je pač v prvi vrsti delovanju okrajni zastopa z njegovim načelnikom g. dr. Se s ter, kakor tudi slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu ptujskemu. Vsa čast okraju! Židovska legija v vojni. Deta 1914 Aleksandriji v Egiptu ustanovili legijo ž: skih prostovoljcev, ki je šla z an£ mado v vojno na Gallipoli. Odkar so Pu razdejali Jeruzalem, je to prva židovska mada, ki je šla v boj z orožjem. Legi pristopili sami mladi izobraženi Žid je, del pobegli iz Rusije, deloma izključeni iz šn!. Zapovedih jezik je bil hebrejščha. P: da so se jako hrabro borili, zlasti, ker ji: bilo obljubljeno, da postane Palestina žii ska država. Ko so morali Angleži op ekspedicijo na Gallipoli, so uvrstili žid> legijo v svojo armado, a zdaj se je izmed londonskih Židov začela nova velika agitacija] za ustanovitev samostalne židovske legije, ki naj pomaga ustanoviti samostojno židovskd državo. V Ptuju se je že doslej za peto vojno po^ sojilo izredno visoke svote podpisalo. Mestna šparkasa podpisala je tri milijone kron iz lastnih sredstev, mestna občina 500.000! kron in okrajni zastop ptujski istotako tri! milijone kron. O podpisovanju posameznikov bodemo še poročali. Velika železniška nesreča na Ogrskem je zgodila v noči od preteklega četrtka petek. Prvo uradno poročilo ravnateljstva žavnih železnic se je glasilo tako-le: Ra' teljstvo ogrskih državnih železnic je naslednje naznanilo: Na postaji Hercz lom je dne 1. decembra ponoči v graf osebni vlak štev. 1303 v trenutku, ko je za> pustil postajo, zavozil dunajski brzovlak in ga prerezal na dva dela. Vzrok nei je bil, ker se je signal, da se naj ustavi opazil prepozno, vsled česar vlaka ni mogli pravočasno ustaviti. Zavoljo tega vozovi vlaka 1303 in brzovlak trčili skupaj. Voz brzovlaka, v katerem se je nahajal tajni svetnik Ludovik pl. Thalloczy, civilni adlatus (prideljenec) vojaškega upravitelja Srbije. kor tudi voz, ki mu je sledil, sta bila razi Thalloczy je mrtev. Njegov tajnik, ki spremljal, neka sorodnica ter nek nadporoč nik so ostali nepoškodovani. Thalloczy je bil ranjen na glavi, in ga je predrla cev parne kurilne naprave. Osebni vlak je bil sestavljen večinoma iz vozov III. razreda. Med mrtvimi se nahajata dva gojenca Franc Jožefovega vzgojovalnega zavoda, kojih imeni še nista znani. Število mrtvih znaša 66, ranjenih pa 150, med njimi je 60 težko ranjenih. Ranjence so spravili v bolnišnice deloma v Budimpešto deloma v Komorn. Ravnateljstvo drž — 6 — lezntc je bilo obveščeno o nesreči ob eni i oblasti, ki so v prvi vrsti za varstvene raz- popolnoči. Poročilo sta prejela tajnik, ki mere v svoji pokrajini odgovorne, z danimi tnel nadzorstvo in nadinženir, ki sta o sredstvi doslej niso zamogle reda napraviti. oči takoj poročala ravnatelju. Ta se je_ Mi na bojišču stoječi, ki smo morali svojce al v spremstvu enega inženirja in obrat- brez varstva v od roparjev obiskanih pokra- ga vodje takoj na kraj nesreče, kjer je j jinah nazaj pustiti, imamo dobro pravico, do 11. ure predpoldne ter odredil vsej da so našo ljubo m našo lastnino varuje. itrebno, da se ranjenci odpravijo, kakor le i Zahtevamo tedaj, da pristojne oblasti vse ogoče hitro v bolnišnice ter da se odstra- \ store, da odpravijo te vse pojme zasmehujoče g prometne ovire. —Ogrski list „Az Bat" i razmere, čeprav z izrednimi sredstvi, ki so je poročal sledeče podrobnosti: Graški j jim, ako hočejo, na razpolago. Sicer bi bila tudi stvar dežele Štajersko, da zato skrbi, da se zlasti v okolišu njenega zdravilišča Rogaške Slatine varstvene razmere izboljšajo. Smrtna nezgoda gasilca. Oženjeni gasilski knčijaž Joban Gačnik v Maiihoru vozil je v dvoprežnem tovornem vozu pepel. Po nesreči prišel je pod voz. