Poštarina plačana.	Posamezna številka 40 vin.
Ste?. 42	V Ljubljani, v ponedeljek dne 12. aprila 1920.	Leto III.
Ogl&si:
U 1 mm X 60 lnserntnega stolpiča mali 80 vinarjev, tradsl 1*20 K, poslano, posmrtnlee in »klane 2 K. Večkratne objave popnst.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah io petkih.
Upravnlitro „DomoTlne" t Ljubljani, 8«4aa ulloa 6. Uredništvo „Domovlne", Hlkloilirra e. 16, T»L 7».
Karočnlna:
fia eato ..DoMorlao" (trikrat aa teden) mesečne 3 K,
feMMao • K, polletno 18 K, celoletno 38 K. Petkov« Storilka Besedno 1 K, četrtletno 3 K, polletno B K, celoletno 12 K.
Klerikalcem grs težko.
Ljubljana, 12. aprila. Klerikalno časopisje piše, da nihče nima pojma, v kakem groznem položaju so liberalni in socialistični ministri zapustili državni voz. Denarja d|a ni nič, žita nič, železnice iva tem, da vak hip obstoje, izvozni-čarji in verižniki pa so rastli in se množili in se debelili na račun kmetskega in delavskega ljudstva, da je bila nevarnost najbliža, da se vse zasuje. Liberalci in socialisti da so zažgali državno hišo in ko sedaj hočejo delavne stranke gasiti, jih požigalci ne puste na pogorišče. Iz pisave klerikalnega časopisja je razvidno, dla se vladnim strankam nav zlic temu, da vladajo, ne godi dobro in da raste nejevolja ljudstva proti vladnim mogotcem. Radikalno-klerikalno-pra vaška vlada je na krmilu že dva meseca; vsak človek pa vidi, da ona ni le za ljudstvo ničesar storila, marveč da je med tem časom zaslužila v zgodovini ime: „vlada narodne nesreče".
Pred par tedni še se ie dr. Korošec hvalil, da bodo tekli po njegovi zaslugi železnice že v nekaj mesecih kakor prenovljene. Po dveh mesecih njegovega ministrovanja morajo1 pisati Koroščeva glasila, da so „železnice na tem, da vsak hip obstanejo". Odkar je nastopila klerikalna vlada, sc je pri nas vse neznansko podražilo. Neznosno drag postane kruh, meso si vsled draginje le molokdo šc lahko privošči, oblačilo in obutev skače pa v ceni vsak dan tako, da stane n. pr. en meter blaga, ki je stal še pred nastoi-pom Protič-Koroščeve vlade samo 400 K, danes že 1200 K. Dr. Brejc je sklical zadnjie dni v Ljubljano anketo o draginji, ki pa ni imela drugega uspeha, kot da se bo) zaradi nje vse še bolj podražilo. Dr. Brejc je pri tej enketi dejal, da je napaka, da se ni sklicala že prej, zamolčal je pa previdno, da je on bil tisti, ii je to napako zagrešil. Ako bi bila ta enketa pravična, bi morala tudi ugotoviti, d-a je današnje p r e h r a n b e n e m i z e r i j e kriv v prvi vrsti minister Korošec. Lanskega leta v juniju je bilo treba že napraviti načrt za prehrano tekočega žetnega leta, ki se je začelo meseca julija ali avgusta 1919 in se bo končalo letos meseca julija ali avgusta. Mesto, da bi dr. Korošec zasigural žetev za državo, za občine in za prehrano ljudstva, je uvedel za Žide in špekulante svobodno trgovino. Posledica njegove zločinske politike je bila, da so prekupci že meseca septembra pokupili glavne zaloge žita po Banatu in drugod. Od tedaj naprej sc z žitom samo še veriži in navajajo se mu ceive. Vse, kar se je po odhodu dr. Korošca iz ministrstva za prehrano zgodilo, ni bilo drugega kot popravljanje njegovih grehov. To je dejstvo in resnica, ki je ne bo mogla S L,S. nikdar zataj iti. Vsak kmet ve, da zoblje skozi celo' leto to(, kar s5' pripravi za hrano v jeseni. Ako bi pustil žetvi prazne shrambe, bi imel v hiši skozi celo leto prehranbene krize.
Klerikalno časopisje se huduje dajlje nad slabo vrednostjo krone. Kako pa je stala krona takrat, ko je ministrstvo zapustila prejšnja vlada? Dolar si lahko kupil iz. 80 K, avstrijskih 100 kron za 40 K, liro za <5 K. Ko je prišel Jan-kovič in brezvestno lagal v parlamentu, da stoji država pred barikerotonr, je začela čez nolč strašno padati vrednost našega denarja. Mesto, da bi vlada zahtevala plačevanje carine v našem denarju, je Jankovič izdal ukz, da naj se plačuje v tuji valuti (v frankih, lirah itd.). S tem je zadal naši kroni strašen udarec in dokler bo ta ministrska odredba v veljavi, se vrednost krone
sploh ne da popraviti. Najbolj zanimivo pa je, da delajo sedaj klerikalci za malo vrednost krone odgovorno valuto, tisto valuto, ki so jo njihovi ministri sprejeli in izvedli. Navadna laž je, da valuta ne pride pred parlament, ker ga liberalni poslanci razbijajo. Vlada valutnega vprašanja parlamentu sploh še predložila ni, ker so ministri t|o zadevo že med seboj na izdajalski način rešil i.
In izvozničarji ? Demokratje so odpravili izvoznice, Ribarac pa jih je zopet uvedel. Demokratje so ustanovili Centralno upravo, po kateri naj bi država sama izvažala živila. Sedanja vlada je Centralno upravo ubila in izročila izvoz privatnim špekulantom.
Klerikalno-radikalna vlada ie pri svojem nastopu obetala narodu nebesa, sedaj že vsakdo lahko- vidi, da so bile njihove besede varanje. Protič in Korošec sta regentu zatrjevala, da imata v parlamentu večino in da bosta vladala z Narodnim predstavništvom. Sedaj vladata a s o 1 u t i s t i č n o 2 meseca b r e zi p a r I a m e n t a in ženeta državo v pogubo. Nalagala sta vladarja, nalagala ljudstvo. Zavlekla Sta volitve, ki bi se imele vršiti že drugi mesec. Po popolnem neuspehu svojega dvomesečnega vladanja se klerikalci sedaj boje ljudske obsodbe Ker jim gre ,,težko", bi radi zvalili svoje grehe na demokrate iiv socialiste. Tako .ie in nič drugače !
MINISTRSKI SVET.
LDU Beograd, 10. aprila. Včeraj ob 18. je bil
ministrski svet, ki se je bavil z ureditvijo trgovine v notranjosti kraljestva in z inozemstvom.
POSL. PRODANOVIC NEVARNO OBOLEL.
