Št. 14
PTUJ, dne 10. aprila 1964
•Tednfk« Izhaja pod tem skreganim Imenom od 24 nov 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormoi. — Izdaja *avod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo ln uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 156. — St. tek. rakuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ra tuzemstvo 1000. za Inozemstvo 2000 dta
Letnik XVII.
Statut občine Ptuj je pripravljen
Predsednica občinske skupščine Ptuj je sklicala 13. skupno sejo obeh zborov za 14. april 1964, z edino točko dnevnega reda: obravnava in sprejetje statuta občine Ptuj. Tako je končano skoraj dveletno delo na pripravah novega statuta naše občine.
Priprave za izdelavo novega statuta občine segajo že v leto 1961. Občinski ljudski odbor Ptuj je namreč 11. decembra 1961 imenoval posebno komisijo z nalogo, da pripravi osnutek novega statuta občine. Ta naloga ni bila lahka, saj mora novi statut občine upoštevati vse nastale spremembe v našem družbenem razvoju, ki so našle svoj odraz v novi zvezni in republiški ustavi. Prvi osnutek statuta je bil izdelan že v mesecu septembru 1962, vendar je bil pozneje znatno spremenjen in dopolnjen. Tako je komisija dokončni osnutek statuta naše občine pripravila v mesecu februarju 1963. Prejšnji občinski ljudski odbor je na seji dne 25. februarja 1963 ta osnutek obravnaval in ga tudi sprejel kot podlago za javno razpravo.
Javna razprava je trajala več kot eno leto. Novoizvoljena občinska skupščina je 3. junija 1963 imenovala svojo komisijo za izdelavo statuta občine. Ta komisija je nadaljevala delo prejšnje komisije. Občinska skupščina je na svoji seji 31. oktobra 1963 ocenila potek javne razprave in sklenila, da o osnutku statuta razpravljajo še zbori volivcev. Ti so bili v novembru in decembru in s temi zbori se je zaključila ivna razprava o osnutku Sta-ta.
Komisija je prejela preko 60 predlogov in pripomb. Največ pripomb in, predlogov so sprejeli zbori volivcev, prav tako pa so todi druge družbeno politične in ostale organizacije v občini dale nekaj koristnih pobud in predlogov za dopolnitev določb statuta.
Za izdelavo prečiščenega besedila statuta občine je komisija imenovala štiri podkomisije, ki so, upoštevajoč predloge in pripombe k statutu, izdelale prečiščeno besedilo statuta. Komisija je nato na dveh sejah v mesecu marcu 1.1. sprejela dokončno besedilo predloga statuta naše občine. O tem predlogu bo razpravljala in sklepala občinska skupščina na svoji seji v torek, 14. aprila.
Da bi dali poseben poudarek sprejetju statuta občine kot temeljne listine samoupravljanja v občini, so poleg odbornikov obeh zborov občinske skupščine in poslancev republiške in zvezne skupščine povabljeni na sejo tudi člani občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije in plenu-ma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj.
Snov je v dokončnem predlogu statuta občine razvrščena tako, kot je bila v osnutku statuta. Snov je razdeljena na štiri dele
in deset poglavij. Predlog statuta ima 306 členov, to je 50 členov manj kot osnutek. Pri dokončni redakciji so bile izpuščene^ vse tiste določbe, ki imajo pretežno tehnični značaj in spadajo v poslovnik občinske skupščine oziroma njenih svetov.
Uvodne določbe obsegajo dve poglavji, in sicer: prvo poglavje obsega določbe o občini Ptuj, v drugem poglavju pa so zbrane določbe o pravicah in dolžnostih občanov.
Najobsežnejši je drugi del statuta, in sicer vsebuje določbe o nalogah občine in načinu njihovega izvrševanja. V petih poglavjih so obravnavane samoupravne pravice in dolžnosti občine, razmerja med organi občine ter delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, materialna osnova občine in usmerjanje njenega gospodarskega in družbenega razvoja, zadovoljevanje skupnih potreb občanov in organizacij ter v zadnjem po-
glavju tega dela razmerja občine do drugih družbeno političnih skupnostih.
V tretjem delu statuta je obravnavana organizacija občinske samouprave. Najprej so navedene oblike samouprave občanov, in to: krajevne skupnosti, zbori volivcev in referendum. Naslednje poglavje vsebuje določbe o občinski skupščini in njenih organih. Najprej je govora o sestavi in volitvah ter pravicah in dolžnostih odbornikov, nato pa podrobneje obravnavana pristoj-; nost in delo občinske skupščine in vloga in položaj predsednika občinske skupščine. Po predlogu statuta bi naj imela občinska skupščina pet stalnih komisij in enajst svetov. Nadalje vsebuje predlog statuta določbe o organizaciji občinske uprave in samoupravljanju delovnih ljudi v občinski upravi. Zadnje, deseto poglavje vsebuje določbe o drugih organih v občini. To so: občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo,
občinsko javno pravobranilstvo.
V prehodnih in končnih določbah je določeno, da mora občinska skupščina do konca leta 1964 sprejeti vse predpise, ki jih mora po določbah statuta izdati. Naslednji člen zavezuje začasne svete krajevnih skupnosti, da najkasneje v šestih mesecih po sprejemu občinskega statuta pripravijo statute krajevnih skupnosti in izvedejo vse priprave za izvolitev organov krajevnih skupnosti. Zadnji člen vsebuje določbo, da začne statut veljati trideset dni po sprejemu.
Da bi se lahko vsi občani seznanili z vsebino občinska statuta, je občinska skupščina sklenila, da bo po sprejemu statut natiskan v 20.000 izvodih, tako da ga bo prejelo vsako gospodinjstvo v občini in tudi vse družbeno politične, delovne in druge samoupravne organizacije v občini. Le tako bo lahko postal statut občine temeljna listina samoupravljanja v občini.
Letovišče grad Bori je postal po zadnjih preureditvah še bolj priljubljena izletniška in letoviščarska točka v ptujski občini, ki privablja vedno več tujih in domačih turistov in izletnikov.
Nad milijardo za občinski
Po letošnjem proračunu bo imela občinska skupščina Ptuj na razpolago 1.395,318.000 din dohodkov in izdatkov. Proračun je bil potrjen na seji skupščine 31. marca 1964 in je sestavni del družbenega plaha občine Ptuj za 1964.
Pa poglejmo, kaj nam povedo nekatere številke iz občinskega proračuna za 1964. leto.
Skupnih dohod, bo 760,345.000 din, posebnih dohod. 525,800.000 din, prenesenih sredstev iz 1963. leta 68,893.000 din, dohodkov organov in ustanov ter ostalih dohodkov 20,000.000 din, dohodkov, ki se delijo med politično teritorialnimi enotami po posebnih predpisih 18,780.000 dinarjev in
I,500.000	din dohodkov, ki pripadajo občini po zveznih predpisih.
Iz dohodkov je izločenih nekaj sredstev v korist skladov. Najmočnejši bo tudi letos sklad za šolstvo v višini 457,868.000 din, drugi pa posebni račun uprave občinske skupščine 270,682.000 din. Za cestni sklad je določenih 39,812.000 din, za komunalni sklad 36,806.000 din, za sklad krajevnih skupnosti
II,600.000	in za socialni sklad 10,516.000 din. 10% posebne proračunske rezerve znaša 88,034.000 din. Tako je za kritje proračunskih izdatkov na razpolago 480,000.000 din.
IZDATKI IN DOTACIJE
Med izdatki v proračunu občinske skupščine znašajo največ dotacije in sicer 180,794.000 din,
proračun
potem izdatki za državno upravo in sodstvo 109,926.000 din, za socialno varstvo 100,000.000 din, za zdravstveno varstvo 32,100.000 din, za prosveto in kulturo 25,900.000 din, za obveznosti iz posojil in garancij 15,600.000 din, za obveznosti po proračunu in proračunska rezerva 13,480.000 din in za intervencije v gospodarstvu 1,800.000 din.