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico, kjer jo pa še isti dan umrl. in učenec se Bprejmeta pri fslerz, kolarski štor, Breg pri Ebni vlak, ki bi moral zapustiti železniško »stajo v Budimpešti zvečer ob 9'15 uri, zaje to storiti šele ob 11. uri. Vlak je rivozil na postajo Herczeghalom, ki je od-^ljena 46 km od Budimpešte, šele ob 'Al polnoči. Na tej postaji je dobil vodja a vlaka povelje, da mora na postaji i na dunajski brzovlak. Nikoli poprej |e ni pripetilo, da bi bilo srečanje dveh feilov na tej postaji vzrok za čakanje kak- i fiega vlaka, kajti postaja ima dvojni tir. jia desnem železniškem tiru, na katerem bi j Va„ moral graški osebni vlak počakati, se je j ako moj bajalo nekaj tovornih vozov. Vsled tega i je moral graški osebni vlak postaviti na Hezniški tir, ki se je nahajal nekoliko ob pni, da se izogne trčenju. Kavno, ko se je lilo premikanje graškega vlaka, je prihrani dunajski brzovlak in zgodila se je ne-wa. Dunajski brzovlak, ki je tudi imel eno zamude, in je hotel to zamudo izravnati h nvjšo vožnjo 75 km v eni uri, je vozil, bi se bil oziral na znamenje pred že-zmško postajo, ki kaže, ali je proga prosta ne, na postajo, trčil v graški osebni vlak ga prerezal na dva dela; lokomotiva tega Slaka, prvi voz za prtljago in drugi voz za Isebe so že bili na varnem na stranskem fcra. Drugi voz graškega osebnega vlaka, ki feimel 12 kupejev, je prerezala težkaamerikan-" ilokomotivadunajskegabrzovlakana dvade-^, ostali vagoni so pa bili popolnoma razbiti. udno jo, da sta ostala oba strojevodja nepoškodovana. Strojevodja dunajskega brzovlaka je den najbolj zanesljivih strojevodij ogrske drž.' jeleznice in tudi strojevodja graškega osebnega (aka se ne čuti odgovornega za nesrečo ter mnenja, da bi se bil moral strojevodja du-ajskega brzovlaka ozirati na dana znamenja. Svilni deželni guverner pi. Thalloczy, ki je Jostal žrtev nesreče, je takrat, ko se je pri-|et:la ta grozna nesreča, trdno spal. Oblečen bil v rjavo spalno obleko in so. ga našli ■tvega ležati na železniškem tiru. — Zelez-jiško osobje trdi splošno, da je popolnoma (edolžno nesreče. Preiskava bode dognala, ije je krivda. Listi prinašajo trditve, da je jgba voditi preiskavo tudi proti ogrskemu »iezniškemu ministru, ki je baje dal povelje spremembo voznega reda. Govori se tudi, la bode minister odstopil. Več ogrskih mi-strov, ki so je tudi peljalo od pogreba iz uiiaja, je komaj in le slučajno uletelo smrti. aaburjenost vsled te nesreče je naravnost felikanska. Zadnja poročila pravijo, da je bslej že 72 oseb izgubilo pri tej grozni »sreči svoje življenje. Brat cesarja Karla, advojvoda Maks, se je dne 2. t. m. pripeljal [posebnim vlakom, da obišče težko ranjene prinese za mrliče venec cesarja. Okraj Konjice je na o. vojno posojilo fgisal 500.000 kron. Ukradena krava. Kočar Anton Kopaj-|ik ukradel je neki posestnici v Tepini pri Oiijieah ponoči kravo v vrednosti 1200 kron; jo je k neki drugi posestnici v Brebeni. ložniki so ga aretirali, ko je hotel kravo |vno za 800 kron prodati. Koroška šparkasa je podpisala 8 mil i- ) n o v za 5. vojno posojilo. K zločinom hrvatskih roparjev na Spodnjem ajerskem piše v „ Grazer Tagblattu" neki vojak iz hojišča.Večkotpol leta sem delala je neka »parska tolpa ob hrvatski meji ležeče po-jrajine c. k. okrajuih glavarstev Ptuj in [rež ice nevarne; doslej se vsled pomanj-anja potrebnih odredb še ni posrečilo, temu »stopanju konec napraviti. Tako so tudi "nes roparski vlomi z velikimi svotami pridete škode, uboji in težka telesna poško-krcanja na dnevnem redu. Politične okrajne 500 kron Irebnik kore- j nin Ria-ual-sam Vaša kurja ooess, bradavice in t-do kozo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice t garanti skim pismom K loO, S posodice K 4"—, 6 posodic K 650. Slolero zahvalnih pi- ! sem. Kemony, Ksschau (Kassa) 1. j poMni predal 12/27 (Ogrsko;. AiftoMtlfDi lovhec za podgana K 5-50, za miši K 4--, vlovi brez •išgsšf* nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za ščurke „Rapid", tisoče ščurkov v eni noči a K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Kazpošiljalcv po povzetju, poštnina 80 vin. Exporl-haus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26 35. -167 takoj Franz moj-Ptuju. Krepki učenec z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Josef Wagner, Šmarje pri Jelšah.