LDU Beograd, 10. aprila. Kakor se doznava, je predsednik republikanskega kluba Prodano-vič nevarno obolel.
15.000 VAGONOV POKVARJENE KORUZE.
LDU Beograd, 10. aprila. Banatska trgovska zbornica javlja, da je v bečkereškem okraju okoli 15.000 vagonov pokvarjene koruze, ki se bo porabila za izdelovanje špirita.
PREDLOG GLEDE IZVOZA JAJC IN MLEČNIH PROIZVODOV.
LDU Beograd, 11. aprila. „Beogradski Dnevnik" doznava, da je minister za trgovino v sporazumu z ministrom za prehrano stavil ministrskemu svetu predlog, naj sc uvede svodobni izvoz jajc in vseh mlečnih proizvodov.
NAREDBA O INVALIDIH.
LDU Beograd, 10. aprila. V kratkem izide ivaredba o invalidih, ki jo ie bil svojčas izdelal minister Korač. Naredba ostane neizprefnenjena. Izpremeni se le v toliko, v kolikor to zahteva sedanje finančne stanje države.
LDU Beograd, 10. aprila. Velika konjeniška vojašnica v Zemunu se preuredi v velik invalidski dom. Namestili se bodo v njem najprej slepci in potem oni vojni pohabljenci, za katere ni mesta v Beogradu.
KONFERENCA V SAN REMU IN JADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU Beograd, 10. aprila. Rimski dopisnik „Politik'e" javlja: Snočnjo vest iz Londona, ki poluradno potrjuje, da se bo v San Remu posvetila vsa pozornost rešitvi jadranskega vprašanja, so vsi krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Listi pišejo, da bo jadransko vprašanje rešeno na tej konferenci. Kakor se splošno sodi, bo konferenca trajala samo pet dni, to je od 19. do 24. t. m. Ne samo iz kratke dobe zasedanja konference, marveč tudi iz drugih okolnosti se more sklepati, da zadovoljnost Italijanov nikakor ni utemeljena in da dobo zavezniki odpotovali iz San Rema ter pustili jadransko vprašanje na oni točki, kakor na konferencah v Londonu in Parizu. Načelnik pisarne ministrskega pred-sedništva je že pred tednom odpotoval v Saiv Remo, da pripravi vse potrebno za bivanje in delovanje delegatov. Za jugoslovansko delegacijo so pripravljena stanovanja v hotelu Regina. Ministrskega predsednika Nitti j a bosta spremljala minister za zunanje posle Scialoja in državni podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari conte Sforza, o katerem y. Italiji sodijo, da jc med diplomati najboljši poznavateli razmer v Jugoslaviji. Sforza je bil tudi zastopnik Italije pr: raši vladi na Krfu.
CARINSKI URADNIKI.
LDU Beograd, 10. aprila. Podpisan je ukaz, s katerim se izpreminja stanje in izvršuje premestitev velikega števila uradnikov po vseh carinarnicah v Jugoslaviji.
STRAŠNO POMANJKANJE ZDRAVNIKOV V SRBIJI.
LDU Beograd, 10. aprila. Ministrstvo za narodno zdravstvo objavlja seznam zdrajvniko(v, iz katerega je razvidno, da sta v Beogradu 102 zdravnika, dočim v Stari Srbiji in Makedoniji ni niti enega.
Resni pojavi.
Dogodki v Trebnjem silijo na razmišljanje. Naborniki so se poskušali upreti in samo energičnemu nastopu orožnikov in njihovega poveljnika se imamo zahvaliti, da je bi! upor udušen v kali,za kar zasluži orožniški oddelek vso pohvalo, posebno ker je to dosege! brez prelivanja krvi.
Ampak dogodek mora vzbujati pozornost in skrbi. Kdaj se je pod avstrijsko vlado zgodilo kaj podobnega? Nikdar! Fantje so prihajali k naborom ozaljšani s cvetlicami, pojoč in vriskajoč, smatrajoč nabore za nekak praznik mlade moške moči in oni, ki so bili potrjeni, so bili ponosni na to, medtem ko so bili potrti nepotrjeni. Seveda se je pri takih prilikah tudi pilo, na-
vadno čez mero, ali hudega ni bilo, vsaj na upor nihče niti mislil ni.
In vendar so morali takrat naši vojaki služiti sovražniku in biti pripravljeni, da se bodo prej ali slej morali vojskovati in žrtvovati svoja življenja za tuje koristi in najbrže proti koristim lastnega naroda!
Kaj je vzrok izpremembi? Zakaj se naši fantje zdiužujejo v upore proti vojaški službi v svoji lastni državi?
Razlogov je več in ne motimo, se, ako pripisujemo to v prvi vrsti snlošni demoralizaciji. ki se je polastila vseh ljudskih slojev in se manifestira v najrazličnejših oblikah: v delamrž-nosti, tihotapstvu, verižništvu, dobičkarstvu in
tudi v odporu proti izvrševanju splošnih državljanskih dolžnosti, torej tudi proti izvrševanju vojaških dolžnosti.
Vzroke je pa1 iskati tudi drugje, globje.
Naše ljudstvo je skozinskoz avstrijsko vzgojeno. Tej avstrijski vzgoji je služilo vse, v prvi vrsti pa cerkev in duhovščina in ta duhovščina: • je tudi storila vse — posebno v dolgih vojnih letih — da je blatila! in sramotila Srbe, ki so nam po krvi in jeziku rodni bratci. Ne trdimo — vsaj ne na splošno — da duhovščina s to agitacijo nadaljuje tudi sedaj, ali nepobitna resnica je, da je ona postala v propagandi narodne in državne jugoslovanske misli popolnoma pasivna, veliko je pa tudi takih duhovnikov, ki so javno sicer popolnoma pasivni, tajno pa še dalje hujskajo proti la'stni državi.
Seveda, malo težko je, danes govoriti tako, takoj jutri pa popolnoma drugače in pobijati svoje lastne včerajšnje trditve. Naša duhovščina in klerikalna stranka sploh se je preveč ekspo-nirala za Avstrijo, da bi kdo mogel verovati v iskrenost njene spreobrnitve in privrženosti lastni državi.
Ampak razmere se morajo spremeniti, tako ne moremo naprej. Našo mlado armado čakajo še velike naloge. Ne želimo si vojne, saj čutimo posledice komaj minule vojne vsak dan in jih bomo čutili še dolgo. In vendar, vojne se ubranimo najložje, ako imamo ntočno armado, ki -se je bodo zemljelačni in gospodstvaželjni sosedje bali. Taki ljudje, ki uprizarjajo upore pri naborih, pa niso primeren materija! za dobro armado, naša mladina mora dobiti boljšo vzgOjo, ona mora biti temeljito poučena ne samo o svojih pravicah, temveč tudi o svojih dolžnostih nasproti narodu in državi.