Dotacije družbenim organizacijam in društvom bodo letos znašale 67,600.000 din, dotacije za skupno financiranje 44,494.000 din, dotacije skladom 39,700.000 diin in dotacije samostojnim zavodom 20,000.000 din.
DOTACIJE ZA DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA
Med dotacijami družbenim organizacijam in društvom je najvišja dotacija 25,000.000 din za redno dejavnost in za investicije društev. Za redno dejavnost Obč. odbora SZDL (9,800.000) in za radio postajo Ptuj (3,000.000) je odobrenih 12,800.000 din. Za dotacije, ki jih razdeljuje društvom za redno dejavnost in za investicije Svet za notranje zadeve, je odobrenih 8,000.000 din. Občinskemu odboru ZB je odobrena dotacija 5,000.000 din, občinskemu komiteju ZKS 4,200.000 din, občinskemu komiteju ZMS 4,200.000. Za stanovanjske skupnosti in hišne svete je odobrena dotacija 2,000.000 din, za društva; ki jim razdeljuje dotacije svet za šolstvo, 1,700.000 din, za društva, ki jim razdeljuje dotacije svet za zdravstvo, 1,500.000 din, za društva, ki jim razdeljuje dotacije svet za turizem in go-
Sektorsko posvetovanje komunistov v Ptuju
V	sredo, 1. aprila 1964, je bilo v Ptuju sektorsko posvetovanje komunistov iz občin Ptuj, Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica. Obravnavali so osnovne smernice za predkongresno aktivnost Zveze komunistov Jugoslavije. V razpravi je bila osvetljena vrsta primerov in izkušenj iz dosedanjega uveljavljanja programa Zveze komunistov, predvsem v smeri utrjevanja socialistične demokracije. Opozorili so na različne pojave, ki zavirajo še večji uspeh teh prizadevanj.
V	uvodni razpravi je organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZKS Maribor Miha Košak naglasil:
V	tej predkongresni dejavnosti moramo komunisti mnogo širše kot doslej gledati na celovitost našega družbenega in gospodarskega razvoja in na probleme, ki jih ta razvoj prinaša. Odkrivati moramo najrazličnejše deforma-
cije in odstopanja od našega programa, jih kritično oceniti in v konkretni praksi dosledno odpravljati. Za komunista mora biti prvenstvena naloga — boriti se za uveljavljanje človeka, njegovih pravic in njegovih zahtev. Delo Zveze komunistov na vseh nivojih mora biti v skladu s potrebami in željami delovnih množic. Vprašanje življenjskega standarda je eno izmed osrednjih vprašanj, ki se zaostruje in terja življenjske rešitve. Birokratska in tehnokratska stališča imajo danes vpliv tudi na delo Zveze komunistov. Samoupravne pravice naših državljanov so bile "hiarsikdaj okrnjene skozi tehno-kratizem posameznih birokratov, med njimi tudi članov Zveze komunistov. Teh vprašanj sicer ne smemo prepotencirati, vendar jih moramo kritično osvetliti. Stališča je treba prenesti in podrobneje obdelati preko vseh družbe-
nih organov in organizacij. V praksi pa pristopiti h konkretnemu reševanju družbenih problemov, na osnovi demokratično postavljenih stališč, ki naj se izoblikujejo zlasti v osnovnih organizacijah.
Sekretarji občinskih komitejev ZKS so med drugim povedali;
Janez Kostanjevec iz Ptuja
je ugotovil, da se delavsko upravljanje razvija prepočasi. V nekaterih delovnih organizacijah je opaziti določeno zaostajanje. Predvsem tam, kjer si ožji krog ljudi hoče prilaščati pravico upravljati v imenu kolektiva. Gradivo za seje samoupravnih organov je često sestavljeno tako, da ga proizvajalci težko razumejo in zato ne morejo zavestno odločati. Niso redki primeri, da se (Nadaljevanje na 2. strani,
stinstvo, 1,000.000 din in za društva, ki jim razdeljuje dotacije svet za narodno obrambo, 1,000.000 din. Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj je odobrena dotaci ja 1,000.000 din in 200.000 din občinskemu odboru ZWI Ptuj.
DOTACIJE ZA SKUPNO FINANCIRANJE
Med dotacijami za skupno financiranje je najvišja dotacija 26,000.000 din Zdravstvenemu domu Ptuj za zdravstveni center in za preventivo. 5,000.000 din je za Muzej Ptuj in 4,104.000 din za Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Za postaje LM je odobrena dotacija 3,000.000 din, za preventivo v Zdravstvenem domu v Kidričevem 2,300.000 din, za Veterinarsko postajo Ptuj 1,500.000 din, za Veterinarsko živinorejski zavod Ptuj 990.000 din, za preventivo v Zdravstveni postaji Majšperk 800.000 din, za Zavod za statistiko Maribor 500.000 din in za Kmetijsko pospeševalni zavod 300.000 din.
Enake dotacije dobita med samostojnima zavodi, in sicer po 9,500.000 din Ljudska in študijska knjižnica IHuj in Zavod za prosveto in pedagoško službo Ptuj. Za Zgodovinski arhiv Ptuj je odobrenih 4,500.000 din, za investicije pd. v Biogradu 2 milijona din in za redno poslovanje tega doma 1,500.000 din. Zavod za pospeševanje gospodinjstva Ptuj je dobil 1 milijon din in Zavod za folklorne prireditve Ptuj 1 milijon din.
DOTACIJE SKLADOM
In še dotacije skladom. Za sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je odobrena dotacija 22,700.000 din in skladu za štipendije občine Ptuj 17 milijonov dinarjev.
Med izdatki za državno upravo in sodstvo je najvišji znesek 50 milijonov din za občinsko sodišče Ptuj. Za občinsko skupščino je določenih 29.986.000 din, za oddelek za notranje zadeve 10 milijonov 990.000 din, za oddelek za gospodarstvo 7,200.000 din in za katastrski urad Ptuj 5 milijonov din. Za oddelek za družbene službe je odobrenih 7 milijonov 900.000 din, za narodno obrambo 18 milijonov din in za javno tožilstvo 6,750.000 din.
Med izdatki za socialno varstvo predstavlja najvišjo postavko 44,190.000 din za občasne in trajne socialne podpore Izdatek za oproščene vzdrževance v domovih in zavodih bo znašal 40,510.000 din. za podpore žrtvam fašističnega nasilja in borcem NOV 7.410.000 din, za razne honorarje 4 milijone din, za' podpore družinam kaidrovcev 2 milijona 500.000 din, za samoplačnike vzdrževance v domovih in zavodih 1 milijon din in 390.000 din za potne stroške socialnih aktivistov in komisij za kategorizacijo.
(Nadaljevanje sledi)
TE DNI
TU
CK KP SOVJETSKE ZVEZE ODGOVORIL KITAJSKEMU PARTIJSKEMU VODSTVU
Jasen odgovor
V Moskvi so slednjič, po dolgem molku, odgovorili na napade kitajskih voditeljev, ki so postajali iz dneva v dan vse bolj grobi in izivalni. Kakor piše moskovska »Pravda«, bi nadaljnji molk ne prinesel nič dobrega. Kvečjemu bi opogumil kitajske voditelje, da »desorga-nizirajo vrste mednarodnega komunističnega gibanja in oslabijo to gibanje kot poglavitno revolucionarno silo v boju proti imperializmu«.
Nič čudnega ni, če je sekretar CK KP Sovjetske zveze Mihael Suslov na zasedanju CK 14. februarja primerjal ravnanje kitajskih voditeljev s stanjem v stalinističnih časih. Predsednika kitajske partije bi radi spremenili v božanstvo pred katerim naj bi se klanjali visi drugi.