___m ki ne potrebuje sladkorja ako se pridene ko zavrč čaj,, Sida-medenl prašek'1 ali pa „Sida-llmonadni prašek'1, 2 do 3 kavne žlice Sida-praška na kozarec čaja. 1 zavojček „medeni" stane 35 vin. in „Iimonadni" prašek pa 40 vin. Po posti se pošilja najmanje 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Bazpošiljal-nica Jos. Berdsjs. Ljubljana. Zeljarska ulica 18. Za prekupec in trgovce pri večjem naročilu __________popust. __ i'29 Vltiičar to ki se razume na ame-rikansko trsje, se takoj ali za 1. janu-j arja 1917 proti do-| brem plačilu sprejme j pri g. Franz Karbeutz, ] Celje, Grazorgasse 3. i Večjo partijo za vo-j do nepredornih voznih plaht kupi fabrika za plahte in zavod za popravila August Sattler Sonne v Gradcuiw Fotografije (Portrat) kot znamke m (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag. Karolinental, štev. 130. Ceniki sa pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. vojno-sive | Je 25 let najbolje priznane hripiivosti,kataru,za-slin;enju, krenemo in oslovskemu kaslju,za-to so dobrodošle vsakemu vojaka. not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za si-gnrni uspeh. Jako uspešni in dobrooku>ni bonboni. Cena30 in 50vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: II. Hulitor. apoteka v Ptuju, Ig. liclirbalk. apoteka v Ptuju,Karl Herrmann Laški trg, A. EIs-backer, Laški trg, A. Plunger,apoteka,Pod-četrtekHansScliniiler-»cUitsch, apoteki v Brežicah. 504/1 v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot naj:z-bornejši in najcenejši, takoj dobivši Ceno, izborno okusno hranilno sredstvo največje redilne vrednosti je 428 Sida-umetni med za nsmazanje kruha. En poskus vas bode o temu prepričal. Priljubljen tudi kot priprava za močnate jedi. Napravi tudi cene temne viste moke laž e prebavi.ive. Prepreči že-lodčeve težave itd. En zavojček sUn* 35 vinarjev. Se dobi pri razpošiljalnici los. Berdajs v Ljubljani, Zclarska ul. 18 in pošilja po pošti 12 zavojčkov za 4 krone. 4-28 Franz ScMniieb tovarna orožja In izdelovalnlca flaih pušk, Ferlaoh (Borov- IJe) na Koroškem. riiriktni nakupni vir za mo derne lovske puške Reparature, prenaredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo spornostjo strela in rova kopita najcentje. 455 lUistrovani cenik brez stroškov. rdeči šiniel, 5-letni, primeren za težko vožnjo, so takoj proda. Vprašanjenalastnika Jožefa Janžekovič, posestnika, Strjamce št. ~2, pošta Velika Nedelja. sco Izdelovanje na uro ca: Št. 0 — 65 litrov ,, 1 — 120—130 .. ,. 2 — 220—250 .. .. 3 — 120—180 .. Ilustrirani katalog St. 1087 zastonj in franko. Ph. Wlayf arth Dunaj, II|i Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih sirojev. Išče so zastopnike. Za gostilniško in mesarsko obrt se sprejiwe takoj Učna doba z oskrbo 3 leta, z oskrbo in obleko 4 leta. Cenjene ponudbe na Josef Herndl, Ljutomer, hotel „Stadt Graz". 493 pod Najvišjim protektoratom Njegovega ces. in kr. apostolskega Veličanstva stoječega [. kr. avstr. voiaSkega sklada n rim in sirote (oddelek za vojno zavarovanje) v od c. k. namestnije na razpolago danem uradnem lokalu 17-2 Gradec, Franzensplatz 2 posreduje naznanilo k podpisovanju za V. vojno posojilo med podpisovateljem in po njegovi želji izbranim mestom za podpisovanje ter prosi trgovce, industrijce, zasebnike in uradnike, advokate, notarje, jerobe, kuratorje, družbe, društva, zadruge, sklade itd., da se naj zaradi malega bančnega dobička v interesu naših domačih vdov in sirot tega posredovanja prijazno udeležujejo. m- Redka prilika! Pod jako ugodnimi pogoji se da v najem hišo s trgovino z mešanim blagom in vrtom do 1. januarja; eventuelno se tudi proda. Leži ob železniški postaji in okrajni cesti. Ponudbe na: Jos. Gorinšek, Mestinje, pošta Podplat, do 20. t. m. 499 Nobenega zobobola ve!, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pii votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez uspeha denar nazaj! — Cena K 1'50. 