Duhovščina je v Jugoslaviji odpovedala. Ona 11« more, oziroma noče vršiti svoje naloge v tem - zmislu, da ustvarja s poukom dobre državljane. Naj vsaj šola izvršuje .svojo nalogo in inteligenca naj porablja ves svoj vpliv v ljudstvu, da ga vzgoji v narodnem in državnem duhu. Velikanska naloga se nalaga tudi sokolstvu, ki naj bo nositelj narodne in državne misli, ki naj to misel zanaša v zadnjo gorsko kočo — edino na ta načini se djoseže, da se na' dogodke, kot je bil oni žalostni dogodek v Trebnjem, v bližnji bodočnosti niti misliti ne bo več moglo.
To je edini izhod. Naj se klerikalna stranka kot taka stokrat izjavi za državo, njena glavna opora, duhovščina, se je iztrošila v delu za Avstrijo in za Habsburžane in ona nima niti moči, niti volje spremeniti se in se potegovati vsaj približno tako kot se je potegovala za Avstrijo, tudi za našo mlado narodno državo. Morda se kdaj tudi itaša duhovščina spremeni, ali to bi bilo mogoče samo pri novi generaciji, od sedanje nimamo ničesar pričakovati, navzlic temu, da je klerikalna stranka sedaj na vladi.
Vsi se moramo zavedati tega, da dogodek v Trebnjem ni „malenkOst", temveč jasen nief-mento in glasen klic za delo, da ohranimo1 našo mlado, s tolikimi žrtvami pridobljeno jugoslovansko državo.
Nekdo mora delati na tem, da prodre v ljudstvo državno misel, ker ako ni ves narod skolz-inskoz prožet s to državno mislijo, potem je naša država mrtvorojeno dete, ki mu prvi vihar upihne luč življenja, Jugoslavija ima lep geografski položaj, ogromna prirodna bogatstva in v njej živi enoten narod, sedaj sicer še ločen po raznih kulturnih in drugih tradicijah, ampak z vsemi pogoji za popolno izenačenje in v takih razmerah res ni težko vzbujati in krepiti v njem državno misel, le poučiti je treba ljudstvo o marsičem, tudi o njegovih dolžnostih nasproti njegovi lastni državi, ker edino, ako bo ljudstvo izvrševalo nasproti državi svoje dolžnosti, more pričakovati, da bo država res njegova zaslomba in zaščita.
Zakaj je še toliko nereda v državi in z njim zvezane draginje in drugih neprijetnosti? V prvi vrsti zato, ker vsakdo misli samo na svoje pravice in samo pričakuje, da bo država čudeže delala. Malo je pa onih, ki bi vestno in natančno izpolnjevali tudi svoje dolžnosti, ker mislijo, da državljanskih dolžnosti ni več, da je sedaj popolna „svoboda", v kateri vsakdo lahko dela kar hoče.
Šola, sokolstvo, inteligenca — vsi, ki se zavedajo nevarnosti, ki nam pretijo od! državne nezavednosti, naj se podajo na delo in pasivnost duhovščine bo kmalu paralizirana, v veliko »feorist države in tudi samega ljudstva, ki v takih neurejenih razmerah samo največ trpi.
Dopisi.
Iz Trebnjega. Nekaterim, ki ne drvimo z dekanom Plantaričem čez drn in strn, je poslal ta gospod za piruhe s primernim voščilom brošuro: „Primite tatu!" — Po naslovu sodeč, smo mislili, da je to kaka veseloigra. Ko pa smo' prebrali knjižico, smo s pomilovalnim nasmehom uvideli, da ta brošura ni pravzaprav ničesar drugega, kakor velikansko perilo. — Poglej, ljudstvo slovensko1, kakšni dobrotniki so ti bili duhovniki vseh časov! In sedaj jih teptaš, jih zaničuješ in pljuješ nanje. Kaj smo ti storili ljudstvo milo|, — mi kri tvoje krvi —, kost tvoje kosti!? Mi, da bi bili krivi vojne? Zakaj pa smo
imeli generale? In tako dalje —--. Toda kdo
bi našteval vsa hinavska zavijanja in povzdigovanja oči, česar kar mrgoli v knjižici. Ni prostora, ne časa! Le nekaj, gospoda! Ali se spominjate shoda v hotelu „,Uniionu" leta 1914.1? Kako je drobil takrat vaš general Šusteršič glave nedolžnim Srbom. A vas duhovnikov navzoče veliko število je takrat pritrjevalo gromovniku Slusteršiču. Vedeli ste, da je srbski narod tako malo kriv na sarajevskem umoru, kakor italijanski na onem nekdanje cesarice Elizabete, A do vojske jfe moralo priti s Srbijo, da se uniči pravo-slavje, ki je bilo in je napoti vam, in je bilo napoti okosteneli habsburški dinastiji, koje verni služabniki ste vedno bili. V tem duhu ste vzgajali verno slovensko ljudstvo, da si je upala gnila avstrijska vlada pričeti to najžalostnejšo bratomorno vojsko, koje posledice še danes ne morejo iskreno sprijazniti istokrvnih bratov Jugoslovanov. In vrle Čehe imenujete zaničljivo (v verskem-oziru) v knjižici. O, ko bi Jugoslovani stopali po stopinjah Čehov — niti pol leta ne bi trajala vojna! Pa vi, gospod dekan, al se spominjate, ko je mož, družinski oče, prišedši na dopust, tožil nad dolgotrajnostjo vojske: — pa ste vzkliknili: „Kaj, saj še tri leta ne traja vojna!" In ali ste že pozabili, koliko krivic, sra motenj a, žalosti in zaničevanja smo morali prestati vsi, ki smo si količkaj tipali misliti s svojo glavo! Ali se spominjate tega, vi gospodje duhovniki, kri naše krvi, kost naših kosti! Ali se dalje spominjate vaše parole: „Kdor ni z nami, je proti nam! Ubijmo ga!" Se li še spominjate, kako_ ste hoteli ubiti pošteno slovensko trgovino z vašimi konsumi itd., itd. Vidite, to so bila naša premišljevanja na velikonočno nedeljo popoldne, ko smo čitali tretjo izdajo vaše brošure: „Primite tatu!" Kdor je čist, temu ni potreba toliko — „žajfe".