Referat sam je obsegal več poglavij, med katerimi so najzanimivejša naslednja: vojna, mir in revolucija, razbijaška dejavnost kitajskih voditeljev v svetovnem komunističnem gibanju, nevarnost malomeščanskih nacionalističnih in trockističnih odmikov in sovjetsko-ki tajski odnosi.
Znano je, da je kitajsko vodstvo odslej izkoristilo vsakršno manifestacijo v SZ za to, da je V daljših sestavkih, objavljenih v kitajskih časnikih ali v različnih brošurah, ki jih je raztrosilo povsod po svetu, skušalo oblatiti »sovjetski revizionizem«, »vdinjanje inmperfalistom« itd. Razumljivo je, da je bila povsod omenjena tudi Jugoslavija z najbolj nesramnimi pripombami.
Resolucija, ki so jo sprejeli na omenjenem plenumu v Moskvi in ki so jo sedaj objavili skupaj z govorom Suslova, ugo-
tavlja med drugim, da se kitajski voditelji odmikajo v vprašanjih strategije in taktike le-ninski smeri svetovnega komunističnega gibanja. Med njimi se pojavljata drobnomeščanski avanturizem in velikodržavni šovinizem. Segajo po trockističnih tezah in skušajo vsiliti vsemu socialističnemu taboru in svetovnemu komunističnemu
gibanju svoje nazore. V raznih deželah zbirajo razne frakeio-naške skupine in ijh podpirajo.
Resolucija na koncu pravi: »Če voditelji KP Kitajske niso dokončno izgubili zavesti o svoji odgovornosti, potem morajo slednjič doumeti, da s svojim dejanjem odvračajo sile in pozornost komunističnih in delavskih partij od izpolnjevanja bistvenih nalog socialistične graditve, da otežkočajo boj proti imperializmu in da škodujejo vsej protiimperialistični fronti.
Omenimo naj tudi značilen pojav, ki je tesno povezan s kitajsko gonjo proti SZ in Jugoslaviji. Indonezijska KP že dolgo časa igra eno prvih violin v proti,jugoslovanski kampanji, posebno pa kar zadeva sklicanja nove konference nevezanih dežel. Tej gonji so se pridružile še nekatere druge indonezijske stranke, ki so uperile svojo ost tudi proti jugoslovanski politiki. Značilno je, da tu sodelujejo tudi določeni vladni krogi in povsem podpirajo kitajske teze v protijugoslovanskih izpadih.
Doslej se indonezijska vlada še ni opravičila za take izpade, niti jih ni javno ali v ožjem krogu obsodila. Ali naj to pomeni, da so izjave o nevezani politiki in prijateljstvu do Jugoslavije nenadoma izgubile tla pod nogami?
Ostali dogodki
Dogodki v Braziliji so prve dni aprila doživeli nenavaden, četudi razumljiv zaključek Čeprav smo v zadnrjič v uvodnem sestavku omenili, da je upor de-sndcre nevaren, tedaj še nihče ni pričakoval, da bo ta tako naglo pridobila večino brazilske armade na svojo stran in s tem prisilila predsednika, da se umakne, potem ko se je tudi sam prepričal, da bi prelivanje krvi ne rodilo ničesar drugega kakor veliko nesrečo za deželo.
• GOULARTOV PADEC
Kopici nasilnih strmoglavlje-njem v Latinski Ameriki se je talko pridružilo novo. Brazilska skupščina, v kateri Goulart ni imel večine, je izvolila še v času, ko je bil predsednik še na brazilskih tleh, novega začasnega predsednika Mazzilija, po posebnem zakonu, ki ga je ta podpisal, pa bodo še ta teden izvolili novega predsednika. Kot kaže, bo to general Castela Branco,
dosedanji štabni načelnik brazilske vojske. O tem so se nekako zedinili tudi guvernerji brazilskih zveznih držav.
Kako to, da je združena desnica tako naglo opravila s predsednikom Goulartom, ki se sedaj mudi v Urugvaju kot političen begunec? Nekdarlji predsednik si predvsem ni pridobil armade, četudi je na vodilna mesta postavil precej nekdanjih podčastnikov Nacionalna fronta levice, ki je pričela delovati šele pred nedavnim, si ni mogla zagotoviti dovolj podpore med množicami. Celo tistj v armadi, na katere je Goulart gradil, so ga naglo zapustili. Sindikati so hoteli s pomočjo članstva pomagati Goulartu. vendar v usodnih trenutkih niso moglj d rit: do orožja, ker so jim to branili guvernerji s policijo in voisko
Kaže, da tudi med Samimi zmagovitimi uporniki ni ravno posebne sloge, saj gre za me-Nadaljevanje na 5. strani.
Sektorsko posvetovanje komunistov v Ptuju
(Nadaljevanje t l strani) pred sejo zbere skupina tako imenovanih »vodilnih« ljudi, in sprejme svoja stališča, ki jih potem hoče na seji za vsako ceno uveljaviti. Zelo pomanjkljiva je tudi informiranost kolektivov. Proizvajalci so le redkokdaj informirani, o čem razpravlja nji-hbv delavski svet. Marsikje nalepijo na oglasne deske le sklepe organov upravljanja in še to v zelo skopih stavkih. S tem se navadno tiidi konča vsa informiranost kolektiva.
Osnovne organizacije ZK so napake in nepravilnost obsodile. Niso pa iskale vzrokov, ki so privedli do teh napak- Zato tudi problemov v osnovi niso mogle rešiti tn jih odpraviti,
Anton Kolenko iz Slov. Bistrice
se je dotaknil deformacij, ki se pojavljajo v sistemu družbenega samqu^ravUan.i3: Pri, n^ših občanih je interes z.a pogubljeno sodelovanje v družbenem samoupravljanju, vendar jih ne znamo pritegniti k aktivnemu sodelovanju. Zato se družbeno samoupravljanje v komuni nemalokrat ?ožuje le na občinsko skupščino in razne svete. To orgu-mentira z dejstvom, da gre je nekaj pad 3 odstotke vseh zadev, o katerih razpravlja in odloča občinska skupščina, predhodno v razpravo na zbore občanov. Vse drugo pa se sprejema brez sodelovanja občanov. Mi občane na zborih v glavnem le informiramo, ne dajemo pa občanu dovolj možnosti, da bi lahko direktno vplival na odločitve. Kritično se je dotaknil tudi dela občinskih uprav, ki preveč delujejo v smislu informiranosti navzgor, premalo pa navzdol na občane.
Ernest šmid iz Lenarta
je poročal, da so pri sestavljanju družbenega plana občine uvedli obliko sodelovanja občanov prek javnjh tribun, kritično,se je tudi dotaknil delovanja tako imenovanih strokovnih kolegijev.« gospodarskih organizacijah, ki so si prilaščali pravice gampuprav-
pih organov-
V razpravi so sodelovali tudi predsedniki občinskih skupščin.
Vsi so naglašali, da gre delitev
narodnega dohodka iz leta v leto bolj na škodo občin- participacija občine pri delitvi narodnega dohodka pada, čeprav potrebe, pbveznosti in. pristojnosti občin rastejo. Povečuje pa se predvsem udeležba okraja in republike. Zaradi tega občine ne morejo zadovoljevati vseh potreb občanov. Posebno kritično je to vprašanje v gospodarsko manj razvitih občinah. Vsi so postavljali potrebo po spremembi sistema delitve dohodka v korist občin. Tako bi občine lahko bolje skrbele za razvijanje družbenih služb in zadovoljevanje ostalih potreb občanov.
Zelo tehtna je bila tudi razprava
Branka Gorjupa, predsednika SZDL Ptuj
Govoril je q nekaterih perečih problemih našega kmetijstva.