3 tube 4 krone. 6 tub K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno- bele zobe dosežete po „Elta-Zahofluid". Takojšni učinek. Cena K 2'—, 3 steklenice K 5'—. Kemsny, Kaschau I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko. 447 Gospod v bližini posojilnice kupuje: svinjske kože, goveje kože, zajčje kože, lisičje kože, dihurje, kune, vidre, po najvišjih dnevnih cenah. Kdor kaj ima, naj prinese! mi Armadne ure na napestnik Obstessi natančno rcgul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, 20. Z radij-svctilnikom K 16, 20, 24. V srebru K 18, 24, 28. Z radij svetilnikom K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fa-brika ur Harms Konrad, c. in k. dvorni liferant, Brllx št. 1503 (Češko). Glavni"cenik zasionj in poštnine prosto. ponudbo pismeno ali ustni ono v naši trgov« SS*a witscli, Peltai Priporočljiva domača sredstva. Kitajski žflezni Malaga, kapljice z? okrepčaive krvi prot slabosti in bledicnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K Tekočina za prša in pijuče. atekl 1-60 K, vel. stekl. 2 40 K proti kašiju, ;s*,ki sapi itd. Csj in pilule za čiščenje krvi a 80 »in. - Čaj proti gihtn 1*50 K. — Balzam za giht, udi in živce stekl. l-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine — BUiburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup sa podgane, miši, ščurke a K 1-50. Razpošiljate« L. Berbst, apctsk3 Bleibmg na Koroškem. 49 erhalt jeder Besitzer des Bezirkes Pettau, : dobi vsak posestnik ptujskega okraja, ki se; weicher sich verpflichtet, eill reinrassiges Pinz- obveže, prevzeti za pleme enega čistolsrvi gauer Stierkala zur Zucht zu ttbernehmen. pinegavskega bikeca (teleta). V> 0 NatriumtMosulfat se rabi leta sem z najboljšim uspehom in priporoča od prvih avtoritet najbolje. Oddaja, dokler je v zalogi, Samuel Spitzer, Kismarton na Ogrskem; .<«? Les pravega kostanja in gozd pravega kostanja se kupi. Alex. Rosenberg-, Gradec AnnenstraGo 22. 171 Kupim sir (Topfen) največje množine, skozi celo leto, tudi v mirnih časih. Iščem nakupovalce, plačam provizijo za posredovanje. Prosim oferte na podjetje s sirom Max Weise, Dunaj XII., Schon-brunnerstrasse 196. is* erhalt jeder Besitzer des Bezirkes Pettau, weicher sich verpflichtet, ein reinrassiges Pinz- gauer Zuchtkaib zur Zucht zu ubernelimen. Die Stier- nnd Zuchtkalbor werden iiber i Amveisung der Hezirksvertretung Pettau j eden dobi vsak posestnik ptujskega okraja, kil obveže, prevzeti za pleme eno čistokrvno pine-j gavsko plemsko tele. Bikeci in plemska teleta se po nakan okrajnega zastopa ptujskega vsak r an bauerliche Besitzer gegen Bezahlung ab- , , , . , ., ,. , v„ ■,,..] , i kmetskim posestnikom proti plačilu oddajajo gegeben. »ezirksausschuB Pettau Okrajni odbor ptujski am 1. Dezember 1916. Der Obmann: dne 1. decembra 1916. Načelnik: e. h. Zagotovljen uspeh Tisočero zaovaloiti pisem v piij. vpogled na ratpolago. dobite pri rabi med. dr. A. Rix kreme Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusita doza K 330, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 880. KDsmetisches Dr. fliix Lattoratorium Dunaj lUateersJI Ml Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „M«riji pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani leksrna pri „zlatf« jelenu", v droleriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." Telegranim I Tekgramm