Z Gorenjskega. Kaj in kako davčno uprava vse prišteva k osebni dohodnini, razodeva naslednji čin: 171etni sin nekega posestnika je leta 1917. vstopil kot delavec, oziroma vajenec k deželni elektrarni. V začetku je prejemal 4 krone dnevne plače brez hrane; polagoma se mu je plača malenkostno poviševala. 2a leto 1918. pa je davčno nadzorništvo predpisalo njegovemu očetu celoletni zaslužek sina v znesku 1992 kron, torej povprečno 6 kron, na dan, kot čisti dohodek k osebni dohodnini. Kje je tedaj eksistenčni minimum? S tem, da je oče v svojo škodo preživljal sina, zaposlenega pri elektrarni, ki ni niti toliko prislužil, da bi si zamogel kupiti dovolj kruha, se je oče tako pregrešil, da mora za sramotni sinov zaslužek plačevati še davek. Kje je potem še druga neobhodno potrebna oskrba, obutev in obleka? Ali ni to krivično postopanje? Pred vojno je bil eksistenčni minimum določen na 1200 kron, pozneje se je povišal na 1G00 kron; toda, kar se je preje kupilo za omenjene stotake, se sedaj ne more dobiti niti za toliko tisočakov, in v tem1 zmislu je treba preurediti tudi eksistenčni minimum. Potem še le bo zadeva izgledala nekoliko pravičnejše, da ne bod"> le nižji sloji največ trpeli pod davčnim mvijakom. Ako sedaj kmet proda dvoje ovac ali srednjega pre-siča, ga že zaradi tega edinega razloga zadene osebna dohodarina. Kam vendar jadramo; ali poklicani faktorji res ne posedujejo nobene razsodnosti več?
Kmetijstvo, trgovina in obrt.
g. Vodni promet po Savi. Ministrstvo prometa opozarja vse interesente na to, da je stavba začasne rampe v Sisku za prekladanje na vlečnjake in parnike iz železniških vagonov in obratno končana in da bo ministrstvo s paro-brodarskim sindikatom skrbelo zato, da bo v Sisku-Capragu vedno dovolj vlečnjakov na razpolago. Zaradi stavke pristaniških delavcev v
Sisku je bila upOraba vodne ceste prehodno za daljši čas onemogočena. Pomen ima vodni promet po Savi posebno za prevoz lesa s Štajerskega, premoga in drugega stavbnega materijala, nasprotno k nam pa predvsem, za dovoz žita.
g. Prepoved izvoza naših novčanic. Na podlagi sklepa ministrskega sveta od 25. marca 1.1. je odredil finančni minister, da se prepove izvoz kronsko-dinarskih novčanic Narodne banke kraljestva SHS. iz naše države. Kdor bi poizkušal izvoziti te novčanice preko naših državnih mej., bo kaznovan kot tihotapec na podlagi člena 100 fin. zak. iz leta 1919./20. in se mu bodo novčanice zaplenile v korist državne blagajne. Vsem carinarnicam je naročeno, naj najstrožje izvajajo to naredbo.
g. Chambre de Commerce francO-yougosla-ve v Parizu. Leta 1917. se je v Parizu ustanovila ob sodelovanju francoskih in srbskih političnih in gospodarskih faktorjev francosko - srbska trgovska zbornica (chambre de commerce fran-co-serbe). Ze tedaj se je, kakor kaže člen 14. statutov te organizacije, mislilo na stike z jugoslovanskimi deželam. Lansko leto se je sklenilo, vpoštevati izpremenjeni politični položaj ter pre-osnovati zbornico v francosko-jugoslovansko (chambre de commerce francoyougoslave). V gospodarskem oziru je namen te zbornice, širiti in poglabljati gospodarske stike med Francijo in. Jugoslavijo ter pospeševati medsebojne praktične kupčijske zveze. Francoski trgovski krogi morejo dobivati vsfch vrst informacije o naših prilikah, obratno je institucija na razpolago našim trgovskim interesentom. Prizadevanje fran-cosko-jugoslovanske zbornice zlasti tudi meri na , to, da se vzpostavi redna pomorska zveza med Marseillom iti jadranskimi pristanišči. Zbornica si je postavila kot prvo točko svojega programa: Pospeševanje ustvaritve in poglobitve indu-strialnih, trgovskih, finančnih, tehniških, literarnih, intelektualnih zvez med Francijo in Jugo lavijo. Naše zbornice v Beogradu, Sarajevem. Zagrebu in v Ljubljani so imenovale že svoje zastopnike za predmetno trgovsko zbornico v Parizu, ki se v kratkem pretvori v franco-jugo-slovansko.
g. Povišanje železniških tarifov v Avstriji.
Z dnem 16. aprila 1.1. stopi v Avstriji v veljavo ponovno povišanje tarifov na državnih in privatnih železnicah. Blagovni tarif se poviša za 100 odstotkov. Tudi to> povišanje se v večno praznih avstrijskih blagajnah ne bo niti poznalo.
Politiini pregled.
Kakor je znano, je bilo sklenjeno na mirovni konferenci, da se mora izvršiti
na Koroškem ljudsko glasovanje
o tem, ali pripade del dežele Jugoslaviji ali Avstriji. Sedaj se menda približuje čas, ko se. bo imelo izvršiti to glasovanje. Najprej se bo glasovalo v onem delu dežele, ki se nahaja pod našo upravo, potem pa v Celovcu in okolici. Da bo ljudstvo v našem delu Koroške glasovalo za Jugoslavijo o tem ni nobenega dvema in potem bo moral glasovati za Jugoslavijo tudi Celovec z okolico', ker sicer bo odrezan od svojega naravnega zaledja in s tem obsojen na rropast. V času glasovanja ne bo na Koroškem nobenega vojaštva, temveč samo Orožništvo.
Slika, ki jo ponuja Jugoslavijo pod Protič-Koroščevo vlado, se da označiti z besedama:
splošna nezadovoljnost,
ki je posledica popolnega brezddia vlade in popolne njene malomarnosti. Za nobeno reč, za nobeno od tolikih perečih vprašanj, ki čakajo rešitve, se ta vlada ne zmeni, ker njo briga samo njen liastni položaj, ki ga hoče rešiti na vsak način, četudi z nasiljem. Sicer je nasilje že dejstvo, da vlada ne odstopi, ko vidi, da je ves narod proti njej, pa ona bi si rada z novimi nasilji utrdila položaj in hoče med drugim kratkomalo menjati zakone (predpis o kvorumu v parlamentu), ki ji niso po volji, ne pomišlja pa menda na to, da je ,,vsaka sila do vremena" in da je do sedaj navadno še vsaka vlada, ki se je posluževala nasilja, slabo končala. Splošno prepričanje je, da so nasilna dejanja, ki jih izvršuje sedanja vlada, zadnji vzdihljaji umirajočega in propadajočega nazadnjaštva, tega ostanka prejšnjih časov, ki v današnje napredne čase več ne spada.