Ugotovil je, da so zasebni kmetovalci že osvojili zadružno kooperacijo kot ekonomsko nujo. V kmetijski zadrugi vidijo organizacijo, ki jim lahko pomaga pri usmerjanju in povečanju proizvodnje. Vendar je dosedanji na-fii) kooperacije bil preveč usmerjen v lov na hektarje in
komade, premalo pa izhaja iz osnov ekonomike. Kooperacija bi morala biti bplj specializirana V smeri pqdružbljanja kmetijske proizvodnje in večanja blagovnih fondov. Le s kooperacijo, ki be dajala več kmetijskih pridal* kav na trg bomo dosegli stabilj-iacjjo een in napredek v kmetijstvu. Za tako kooperacijsko proizvodnjo pa kmetijskim zadrugam primanjkuje strokovnega kadra, Tudi obstoječi kmetijski kader se dovolj ne poglablja in ne izobražuje, Prav^bi bilo, če bi za vse kmetijske zadruge formirali skupni izobraževalni center. Predvsem pa kmetijskim zadrugam primanjkuje ekonomski in ostali strokovni kader. Niso redki primeri, da znajo pridelati, ne znajo pa pridelkov spraviti pravočasno na trg in zato včasih propadajo. Nujno potrebno je tudi spremeniti materialne pogoje pri vzreji plemenske živine, ki doslej ni bila stimulativna. Kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da je v naših hlevih večinoma stara plemenska živina, ker gredo teleta večinoma v zakol, Zato je nujno s kooperacijo stimulirati tudi vzrejo plemenske živi-
ne, da tako povečamo in kvalitetno izboljšamo osnovno čredo. Tudi družbena kmetijska posestva in farme, ki so pri nas še v izgradnji, bodo morale misliti na kooperacijsko sodelovanja z zasebnim sektorjem, predvsem v zagotovitvi krmne baze za farme.
Kritično se je dotaknil tudi neurejenosti našega kmetijskega tržišfa in nepravilne uvozne intervencije, ki ustvarja negotovost na tržišču in lahko poruši načrtano proizvodnjo.
Kmetijske proizvajalce je treba tudi podrobneje seznaniti z našo kmetijsko politiko, da bodo tudi zasebni kmetovalci videli svojo perspektivo. Tako si bodo bolj prizadevali za povečanje tržnih presežkov in vlagali sredstva za povečanje proizvodnje, ne pa samo v svoj standard.
V razpravi sta sodelovala tudi
razne deformacije, temveč se moramo povsod odločno zavzemati za odpravo teh. Najprej moramo napraviti red v »lastni hiši«, to je v samih organizacijah Zveze komunistov.
Strinjal se je s tem, da bo treba spremeniti osnove delitve dohodka in izboljšati materialni položaj občin. Te stvari še ne bodo urejene v letošnjem letu. Letos pa moramo pripraviti vso dokumentacijo, da se bodo lahko v prihodnjem letu stvari bistveno menjale. Ne bi bilo prav, da bi komunisti samo čakali, kdaj bo federacija menjala proporce delitve. Treba jte začeti stvari reševati na vseh nivojih od gospodarske organizacije — pa do federacije-
Dajati moramo več za osebne dohodke in osebno potrošnjo, predvsem tistih z nizkimi dohodki. Na tem področju ljudje od
člana Centralnega komiteja ZK nas upravičeno pričakujejo de-
Slovenije
Ivo Janžekovlč in Franc MlrtiČ
Tovariš Janžekovič je med drugim naglasil, da ni dovolj, če
janj in ne samo besed. Cloveka-proizvajalca moramo upoštevati bolj kot smo ga doslej.
Glede investicijske politike je dejal, da so prav tu skrite naše ogromne rezerve. Ce bomo inve-
komunisti samo ugotavljamo stirali smotrno in racionalno
na podlagi ekonomske računice, bomo lahko z mnogo manjšimi investicijami dosegli isti ali celo večji učinek.
Tovariš Mirtič je poudaril, da smo v našem družbenem sistemu prišli do točke, ko bo treba bogastvo naših načel, vsebino našega sistema, predvsem pa to, kar smo deklarirali in napisali v naši Ustavi — sprovesti v dejansko prakso in življenje. Zavedati se moramo, da je vse kar ustvarjamo, kar delamo — namenjeno človeku. Pri reševanju vseh vprašanj, na vseh nivojih moramo iskati najkrajše poti, v smeri: človek — stvarnost! Ce bomo izhajali iz teh načel in naših dejanskih obveznosti, tedaj bo naša vodilnost toliko bolj utemeljena, toliko bolj stvarna.
V nadaljevanju se je dotaknil nekaterih slabosti komunistov in drugih vodilnih kadrov — od osnovnih organizacij navzgor.-
Razhajali smo se med dejanji in besedami. V sistemu samoupravljanja smo ponekod funkcijo človeka-proizvajalca zredu-cirali na golo formalnost. Zaradi pomanjkanja razumevanja človeka in njegovih potreb, kratenja njegovih pravic — smo ustvarjali politiko nezadovoljstva. To so stvari o katerih velja razmišljati in se z njimi ne moremo in ne smemo igrati. Svoja izvajanja je zaključil s poudarkom, da gre za globljo idejno osveščenost komunistov, ki nfio-rajo svojo idejno vlogo usmerjati v uveljavljanje sistema samoupravljanja in s tem v borbo za pravice človeka-proizvajilca ...
PRVI MAJ V ZNAMENJU V. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Sočasno z javno razpravo o j kongresa. Centralna proslava gradivu petega kongresa Zveze; mednarodnega delavskega praz-sindikatov Jugoslavije, -so se nika 1. maja bo v Ptuju, s slav-sindtkati ptujske komune lotili nostno akademijo v dvorani kina priprav na letošnje praznovanje Ptuj. Kulturni program pri--prvega maja.. Odbor za proslavo pravlja »Svoboda« Ptuj in Mla-delavrkega praznika je izdelal I dinsko kulturno umetniško dru-
program praznovanji. Vsebina letošnjega praznovanja 1. maja je peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in smernice za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Praznovanje se bo pričelo 20. aprila 1.1., ko v Beogradu prične V. kongres ZSJ. Med 20. in 26. aprilom bodo v delovnih kolektivih razprave o delu kongresa in o vseh tistih vprašanjih, ki so v tesni zvezi s položajem delovnega človeka. Ob vrnitvi delegatov s kongresa bodo 28. aprila govorili v Sindikalni politični šoli v Ptuju o svojih vtisih in o sklepih, ki bodo sprejeti na kongresu. 29. aprila bo slavnostna seja in VIII. razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj, na katerem bo glavna razprava o rezultatih gospodarjenja delovnih organizacij v letu 1963 in o nalogah delovnih kolektivov v zvezi s pripravami na volitve v nove delavske svete. 30. aprila bodo v vseh delovnih kolektivih slavnostne seje izvršnih odborov in delavskih svetov. V Kidričevem in v Majšperku bor do zborovanja delavcev, na katerih bodo govorili delegati V.