l Stadtkino im Stadt-Theater Pettau Hauptplatz. Ril ko i eni lis, ii t feata 1 von halb 10 Uhr vormittags bis 12 Uhr mittags Seiner Majestat Kaisers Franz Josef Niemann" versaume die Gelegenheit, sich diese Vorstellungen 495 anzusehen. Telegram J Mestni kino v gledališču v Ptuju Hauptplatz. idl. tal tata in v sil, di i. tata 1 od pol 10. ure dopoldne do 12. ure opoldne posebne predstave: Nikdo naj ne zamudi prilike, ogledati si te impozantne predstave. �999999999999999999924551 pinc- Jimi UkIi vroča namPslo rumu sili 5gan-;a. fipslavinei tančnim navodilom stanejo K Id"— franko po povzetju. 7M nomi <*. tvormec, večja gospodarstva, delavnice itd., neprert l;ivr> vrednosti, ker to delavca ^veži in ne opijani in ;i.° -dela/možnost nič ne trpi. Jan. Grolich, Engel-Drogerie Brno 636, Morate1' smeli so v tem velikem Času mnogi reči, ki so domovibi j prinašali. Pa tudi Žrtve, ki so jih morale solidne trgo'ine ' kupcem prinašati, sme o nizko ceniti, a£_ pomisli, kako triko se^ zamoglo marsikatero J Irebno blago p-osurl Tako se je zaradi /at orbe in velikih dobav zlasti volj dobilo ni se jo je ogromno visoko Vkljub temu ji m rana IvrdkaMik jim kupcom v.-a oblačila brez od tako nizk h cenah da je zato mnog zahvalnih pisem Tudi zanaprej fo v po znano zmernh. cenah v le dobri, trajni kakovosti: gespode, dame in otroke, namizni prti, servijete, mizne in odeje, posteljno perilo, r uhe, zi*8ko perilo, nogavice, isti z rokavami, Kigaro-„Seelen warmer", delavski plašči, snikl, bluze, otroške obleke, obleke za gospode in dečke,: zimski plašči, površniki, vremenski plašči, plašči za dame klela, krila, jakne, pelerine in vsa druga obla'ila. Štedlti je zdaj važnejc nego kdaj pop Zato ne kupujte kakšne navidezna cene obleke, plašče, ki po kratki rabi razpadejo, marveč res ceno, tra.na do od Miklauca. Zahtevaj'H zastonj le franko ilust^ovani cenik. X'staCtr R- Miklauc, Ljubljana št. | Tudi en-gros-razprodaja trgovcem, krošnjarjem in obisk sejmov za dobro blago. " £ filijalke, IG skladišč in delavnic. Ustanovljeno 1S69. Nobeno bi emem(te-*parka$$e in Um die fiinfte osterreichische Kriegsanleilie auch den Minderbemittelten zuganglich zu machen, hat die Gemeindssparkasse in Friedau beschlossen, Kriegsanleihebiichel gegen eine Anfangseinlage von 10 Kronen auszugebeu nnd diose Einlagen m if. B Vt '/• zu verzinsen. Jedes solche Biichel berechtigt den Besitzer bis 1. Janner 1920, nach Erreichung einer Einlage von §2 Kronen, von der Sparkasse 100 Kronen funfte 5 '.'j "'„ osterreichische Kricgsanleihe zu beanspriulien. Namentlioh fur Schulkinder ist diese Einrichtung ganz besonders zweckmiiGig, weil das Kind aucb nach Austritt aus der Schule weiter sparen kann und sich durch Ersparung kleinerer Betrage den einstigen Erwerb fines Stuck es Kricgsanleihe sicherl. Die Sparkasse gestattet auch die Uniwandlung bereits bei ihr bestehender Einlagen unter 100 Kronen in 5 '/a °/o Kriegsanleihe-Einlagen bei Vorweisung des Biichels. Die Sparkasse ubernimmt aufierdem Zeiclrnungen auf die bisher iiblichen Woiso und zwar auch an Sonn- und Feiertagen. fiinfte osterreichische Kriegsanleihe in der Vložne knjižice za vojno posojilo, Da se napravi peto avstrijsko vojno posojilo tudi manj premožnim pristopno, je občinska šparkasa v Ormožu sklenila, izdati knjižice za vojno posojilo proti začetni vlogi 10 kron in te vloge s 5 '/»"/a obresto- manjših svot nekdanjo dosego enega deleža vojnega posojila. Šparkasa dovoli tudi izmenjavo že pri njej obstoječih vlog pod 100 kron v 5 V« %-ne vloge za vojno posojilo, ako se predloži knjižico. Šnarkasa prevzame polee; tega podpisovanje na peto avstrijsko vojno posojilo na doslej običajni način ^pmkasa prevzame poleg tega podpisovanje in sicer tudi ob nedeljah in praznikih. i ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk : W. Blanke v 1 i