Posebna nejevolja celega naroda se obrača proti vladi posebno še
zaradi reškega vprašanja,
v katerem bi naša vlada morala vztrajati do skrajnosti in se je vendar bati, d;i bi odnehala. Ako so resnične vesti italijanskih listov, da je ■sporazum že dosežen med našo in italijansko vlado in da djoibi Italija Reko in IstrO vse! dbl Voloskega in najbrže še senožeški okraj, potem izhajamc* Jugoslovani iz svetovne voljne kot težko tepeni premaganci — pa po lastni krivdi, ker vsaj Wilsonovo mejno črto proti Italiji bi lahko dobili, ako) bi le vztrajali odločno pri naših pravičnih zahtevah. Se se ne ve nič gotovega, ali bojimo se resnično, da je na vesteh o popuščanju naše vlade več resnice, kakor bi je bilo- želeti.
Madžarji se trudijo na vse mogoče načine, da bi od nekdanje velike Ogrske čim več zadržali in posebno na Angleškem se čuti prav
Siva madžarska propaganda,
ker angleški aristokrati živo simpatizirajo s svo. jimi madžarskimi tovariši in so spravili madžarsko vprašanje celo v zbornico lordov. Angleški aristokrati bi, sicer radi pomagali svojim madžarskim tovarišem, ki izgubijo večji del svojih posestev, ampak angleške politike — hvala bogu —- ne vodijo aristokrati in tako ne bodo imeli madžarski grofi in baroni nobene koristi od tega, da se za njih s tako vnemo potegujejo njihovi bratci, angleški lordi. Ugledni londonski dnevnik „Times" ostro prijemlje one lorde, ki se potegujejo za neopravičene zahteve madžarskih ari-stokratov.
Avstrija išče prijateljev povsod in tudi
v Rim je šel avstrijski državni kancelar
dr. Renner, kjer poje italijanskemu narodu tako slavo, kot je še nihče ni pel. Živil Italija sicer ne more dati Avstriji, ker je ama morala upeljati tiušne karte, ampak nekaj bo že dobila Avstrija tudi od Italije, tako vsaj upajo na Dunaju, kjer so že popolnoma obupani. Pravijo, da se ustavi dr. Renner na prevratfcu iz Rima tudi v Ljubljani, kjer se bo pogajal /. jugoslovanskimi me-roclajnimi osebami — gotovo ne o podpori, ki bi jo Avstrija dala nam, ker ma nič nima in tudi ničesar dati ne more, pač pa bo poskušal dobiti od nas živil. Pa Renner bo najbrž slabo naletel, ker do prihodnje žetve .loiamo tudi mi varčevati z živili, četudi vsaj '.e nevarnosti ni, da bi dobili krušne karte. Avstrija je res na robu propada in služba njenega državnega kanclerja se bo menda sestojala v tem, da bo hodil po svetu in prosil pomoči za Avstrijo.
Tudi v severni avstrijski ■sosedi,
v Nemčiji ni vse v redu
in sedaj je nastal še celo nov spor s Francijo. Po mirovni pogodbi je ruhrsko ozemlje v Nemčiji nevtralizirano in Nemci tam ne bi smeli imeti vojaštva. Ker je pa na tem ozemlju veliko tovarn in potemtakem tudi veliko tovarniških delavcev, ki so po večini komunisti, so povodom zadnjih revolucionarnih dogodkov v Nemčiji ti delavci proglasili vlado delavskih svetov. Nemška vlada je poslala proti njim vojaštvo, ki je komuniste tudi premagalo, ampak to! je idalo Franciji povod, da: je zasedla s svojim vojaštvom več velikih nemških mest, ker ima po določbah mirovne pogodbe pravico do tega. Nemška vlada se izgovarja, da je bila primorana poslati vojaštvo, da uduši anarhijo in v resnici je njen položaj zelo težak, kar bi morala Francija vendar uvideti in vpOštevati. Ampak Francozi so maščevalni in poskušajo škoditi Nemčiji, kjer le morejo. Pa poravnal se bo tudi ta spor na ta ali oni način, ker resnim konfliktom se danes izogibajo vse države. Nemčija mora pa drago plačevati svojo nekdanjo ošabnost in gospodstva-željnost.
Novosti.
n. Javen shod JDS. v Ormožu. V nedeljo dne 18. aprila 1920. se vrši v Ormožu ob S. uri zjutraj javen shod, na katerem poročajo člani bivše demokratske vlade.
Zborovanje zaupnikov JDS. v Mariboru. Zadnjo sredo se je vršil v Narodnem domu zbor mariborskih zaupnikov JDS. Prof. Voglar je obširno poročali o političnem položaju in o nalogah stranke zlasti v Mariboru v najbližji prihodnosti, ko se bodo morale vršiti občinske in državnozborske volitve. Po poročilu in debati se ie soglasno razširil odbor krajevne organizacije.
n, Sodišča proti verižnikom. V, naši državi se nameravajo ustanoviti posebna sodišča proti verižnikom, ki bi bila dodeljena dosedanjim so-enega sodnika in štirih porotnikov, pri dejanjih, diščem prve in druge stopnje. Obstojala bi iz za katera je določena zaporna kazen nad pet let, pa iz treh sodnikov in štirih porotnikov.
n. Izgredi nahujskanih nabornikov v Trebnjem. Koncem preteklega "Tieseca so se vršili v Trebnjem nabori. Ker so bile oblasti obveščene, da se vrši močna protiagitacija in da se pripravljajo celo napadi na zasebno lastnino, so poslale tjakaj večje število1 orožnikov, da vzdrže red. To- je od gotove strani nahujskane nabornike tako razkačilo, da so se hoteli postaviti orožnikom V bran. Zbralo se jih je okoli 150. tadia orožniki so jih razgnali z bodali in zaprli okoli 20; aretiran je tudi glavni vodja Ignacij Mandelj iz Mirne. Drugo dejanje te skrajno žalostne komedije nahujskanih mladeničev se bo vsekakor vršilo pred sodiščem.
n. Slovensko šolstvo v Trstu. V poslopju ..Družbe sv. Cirila, in Metoda" pri sv. Jakobu v Trstu je laška Oblast dovolila Slovencem otvo-riti petrazredno deško in petrazredno dekliško šolo; ni pa. dovolila otvoritve meščanske šole. Deška petrazreclnica ima danes 678 učencev, dekliška pa 695 učenk, skupaj 1373 otrok. Na obeh šolah deluje danes 29 učiteljskih moči, za katerih plačo mora skrbeti slovenska požrtvovalnost. Ogromna žrtev to, toda potrebna! Kljub silnemu pritisku od strani italijanske oblasti, je vendar ostal še dokaj močan slovenski živeli v Trstu.
n. Družine, katerih očetje so padli, na bojiščih kot jugoslovanski drobrovojci, naj se javijo takoj društvu jugoslovanskih dobrovoljcev, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 3, z navedbo svojega gmotnega stanja in števila nepreskrbljenih otrok.