STATUT OBČINE ORMOŽ PRED ZBORI VOLIVCEV
ZBORI VOLIVCEV SO DOKONČNO OBLIKOVAU STATUT OBČINE. ŠTEVILNI PREDLOGI SO DALI JASNO SMER IN PRAVO VSEBINO STATUTA, STATUT OBČINE JE POMEMBEN AKT ZA UREJEVANJE NOTRANJEGA ŽIVLJENJA OBČANOV-
Od 25. do 31. marca 1.1. so hi-li na območju občine Ormož zbori volivcev, na katerih so volivci razpravljali o predlogu statuta občine Ormož in o krajevnem prispevku- Skoraj na vseh zborih je bila živahha in plodna razprava in sleherni »bor volivcev je pekaj doprinesel k popolnejšemu oblikovanju občinskega akta. Na zborih so volivci obravnavali številne lokalne probleme, ki predstavljajo |
večje ali manjše težave tem ali onim prebivalcem sosednje vasi-
Zbora
volivcev v SrediSCu
so se, dne 30. marca t. L udeležili 194 volivci od 1109 volilnih upravičencev. Živahna razprava a predlogu statuta občine je dokazala, da so se pred zborom volivci temeljito seznanili s predlogom statuta občine. Na zboru so predlagali, da se naj dopolni 19, in 20. člen statuta občine s tem, da je treba bolj precizno dolomiti višino pokojnine ali podpore tistim ostarelim in za delo nesposobnim kmetom, ki bodo oddali svojo zemljo zadrugi. Glede 65. člena statuta občine pa so menili, da bi se naj šoloobveznim otrokom, ki zaradi psihičnih in telesnih okvar ne morejo slediti normalnemu pouku, zagotovil pouk v občini.
mu posebej pismeno obvesti občinsko skupščino,
Kog
ZBORA VOLIVCEV NA KO-GU. dne 30- marca 1.1., fe v
dvorani stare šole. za vasi Gomila, Jastrebci, Kog, Lačaves, Vitan in Vodranci. udeležilo od 875 volilnih upravičencev 116 volivcev. Ob tej priložnosti je na tfboru temeljite pojasnil predlag statuta občine predsadr nik Občinskega odbora SZDL občine Ormož Vlado Ožholt. Iz* črpna obraložitev vloge in pomena statuta ter predvsem vsebina je bila skoraj »a slehernega volivca zelo zanimiva.
Poleg raznih manj pomembnih pripomb gleda statuta občine, so volivci menili, da so socialne podpore v znesku 1500 dinarjev prenizke in da se s tako nizkimi mesečnimi dohodki prizadeti težko preživljajo. Se bolj kritično pa je vprašanje vdov iz NOB, ki prejemajo še za 300 dinarjev nižje dohodke. Menili so, da so take podpore bile zagotovljene leta 1948 in da so se od takrat in do danes znatno povečali življenjski stroški. Volivci so se na zboru, razen nekaterih manjših izjem, strinjali s predloženim statutom.
šiti kategorizacijo otrok. Sklenili so, da naj znaša krajevni samoprispevek davčnega zavezanca 2 odst. od katastrskega dohodka1-
Ivanjkovci
Tomaž
ZBOR VOLIVCEV PRI
TO-
Glede samoprispevka so skle- MA2U je bil dne 25. marca 1.1., nili, da bodo zaposleni z do 20.000 k' se ga je udeležilo od 850 vo-
dinarjev mesečnih osebnih dohodkov plačali 3 odst., z mesečnimi prejemki nad 20.000 din pa po 4 odst. krajevnega prispevka.
Miklavž
ZBORA VOLIVCEV PRI MIKLAVŽU, 25. marca, se je poleg 105 volivcev udeležil tudi predsednik občinska skupščine Matija Ratek. Izčrpna razlaga predsednika občine o predlogu statuta je pozvala k razpravi številne prjsotne volivce, Menili so, da je treba statut dopolniti v tistih členih, ki govorijo o šolstvu in za te svrhe zagotoviti pri razdeljevanju sredstev dovolj denarja. Treba je urediti šole in pouk skoncentrirati v eni zgradbi, kjer bo možen boljši vsestranski nadzor nad učenrf. Ugotovljeno je bilo. da je defektne otroke moč najti na vseh šolah na območju obične in da se na njihovo izobraževanje še vedno premalo pazi.
Iznašali so tudi težave tistih staršev, ki še vedno nimajo dp-volj sredstev, da bi lahko ustvarili svojim otrokom za izobraževanje primerne pogoje. Pripomnili se tudi, da statut premalo poudarja izobraževanje otrok, katerih starši niso člani ZB. O socialnih težavah nekaterih družin iz tamkajšnjih krajev pa so na zboru podrobno obravnavali in pooblastili tovariša Zadravca, da o tem proble-
lilnih upravičencev 75 volivcev Razprava 0 predlogu statuta občine je izzvala precejšnje zanimanje tamkajšnjih prebivalcev za reševanje perečih problemov v šolstvu. Vsa razprava se je predvsem nanašala na zastarele in neurejena učilnice, na pomanjkanja stanovanj in podobno. Vse premalo pa sq se voliv-ei na zboru zanimali za vsebino in vlogo statuta občine, za njegove predloga, ali spremembe, ki so bile vsekakor v nekaterih članih potrebne. Vse kaže, da nekateri volivei na zboru niso bili dovolj seznanjeni s pomenom in važnostjo statuta, predvsem pa z njegovo vsebino. To ni bil edinstveni primer v občini, da nekateri volivci na zbore niso prišli dovolj pripravljeni in seznanjeni z vsebino statuta.
Voličane
ZBORA VOLIVCEV za volilne enote Veličane, Mali Bre-brovnik, Libanja in Pavlovski vrh se je, dne 25. marca, v Ivanjkovcih udeležilo 68 volivcev. V razpravi p statutu občine so predlagali, da je potrebno v 65. členu stgtuta točneje precizirati, tako da se naj na območju občine ustanovi poseben oddelek za defektno šoloobvezno mladino. Dejali so, da je 77 člen statuta preveč splošen in pripomnili, da bi bilo treba vsako leto na področju občine izvr-
ZBOR VOLIVCEV V IVANJKOVCIH je bil, dne 26. marca, za volilne enote Ivanjkovci, IVJi-halovci. Stanovno in Strezetina, katerega- se je udeležilo, 54 volivcev. Na zboru 80 menili, da je v statutu premalo povedano o razvoju posameznih krajevnih centrov. Izrazili so željo, da bi naj tudi nadalje v Ivanjkovcih ostal matični urad, saj sam kraj predstavlja za to področje zaokroženo gospodarske, politično in kulturno celoto. Predlagani krajevni prispevek so na zboru v peloti sprejeli.
Runeč
ZBORA VOLIVCEV NA RUN-CU se je, dne 3Q. marc^, udeležilo precejšnje število volivcev, Tudi tu je bilo na Zboru opaziti, da volivci niso bili dovolj se* znanjeni z vlqgo, pomenom in važnostjo statuta občine, zato razprava na zboru ni bila dovolj plodna. Precej živahno pa so volivci razpravljali o lokalnih problemih in o nekaterih težavah na njihovem področju. V teh hribovitih predelih imajo prebivalci precejšnje težave zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode, ki. jo morajo prinašati tudi pp uro daleč. Volivci niso samo zahtevali ureditev studenca na Runču, ampak tudi drugih sosednjih neurejenih studencih. Bila je izpešena pripomba glede službe zdravnika in živino-zdravnika.
Žerovinci
ZBORA VOLIVCEV V ZERO-VINCIH se je, dne 31. marca 1.1., za vasi Žerovinci, Cerovec in Hujbar udeležilo 20 volivcev. Predlog statuta občine so sprejeli brez posebnih predlogov. Na zboru so kritično ocenili različne cene istega blaga dveh sosednjih zadrug (Ljutomer in Kmetijska zadruga Orma$). Iz zapisnika zbora volivcev povzemamo, da je cena iste kakovosti cementa v Ljutomeru napram Ormožu za 5 dinarjev nižja. Kot navaja zapisnik, je tudi v Ormožu dražje umetno gnojilo kot pa v Ljutomeru. Volivci so na zboru zahtevali, da se jim naj to vprašanje pojasni na enem izmed prihodnjih zborov volivcev.