n. Zlobno poškodovanje brzojavnih in telefonskih naprav. Brzojavni pazniki javljajo vedno češče poštnemu ravnateljstvu, kakb škojdo provzročajd poštni in brzojavni upravi dan na dan šolski otrofci in tudi odrasli s tem, da iz razposajenosti, pa tudi iz zlobnosti pobijajo s kamenjem porcelanaste izolatorje na brzojavnih drogovih. Zlasti se to pojavlja v kočevskem!, kamniškem in kranjskem političnem okraju na brzojavnih progah med Zlebičem in Ribnico, med Sodražico, Loškim potokom, Novo vasjo in Ložem, med Posavjem in Tržičem ter med Kranjem in Kokro. Ves trud1, to omejiti, je bil dosedaj zastonj. Zaloge izolatorjev gredo h kraju, novih pa za sedaj ni mogoče nabaviti. Ce bo šlo še tako naprej, bo poštna uprava prisiljena, v doglednem času na nekaterih progah ustaviti brzojavni in telefonski obrat. Občinstvo se zato v državnem in lastnem interesu poživlja, da iz svoje strani s primernim podukom in svarilom dela na to, da se v bodoče prepreči škoda, ki se napravlja na brzojavnih napeljavah.
n. Jako pametna naredba. Češko pravosodno ministrstvo je predložilo narodni skupščini zakonski načrt, po katerem se kaznuje z zaporom enega do šest mesecev vsaki duhovnik bodisi katerekoli vere, ki bi pri pridigah ali poučevanju verouka, procesijah ali sploh pri kakih verskih sestankih govoril o ur^lbi države ali o politiki ali pa kritiziral razne zakone in pripo-ročeval ali blatil kako politično stranko in njene časopise. Enaka kazen je določena tudi, ako duhovnik pri cerkvenih opravilih agitira za volitve. Mislimo, da bi bila ta naredba veliko bolj primerna za našo državo, posebno pa za Slovenijo, ker se v tem oziru nikjer ne greši toliko, kakor ravno pri nas.
n. Kri za kri. Znani nemški stotnik Pflug-Hartling, ki je bil soudeležen na umoru voditeljev nemškega delavstva, dr. Liebknechtai in Rofce Luksenburg, je živel večinoma v mestu Friedrichshagen. Ta hohenzollerski oproda je izvrševal tudi v svobodni Nemčiji razna nasiifl-stva nad civilnimi osebami in zato se je že dolgo govorijo, da ne bo več dolgom, ko bo izginil za vedno. Ko je stotnik pred par dnevi hotel z avtomobilom v Berlin, se je v trenutku, ko j'e sedel na svoje mesto, dogodila strašna eksplozija. Avtomobil je bil popolnoma razbit, stotnik raztrgan na drobne kosce in še 16 drugih oseb ranjenih. Preiskava je dognala, da je bila postavljena pod avtomobil bomba. Kdo je izvršil atentat, pa še dosedaj ni dognano.
n. Zgodovinski grad zgorel. Na Sedmogra-škem je požar popolnoma uničil grad grofa Erdodyja. Pri tej priliki je bilo uničenih mnogo znamenitih umetnin grofove zgodovinske zbirke.
Časopisi poročajo, da je zgorel tudi prestolu i baldahin kralja Matjaža.
n. Konje in voz ukradli. V Zagrebu soi aretirali postopača Milana Mayerja in Andreja Ci-garskega v trenutku, ko >ta nekemu mesarju prodajala par konj in voz. Redarju sta se nej-znanca zdela sumljiva in zato se je začel zanimati zanju. Pq daljšem zasliševanju sta oba postopača priznala, da sta ukradla konje in voz pred neko krčmo v vasi Kuplak.
n. Nepoštena poštna uradnica. Vsled neke prijave dunajske policije, .la je bila izvršena velika poneverba, je izvršila zagrebška policija v stanovanju neke poštne uradnice hišno preiskavo in našla pri tej priliki pri njej za 90.000 kron denarja v zlatu. Uradnico so takoj aretirali.
n. Kobilo je ukradel neki avstrijski tihotapec v noči od 24. na 25. marca nekemu našemu kmetu v Šmarjeti pri Velikovcu. Ze pozimi sta prišla k omenjenemu posestniku dva nemška tihotapca in zahtevala prenočišča. Polvedala sta, da sta ušla našim stražnikom in da bežita nazaj čez mejo. Grozila sta mu tudi, da mu zažgeta hišo, ako jima ne da prenočišča. Ker daleč naokoli ni bilo nobene orožniške postaje, se je posestnik udal. V noči od 24. na 25. marca pa je eden teh dveh zopet prišel h kmetu, zahteval prenočišča in potem, ko so vsi zaspali, zajezdili (kobilo )in jo mislil popihati čez mejo. Tatvina je bila opažena šele zjutraj. Orožniki, ki so bili obveščeni o dogodku, so pričeli tatu takoj zasledovati in naleteli nanj pri Malem St. Vidu. Ker tat ni hotel obstati, so streljali za njim, nakar je pustil ukradeno kobilo na cedilu, samemu pa se je posrečilo pobegniti.
n. Požar v gozdu. V gozdu posestnika Laj-miča v Zgornjih Libučah na Koroškem je nastal pred kratkim požar, ki ga je prebivalstvo k sreči kmalu zadušilo. Ogenj so povzročili pastirji.
n. Ogenj je uničil posestniku Josipu Lindlu v Sv. Miklavžu hišo in hlev. Kakor se domneva, je požar nastal pri pečenju kruha, ker je imela peč luknje.
n. Časi se izpreminjajo. Na Dunaju pripravljajo bivše cesarske dvorne hleve za nameščanje velike dunajske kuhinje za revne sloje.
n. Nezvesta služkinja. Helena Kotnik, služkinja pri protestantskem župniku v Celju, je pokradla svojemu gospodarju za več tisoč krom obleke in perila.
n. Stekel pes obgrizel 15 ljudi. Koncem marca se je priklatil v novomeško okolico stekel pes, ki je napadel 15 oseb in mnogo psov. Ob-grizene osebe so odpeljali v Pasteurjev zavod v Zagreb; med njimi je tudi tajnik Kandijske posojilnice, Mrvar. Psa so že ubili.
n. Prvi čin v svobodi. Trgovski uradnik Alfred Diamantstein, ki je bil skupno z raznimi drugimi tovariši zaradi nameravanega boljše-viškega prevrata v Jugoslaviji več mesecev v zagrebških zaporih v preiskavi in te dni pred sodiščem obsojem na tri mesece te.ke ječe, katere je s preiskovalnim zaporom že odsedel, je doživel že prvi dan svobode neprijetno iznena-denje. Ko se je namreč vrnil v svoje stanovanje, je opazil, da so ga med njegovo odsotnostjo pošteno okradli. Tatvino je izvršil njegov tovariš Viljem VValter, ki je bil skupnoi ž njim aretiran, a pozneje izpuščen. Ljubeznivi tovariš je; po izvršeni tatvini pobegnil na Dunaj.
n. Pobesnela ženska. V Kamenici, hrvatski vasi, je stekel pes ugriznil neko žensko. Ker jo domači ljudje niso takoj oddali v Pasteurjev zavod v Zagreb, je pobesnela, nakar so jo> kmetje zvezali in odlpeljali v blaznico.
n. Priporočljiva kazen. Občinski svet v Lvo-vu je sklenil predlagati, da naj obsojeni verižniki in navijalci cen čez dan pometajo mestne ulice.
n. Gospod c. in kr. oficir. Neki Marijan Vui-kovič iz Dunaja se je pred par dnevi vrnil iz ruskega ujetništva. Ker ni imel denarja, se je obrnil na svojega strica, c. in kr. podpolkovnika Henriqueza in mu ponudil deset akcij grške državne banke na prodaj. Gospod podpolkovnik je kupil te akcije za 50.000 kron, naslednjega dne pa je Vukdvič izvedel, da je vsaka teh akcij vredna 250.000 kron. Ogoljufan je bil torej za dva in pol milijona kron. Seveda je prevarani VukOvič takoj vložil tožbo proti svojemu spoštovanemu stricu in cesarskemu oficirju, ki ga je tako neusmiljeno oplenil.
n. Smrt zgodovinarja. Frederika. Prvega aprila je umrl znani belgijski zgodovinar Pavel Fredericq, profesor na vseučilišču v Gandu. Nemci so ga, ko so tekom vojne zasedli Belgijo, odvedli zaradi njegovega simpatiziranja z en-tentnimi državami, v suženjstvo, kjer je mnogo
pretrpel" in se nalezel tudi kal bolezni, ki ga je sedaj strla.
n. Uboj. V noči od 4. na 5. t. ni, so v bližini kragujevca v Srbiji razbojniki vdrli v hišo kmeta Milivojeviča, ubili njega in njegovo ženo, oropali hišo in nato pobegnili.
n. 14 letni oče. V bližini. Dunaja je porodila neka 26 let stara dekla moško dete in je izpovedala, da je oče otroka llleni sin njene gospodinje. Ta je pa izjavil, da je že 1.1918,, ko mu je bilo 13 let, prenehal vsako razmerje z dekletom in da torej ne more biti oče otroka. Sirotinsko sodišče je vložilo proti njemu tožbo za plačevanje prehranbenega prispevka, ker pa je še ne-doleten, je tožilo njegovega jeroba, poštenega starca. In sedaj je sledilo najzanimivejše. Starec se je silno prestrašil, ker je mislil, da tožijo njega kot očeta nezakonskega otroka in žena mu ie priredila doma jako neprijeten ples. Stvar se je končno razjasnila. Sodišče je verovalo dečku, da ni oče otroka in oprostilo starca odgovornosti, kar je vzela njegova žena z velikim zadovoljstvom na znanje.
n. Odvesti sta hotela z avtomobilom pred par dnevi na Dunaju dva neznanca neko lepo mladenko, zasebno uradnico. Izjavila sta ji, da sta policijska uradnika in da jo morata odpeljati na policijsko ravnateljstvo, kjer bo zaslišana zaradi nekega zagonetnega dogodka. Toda mladenka, ki se ni zavedala nobene krivde, se je odločno uprla in zahtevala, da se neznanca najprej legitimirata, sicer se jima ne more pokoriti, (tdločnega nastopa dekleta sta se neznanca prestrašila in zopet pobegnila z avtomobilom. Policija je ugotovila, da sta bila oba skrivnostna ..uradnika" čisto navadna nesramna trgovca s človeškim mesom.
n. Zverini v človeški podobi. 161etnii Ivan Kraivzl in eno leto starejši njegov brat Anton iz Kremsa sta zadavila svojo staro teto in jo potem oropala. Truplo vta zakopala v smetišče in pobegnila nato v sosedno mesto. Cez par dni je bil zločin odkrit, in sicer s pomočjo izvežbanega psa, ki je izsledil končno tudi oba zločinca, ki sta bila takoj izročena roki pravice.
n. Nesreča ali kaj. Že par dni se je govorilo po Ljubljani, da se nahaja pri zatvornici Ljubljanice ob Trnovskem pristanu truplo moškega utopljenca. V petek popoldne je odšla zato na lice mesta sodna in policijska komisija. Čolnar Karol Gorše je pričel preiskovati blatno strugo in po daljšem iskanju v resnici potegnil iz blata moško truplo, v katerem so spoznali 281etnega narednika Antona Jegliča. Njegova žena Marija, ki je videla ves prizor, ie bridko zaplakala, ko je zagledala truplo svojega že osem dni pogrešanega moža. Pri utopljencu so našli okoli 2000 K denarja. Mrliča so prepeljali v anatomični zavod, da ga raztelesijo. O nesreči, ki je zadela narednika Jegliča se razširjajo razne govorice.
n. Poneverba. Uslužbenec celjske okrajne bolniške blagajne, Martin Brezovšek, je potne-veril 10.000 kron denarja in pobegnil. Policija mu je bila kmalu za petami in je že v zaporu.
n. Pol metra dolgega gada je ustrelil lovec Jurij Jane iz Bistrice pri Tržiču. Za sedanji pomladanski čas res precej redek dogodek.
n. Trije zmikovci. Trije malopridneži so pretekli teden ukradli posestnnci Roškar iz Buben-berga pri Spilju 15.000 kron denarja in pobegnili
ž njim v Avstrijo. Orožniki v Lipnici so aretirali kot osumljence mizarskega pomočnika Viktorja Tanuda, peka Franca Mikuša in ključani-čarja Karla Wernerja iz Maribora. Aretiranci so priznali tatvino iti vrnili denar. Izpovedali so tudi, da so izvršili v Jugoslaviji že več tatvin in vlomov. Prepeljali so jih v graške zapore.
n. Laško nasilstvo. Karabinerji so dne 30. m. m. aretirali kurata Ig. Zganjarja na Premu in ga odpeljali v tržaške zapore. Italijanskih na-silstev nad našimi ljudmi res ne bo nikdar konec.