Velika Nedelja
ZBOR VOLIVCEV PRI VELIKI NEDELJI je bil dne 30. marca 1.1„ ki se ga je udeležilo 72 volivcev. Predlog statuta občine je tokrat na zboru tolmačil Zlat-ko Kovačič in volivce temeljito ter vsestransko seznanil z vsebino, važnostjo in pomenom statuta občine. Razprava se je predvsem nanašala na reševanje lokalnih problemov. Ob tej priložnosti so na zboru sklenili uvesti naslednji krajevni samo-
štvo »Milica Pavlič-Kata« iz Varaždina. Po akademiji bo prvomajski večer s kulturnim programom v Narodnem domu, ki ga pripravlja ptujska »Svoboda«.
Tednik in Radio Ptuj bosta pripravila reportaži z obiska pri neposrednih proizvajalcih in upravljalcih v delovnih organizacijah. Sindikalne podružnice na vaseh bodo skupno z organizacijami SZDL sodelovale v pripravah prvomajskih proslav in prireditev. V vseh vaseh, naj bi na predvečer prvega maja zagoreli kresovi in bi naj bile prvomajske prireditve.. Vsak občan bi naj čutil mednarodni praznik dela. Prvomajsko praznovanje ima delovni Značaj in naj bo predvsem mobilizator vseh delovnih ljudi za uresničevanje; sklepov, ki bodo sprejeti na pe-T tem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, hkrati pa vključitev slehernega občana v priprave na VIII. kongres Zveze ko-
munistov Jugoslavije.
F. B,
skupnosti Velika Nedelja: 2 odstotka od katastrskega ddhodka, 1 odst. od obrtnikov, 3 odst. od mesečne plače do 20.000 din, 5 odst. od mesečne plače nad 20.000 din in za brezposelne odrasle po en delovni dan.
Obrež
ZBORA VOLIVCEV V OBRE-ZU se je, dne 3Q, marca t, U udeležijo, 38 volivcev. Na zboru so menili, da niso bili vsi Pri«
šotni volivei -dovolj seznanjeni s predlogam statuta občine. O podrobnosti statuta in o njenem pomenu ter važnosti je volivce na zboru temeljito seznanil upravnik Delavske univerze Ormož Edvard Pajek. Volivci so med ostalim tudi na zboru izkazali potrebo po kulturnem domu ali pa vsaj po večjem prostoru, ki bi jim' Služil za sestajanje. Govorili so tudi o novogradnjah v'občini. Sprejeli so krajevni prispevek.
šalovci
ZBORA VOLIVCEV V SA-LOVCIH se je, dne 30. marca 1.1., udeležilo od 181 volilnih upravičencev , 34 volivcev. Na obrazloženi statut občine na zboru ni bilo posebnih pripomb. Menili so le, da so nekatere pomanjkljivosti v dimnikarski službi, predvsem v plačevanju uslug. Govorili so tudi o cestah in še o nekaterih ostalih lokalnih problemih.	! barvni (einemaseope) film »SLAB Drago Rizman ' DAN V BLACK ROCKU«.
Pr i K o d n j e d ni
15. aprila 1964 ob 20. uri bo v dvorani Glasbene šole v Ptuju koncert pianista Acija Bertone-lja in čelista Cirila Škerjanca.
LITERARNI VEČER V PTUJU 18. aprila 1964 bo literarni večer o Srečku Kosovela.
Sodelovali bodo: tov. Vera Lugarič, Slavica Alič, Lojze Matjašič. Na klavirju jih bo spremljala tov. Irena Pirš.
Sindikalna politična šola Ptuf
V	torek, 14. aprila: »Program-dela sindikalne podružnice« — Jože 'Šegula.
V	petek, 17, aprila: »Priprave in vodenje sestankov sindikalne podružnice in sej izvršnega odbora« r-r jpž.e Šegula.	^
KINO
Mestni kino Ptuj
predvaja 10. aprila jugoslovanski film »RADOPOLJE«; 11. in 12 aprila t. 1. ameriški barvni (cinemasccpe) film »APRILSKA LJUBEZEN«; 14. in 15 aprila angleški film »NEUSTAVLJIVI«; 16. aprila 1.1. jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«.
Kino Ormož
predvaja 11. in 12. aprila 1.1. italijanski film »ANA IZ BROOCK-LlNA«, 15. in 16 aprila 1.1. nemški film »ZVEZDA RISA.
Kino Središče
predvaja 11. in 12. aprila 1.1. španski film »LAŽNI ZAKON«.
Kino Zavrč-
predvaja 12. aprila 1.1. ameriški
Za pospešitev turizma možno dobiti kredit
Za pospeševanje turistične dejavnosti je dana možnost najemnikom stanovanj in lastnikom hiš, da bodo lahko zaprosili pri komunalni banki, za kredit za povečanje zmogljivosti in izboljšanje pogojev za sprejemanje turistov na prenočišče in hrano. To pravico in možnost zagotavlja odlok o kreditih za pospeševanje turistične dejavnosti.
Razumljivo je, da niso namenjene te ugodnosti samo osebam, ki se že bavijo z. oddajanjem zasebnih sob turistom m
s hitrim ter objektivnim obravnavanjem primerov mnogo storila, da bo namen kreditiranja tudi v celoti dosežen. *	V. J.
7-LETNI RAZVOJ KMETIJSTVA IN PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ
V soboto, 11. aprila 1964, bo v Mariboru razširjena seja okrajne komisije za pridobiva-potnikom, ampak tudi osebam, j nje in urejanje zemljišč za ki bi se bavile s to dejavnpstjo družbeno proizvoc3nio v zvezi s' in so s tem namenom zaprosile :
pri pristojnem občinskem orga- pridobivanjem zemljišč v letu nu za dovoljenje, da lahko iz- 1964 in v zvezi s programom dajajo zasebne sobe turistom in pridobivanja zemljišč do leta
potnikom.
i 1970.
Na sejo okrajne komisije so
Tako bo lahko prišlo do pove-
SoZm°g!jiV0Sti ln 1.zb?lj8la?3a	bi" povabljeni predsedniki ob-
nf nln^-?re-emrie tUri?t0V	^isij za pridobivanje
na prenočišče in hrano eelo v	zemljišč. s seboj	JH
f63 S tem T	program pridobivanja zemljišč
nrvtrphn M "' ^	" t0	Za	SVOjih občin ter P0-
SS I I^T Je	datke 0 del» k°misij za regi-
HaH^Hp. spodbudna. Kredite bo	stracijo Zemijiških kompleksov,
nama bankaV	° k°mU"	ki bodo v Perspektivi služila
banka.	družbeni proizvodnji.
Upravni organ pri občini in Na tej seji bodo v glavnem
komunalna banka bosta lahko s	uskladili programe, kj-bodo slu-
preudarno ocenitvijo resničnega	žili za osnovo 7-letnega per-
namena reflektantov za pospe-	spektivnega programa razvoja
---.... ----.	MM	UfJV. |V 1 1 V | IV.
prispevek na območju krajevne ševanje turistične dejavnosti in kmetijstva.
V slovo Štefanu Žibratu
Prejšnji ponedeljek, nekaj minut pred 14. uro, se je pri Štamparjevi domačiji v Vuz-metincih zbralo čez 700 prijateljev, znancev, sorodnikov, ki so se za vedno poslovili od zvestega tovariša in neumornega borca za napredne ideje, od humanega in delovnega človeka Štefana Zibrata. Nenadna smrt, ki je pretrgala Štefanu najlepše življenje v njegovem 38. letu starosti, je prejšnjo soboto zjutraj iznenadila marsikogar. Se brez posebnih težav je prišel na svoje delovno mesto v Središče. Tu pa mu je prenehalo biti srce. Bil je že dalje časa zaposlen kot kme-
Statut občine Ormož rešetu odbornikov
na

I§fp;	
	
	
	
|r	n
ftal?	
|	-
	
	
	
	
	m, wWjjB||i|M
Sprejet je statut občine Orm ož. Temeljite razprave na seji občinske skupščine Ormož o sta tutu občine so pokazale, kot razprave na zborih volivcev, da je s tatut važen akt in da je o njem treba temeljito razpravljati in m o dati pravo mesto in vsebino v današnjem hitrem razvoju. Clov ek kot najvažnejši faktor našega sistema je tudi statutu povsod v ospredju.
tijski tehnik. Pred 22 leti, ko so Štefana, njegovega brata, sestro, očeta in mater 1. julija leta 1942 Nemci v Savinjski dolini aretirali in odpeljali v celjske zapore.
Ker so gestapovci in nemški žandarji dobro poznali naklonjenost staršev in otrok partizanskemu gibanju, napredno mišljenje družine in pomoč, ki jo je skoraj dnevno Zibratova družina po svoji možnosti nudila partizanom, so Nemci poleg priče — partizana v bunkerju — našli nekatere dokumente, zato so celo družino v zaporu obsodili na smrt z ustrelitvijo. Štefanova obramba pred Nemci, s katero ni hotel priznati sodelovanja s partizani, je bila zaman.
22. julij 1942 je bil za 16-letne-ga Štefana najhujši dan. Takrat je moral gledati smrt svoje sestre in matere, kako so ju med 120 talci ustrelili Nemci. To pa ni bilo dovolj. Mesec dni pozneje so nemške krogle odvzele življenje tudi njegovemu očetu in bratu, mladega Štefana pa so iz Celja poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Grozote v tem taborišču smrti so mlademu Štefanu poleg težav močno zrah-
ljale zdravje. V tem taborišču se vklfučitev je seznanil s Frančiško Štampar 1 iz Vuzmetinec, na katere domačiji je živel od prihoda iz taborišča vse do danes.
Na območju občine Ormož je
uspešno opravljena velika družbenopolitična naloga.
V torek, 7. marca sta zbora občine Ormož zasedala prvo skupno, nato ločeno in sprejela statut občine. Na sejii so tudi razpravljali o statutih šol In zdravstvenih zavodov. Te pomembne seje so se udeležili tudi zvezni in republiški poslanci, ki so s svojimi predlogi mnogo doprinesli k oblikovanju prave vsebine statuta.
Pri pregledu statuta Lekarne Ormož je bilo treba kot pri ostalih statutih delovnih organizacij1 predlagati dopolnitev nekaterih členov. Pri tem zavodu je nastal problem, kako giede na pet članski kolektiv sestaviti organe upravljanja. Občinska komisija je pregledala statut Specialne bolnišnice za pljučno tuberkulozo Ker je občinska komisija za statute ugotovila, da je bdj statut pravilno spremenjen in vsebinsko, pravno ter politično pravilno sestavljen, je komisija predlagala sprejem statuta.
Statuti šol
O statutih šol je na seji občinske skupščine poročal predsednik občinskega odbora SZDL Ormož Vlado Ožbolt. Statutarna komisija prj občinski skupščini je podrobno pregledala statute šol ter dala ustrezne pripombe. Največ pripomb se j« nanašalo na vskladitev mehanizma samo. upravljanja t zakonom, ki je pred kratkim postal veljaven. Sole so upoštevale pripombe t«r izdelale dokončne korekture statutov, ki so jih učiteljski kolektivi in šolski odbori sprejeli na skupnih sejah.
Statute osnovnih šol v uvodnih določbah precizno formulirajo vzgojno izobraževalne smotre. Vzgojno izobraževalno delo temelji na načelu socialistične morale, splošne izobrazbe učencev, strokovnega izpopolnjevanja, samouprave učencev, na enotnosti vpliva vseh vzgojnih faktorjev -šoli, doma in v družbenih organizacijah Vsekakor je osnovni okvir vzgojno izobraževalnega dela učni program, ki je kot zakoniti minimum strogo obvezen za vsakega učitelja. Statuti šol predvidevajo še dopolnilne dejavnosti, ki z raznimi krožki razširjajo učni program.
Zelo pomembna določitev v statutih je 0 izobraževanju odraslih, predvsem zato, ker je v občjni precej mladiink in mladincev, ki so končali redno šolanje v petem, šestem ali v sedmem razredu i jim nepopolna šolska izobrazba onemogoča normalno
V času bivše Jugoslavije je bila petčlanska Zibratova družina šest let v Holandiji. Štefanov oče je bil delavec in je v takratnih razmerah večkrat organiziral stavke in bil zaradi tega tudi večkrat brez zaposlitve.
Pokojni Štefan je bil član ZK, sekretar OO ZK, član ZB NOV, član Združenja kmetijskih tehnikov in inženirjev, rezervni podoficir in je aktivno sodeloval v mnogih društvih in družbeno političnih organizacijah.
S častnimi salvami so se od njega poslovili kogovški lovci, pevski zbor s pesmijo »Gozdič je že zelen« in tudi godba na piha- 5Jovan)a ,, la. številni govori prijateljev in . pomembno znancev so pri Štamparjevi do- pomemDno mačiji in pri odprtem grobu na kogovškem pokopališču orisali težavno življenje Štefana. Solze znancev, prijateljev, sorodnikov in sosedov, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti, bodo ostale poleg njegove ustvarjalnosti, požrtvovalnosti kot človeka ter komunista v trajnem spominu.
v proizvodnjo. Sistem upravljanja v osnovnih šolah je v statutu vsklajetn z zakonom o upravljanju v šolskih to sorodnih stanovah.
Statut: šol določajo organizacijski mehanizem šol ter Jasno precizirajo pravice in dolžnosti vseh faktorjev, ki lahko vplivajo na vzgojno-izobraževalni proces. Vsekakor so statuti šol pomemben činitelj nadaljnjega kvalitetnega bogatenja oblik in vsebine šolskega življenja.
Statut Delavske univerze
Statut delavske univerze je temeljni samoupravni akt zavoda, ki določa notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost organov upravljanja, njihove pravice in dolžnosti, delovna in druga notranja razmerja, način poslovanja
Drago Rizman
in vse drugo, kar je za poslovanje in samoupravljanje Delavske univerze. Delokrog Delavske univerze je zelo širok in samo delo Je na tem področju zelo zahtevno. To je izobraževanje in vzgoja odraslih in doraščajoče mladine na družbeno ekonomskem, strokovnem in poljudnoznanstvenem področju. Skratka Delavska univerza dopoljuje celotni vzgojno-izobraževalni proces v občini na podlagi programov, ki so izraz potreb po ustreznem kadru. Oblike in
metode tega izobraževalnega procesa morajo biti v skladu i principi andragogike ter i smotri naše družbene stvarnosti. Izobraževanje našega neposrednega proizvajalca je ena izmed poglavitnih nalog Delavske univerze. Le s primernim strokovnim in političnim znanjem delavcev na delovnem mestu bo moč doseči višjo produktivnost dela. Proizvajalca je treba usposobiti v dobrega upravljalca. To pa je daljši proces, ki se bo tem hitreje razvijal, čim bolj bo v samoupravljanju angažiran sleherni član kolektiva.
Statut Ljudske knjižnice
Ormoška Ljudska knjižnica je pomembna kulturna ustanova, ki se ji je v preteklem obdobju posvečalo premalo pozornosti. Majhno število knjig — približno 1800 — je zgovoren podatek, ki nalaga večjo skrb z ato važno obliko kulturnega izobraževanja. Ormoška knjižnica je dobila občinski značaj in patronat nad vaškimi knjižnicami, ki delujejo v okviiiru prosvetnih društev v občini. S tem je zagotovljeno nenehno kroženje knjižnega sonda v obliki potujočih knjižic, izposo-Jevanja knjig in podobno. Zelo pomembna naloga, ki ai Jo je knjiižnica zastavila v svojem statutu, je zbiranje in urejevanje strokovne in znanstvene literature. Ker so vsi avedenl statuti napisani v duhu nove stave, vse-bjejo precejšen napredek in v okviru pravnih predpisov jih je občinska skupščina potrdila.