Razno.
r. Žalostne razmere v Carigradu. Francoski časnikarji, ki so prispeli skupno z ententnimi četami v Carigrad, poročajo, da vladajo tamkaj strašne razmere. Mesto je v popolnem gospodarskem razsulu. Požari, ki so že preje pogosto uničili cele oddelke mesta, so posetili mesto tudi v zadnjem času. Več predmestij je pogorelo do tal. Mesto je tako prenapolnjeno, da morajo spati ljudje po ulicah. Iz vseh delov b&všega turškega ccsarštva so pridrveli bogatini v Carigrad, kjer prodajajo razne dragocenosti, kakor nakite itd. V mestu se je vse tako podražilo, da •se zamore smatrali Carigrad kot najdražje mesto na svetu.
r. Papavramides. To je ime nekega grškega diplolmata|, o katerem je bilo te dni v zvezi z neko umazano afero mnogo slišati na Dunaju. Stvar je ta-le: Neka Palma Gerfy je tožila trgovca Otona Frankla zaradi razžaljen j a časti. Dama, ki ima izredne zveze z ententnimi odposla-niki in diplomati, je napravila raznim trgovcem za mastno plačilo razne prijateljske usluge. Tako jo je pred nekaj dnevi zaprosil trgovec Franki, naj ga seznani z grškim diplomatom Papavrar-midesom, kar je ta tudi storila. Vsi trije so se zedinili, da odpotujejo v Varšavo in napravijo tamkaj neko kupčijo. Rečeno, storjeno. Za usluge je dobil Grk. 36.000 K, dama pa bi moralal dobiti 10.000 K, ki jih pa, po njenem zatrjevanju, ni prejela. Zato je zahtevala od Frankla, naj ji izplača vsoto', sicer ga bo tožila. Trgovec je smatral to za izsiljevanje in je odklonil zahtevo, nakar je prišla stvar pred sodišče, kjer se jie! ugotovilo, da je ta lepa družba s pomočjo grškega diplomata Papavramidesa izvažala v entent-nem vozu brezplačno ih brez carine sukanec in razne druge stvari. Trgovec je bil obsojen, da mora dami izplačati obljubljeno vsoto, ker ni mogel dokazati, da jo je že izplačal. Končno pa so ostali kljub temu vsi zadovoljni. Dobiček je naredil trgovec in imela sta ga tudi grški diplomat in imenovana darila, carina in vozarina pa je bila izplačana z neopaženimi toplimi objemi v francoski in grški misiji.
r. Klub slabo oblečenih. Silna draginja, posebno v Avstriji, kjer je treba 40.000 kron, ako se hoče človek obleči in obuti, je spravila nekega duhovitega dunajskega časnikarja na idejo-, da ustanovi „Klub slabo oblečenih". Časnikar prihaja doi sledečih zaključkov. En del izobražencev sploh ne more spraviti skupaj toliko denarja, da bi se oblačil kakor pred vojno; drugi del bi morda sicer zmagal to vsoto, a se sramuje plačati izkoriščevalcem tako ogromne vsote za slabe obleke. Zato je potrebna ustanovitev kluba, čigar člani bi se shajali po vseh odličnih
Pristopajte k Jugoslovanski Matici.
ulicah, kavarnah, restavracijah, gledališčih in koncertnih dvoranah. Klubovci bi imeli sledeče, znake: masten klobuk, hlače z izbočenimi koleni, zmečkan ovratnik in raztrgano kravato. Vstop v klub imajo samo krepki značaji, ki se ne zmenijo za pozdrave izvoščkov in poglede gospode. Ako bo draginja tako naraščala, potem bomo skoro doživeli, da se bo kje ustanovil še klub, katerega člani sploh ne bodo nosili obleke.
r. Vaše Veličanstvo uganja bedastoče. Vsled znanega nastopa danskega kralja, ki je proti volji naroda in zbornice popolnoma svojevoljno razpustil vlado, se je vznemirila vsa danska dežela. Predsednik danske delavske zveze je izjavil : Naša mašinerija deluje izborno. Vse tovarne* vsa podjetja, vse pisarne bodo ustavile delo in tudi železnica ne bo mogla voziti. Ogorčenost naroda je bila v resnici velikanska in na zborovanje delavstva je prišla ogromna množica ljuc; stva. Na shodu je izjavil poslanec Jensen: „Ako bi me kralj vprašal za svet, mu ne bi rekel: „Vaše Veličanstvo uganjaj bedastoče, ker predobro poznam paragrafe; O razžaljenju Veličanstva. Pač pa bi nlu odgovoril: ..Veličanstvo, Vi ste zašli v veliko blato.
Za smeh in kratek fes.
Nič mu ne pomaga. Berač: ,,Prosim dajte mi kaj malega, sem silno lačen." — Kmet: „Prav se vam godi, zakaj pa ne delate?" —• Berač: „Sem že večkrat poskusil, pa sem bil še bb|j lačen."
Dvakrat dve je štiri. Tujec: .^Lansko zimo ste imeli gotovo veliko snega na vašem vrtu?" — Krnet: „0 ja, bilo ga je veliko, a moj sosed ga je imel še enkrat toliko." — Tujec: „Kako je to mogoče?" — Kmet: „On ima še enkrat večji vrt."
Pri obedu. „Gospod Ježek, zakaj pa Vi pri obedu vedno ponujate svojemu pisarju, da naj prvi vzame meso?" — „Ker pričakujem, da bo iz uljudnosti do mene vedno vzel manjši kos."
Dober zagovornik. Sodnik: ..Zatoženec! Imate li zagovornika?" — Zatoženec: „Svojo ženo sem prignal s seboj, ta ima jezik za tri dohtarje!"
Izpred oltarja1. Neža: „No Metka, ali si že slišala, kako je zadnjič v Ljubljani policaj nevesto'od vedel izpred oltarja?" — Metka: „Za Boga, kaj pa je storila?" — Neža: ,',Nič; za ženo jo je vzel!"
Primešaj JUSTIN" M.
če živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se n« koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, poten se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, akc
Srimešamo krmi enkrat na teden pest praška lastln. Ob pomanjkanju krme, ko se uporab ljajo nadomestna sredstva za krmila, pa b« primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin jr dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastil zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola Glasom oblastvenega dovoljenja yne Mastir prodajati vsak trgovec in konsumna društva Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi potem naj se naroči po poštni dopisnici viade lovalnici Mastina, to je	„
lekarnar Trnk6czy v Ljubljani
6 zavojev (paketov) Mastina za 20 ■ 50 K poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin a prve pošto na vse kraje sveta.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva ulica žtev.2. podružnice u Splitu, Trstu, CbIobcu, Sarajevu, Borici, Cslju. Mariboru in Borouljah; bančna ekspozitura g Ptuju.
Delniška glavnica in rezerve okrog
Telefon it. 261.
K 50,000.000 -
Sprejema
vloge na kn|i2ice in tekoii raiun
prati ugodnemu obrestovanju.
Kupni e In prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, = vaiut in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
I Delniška glavnica i	_	„	-	-	n ■	v ■	"T " 1 1 ■
i k 30,000.0001 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezervei okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemat Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj" kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon 6t. 257.