Sprejet statut občine Ormož
O predlogu statuta občine Ormož je na seji poročal pedsednik Občinske skupščine Matija Ratek. Pri izdelavi statuta s« je občinska komisija za izdelavo statuta vse. stransko ozirala na smer razprav o statutu občine na krajevnih organizacijah SZDL In sindikalnih podružnicah. Veliko sestankov je bilo t vaseh, v delovnih organizacijah, v šolah in drugih ustanovah z namenom, da bi občane podrobneje seznanili s predlogom statuta občine. Občani so statut temeljito proučili, dali nekatere predloge ter pobude za nekatere spremembe ter «o tako občani s svojimi konstruktivnimi predlogi oblikovali statut občine. Sestankov, na katerih so občani razpravljali o statutu občine se je udeležilo 60 odst. vseh voliv-
cev, aktivno pa je na njih razpravljalo ali pa sodelovalo v razpravah 30 odst. volivcev. Pri upoštevanju predlogov voljvcv so s nekatera določila v statutu zožila, druga pa izpopolnila ali bolj precizirala. Čeprav so bile ▼ sedanjem tekstu statuta pre. cejšnje spremembe, ne bi mogli govoriti o vsebinsko bistvenih razlikah.
V splošnih določbah statut predstavlja občino kot družbenopolitično skupnost in nakazuje njene naloge. Statut v skladu z določbami ustave daje izreden poudarek javnosti dela občinskih organov, organov družbenega upravljanja in organizacijam, ki opravljajo zadeve javnega pomena: neposrednega odločanja in sodlovanju ter vprašanju družbenega nadzora. Javnost dela, Izražena v statutu pomeni pravico občanov, da so pravočasno obveščeni o delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena. Na drugi strani pa je tudi njihova moralna dolžnost, da se tudi za delovanje teh zanimajo. Dolžnost organov in organizacij pa je, da poskrbijo in omogočijo obveščenost občanov. Vsa ta načela pa se konkretno odražajo v določbah statuta o delu občinske skupščine, o delu svetov, o pravicah občinskih poslancev in o delu upravnih organov.
Drug) del statuta je več ali manj programskega značaja in neposredno nakazuje politiko občine glede razvoja posameznih panog gospodarstva in družbenih slnžb ter postavlja okvire in načela za bodočo pravno ureditev določenih pravic občanov in de. lovnih organizacij, oziroma obveznosti občine. Postavljena načela pa bodo dobila svojo konkretizacijo v perspektivnih ln vsakoletnih družbenih planih ln proračunih občine ter v pravnih predpisih, s katerimi bo potrebno po uveljavitvi statuta podrobneje urediti v statutu dane pravice, oziroma obveznosti.
Posebna določila o elektrifikaciji
Statut občine posebej ureja komunalno dejavnost s posebnim poudarkom na elektrifikacijo, preskrbo z vodo, vzdrževanje cest in poti, vzdrževanj*, parkov, nasadov ter pokopališč. Določa 0 stanovanjski izgradnji, o kulturi in prosveti, o šolstvu, o telesni vzgoji, o zdravstvenem varstvij ln o socialnem varstvu ln o socialnem varstvu. Nadalje še statut govori o socialnem zavarovanju, o pravni pomoči, 0 požaru.
požarno varnostmi in civilni zaščiti ter o politiki štipendiranja v občini.
V tretjem delu ureja statut občine organizacijo občinske samouprave. Izredno važna so določila tistega dela statuta, ki govori o pravicah in dolžnostih občinskega odbornika v zvezi s postavljanjem vprašanj in zahte-vanjem pojasnil, dajanjem predlogov, poročanjem volivcem o sklepih ln stališčih skupščine in njenih organov.
Pravica občanov je izražena v 238. členu
Posebej je treba omeniti pravico občanov, ki je v statutu občine Ormož izražena v 238. členu, kjer se zagotavlja varstvo njihovih pravic. Zato mora občinski statut postati v vseh podrobnostih vsakodnevna praksa v našem družbenem življenju pri uveljavljanju pravic in dolžnosti slehernega občana To pa bo brez dvoma vplivalo na hitrejši raz dvoma vplivalo na hitrejši razvoj socialistične zavesti in socialističnih družbenih odnosov ter na lepšo bodočnost komune.
Sprejeti predlogi Milene Bokša-Bac
Na seji občinske skupščine, ki je bila tokrat prvič na Vinskem vrhu, je republiška poslanka Milena Bokša-Bac med razpravo O statutu prdlagala spremembo 68. člena statuta občine v tem, da ni bjlo pravilno izraženo, da občinska skupščina oblikuj« kulturno prosvetno in izobraževalno dejavnost v občini. Zato so besedo oblikuje Izpustili in ta člen spremenili tako, da občinska skupščina za razvoj te dejavnosti nudi ustrezna sredstva. Republiška poslanka je tudi predlagala amadman za 27. in 62. člen statuta občine. V 62. členu statuta j« občina zagotavljala ob pogojih, ki jih določi s svojim odlokom brezplačen prevoz učencev v osnovno šolo, če na relaciji obratujejo javna prevozna sredstva. Sprememba glasi, da se za tiste šoloobvezne otroke, ki so bili prizadeti zaradi šolske reforme glede na oddaljenost od šole vozijo v šolo in nazaj na stroške oDčinske skupščine.
V kratkem statut občine Ormož v prilogi Tednika
Da se bodo prebivalci občin^ Ormož lažje in temeljitejše seznanil z vsebino statuta občine Ormož, Je občinska skupščina sklenila v prilogi časopisa »Tednika« razposlati najvišji akt občine vsem gospodinjstvam na območju občine. Tako se bo imej možnost podrobno seznaniti sleherni občan s statutom občine.
Drago Rizman
Ferdo Rakuša 60-letnik
Dne 3. aprila 1964 je dopolnil 60. leto starosti eden izmed vnetih ptujskih gasilcev — FERDO RAKUŠA.
2e od rane mladosti ga spremlja lepa lastnost, da rad pomaga soljudem v nesreči. Ze leta 1927 se je pridružil gasilcem v Ormožu, v svojem rojstnem kraju. Iz Ormoža ga je zanesla življenjska pot v Srbijo in pozneje na Koroško, kjer je bil zaposlen kot mizarski pomočnik.
Leta 1931 je prišel v Ptuj in je dobil službo v Pletarni, kjer je tudi ostal do upokojitve. Takoj se je hotel pridružiti ptujskim gasilcem, so ga pa zavrnili, ker jim ni ugajal zaradi slovenske zavednosti Do leta 1933 so zapovedovali v ptujskem gasilstvu Nemci in nemčurji. Tega leta je uspelo zavednim Slovencem tudi v gasilstvu prevzeti vodilna mesta. Med njimi je bil tudi Ferdo Rakuša.
Neumoren in nikdar prepozen gasilec Ferdo Rakuša je bil vedno pripravljen biti v pomoč soljudem ne glede na to, ali je bila nesreča v Ptuju ali kjerkoli v okolici. Bilo mu je vseeno, ali je ljudem pomoč potrebna podnevi ali ponoči, v vročini ali v mrazu. Sodeloval je pri gašenju 330 požarov oziroma pri gasilskih reševalnih akcijah.
V času sodelovanja v gasilstvu je napredoval v gasilskega podčastnika. Za vztrajno in požrtvovalno delo ga je odlikovala republiška gasilska zveza z gasilskimi priznanji I.t II. in III. stopnje.
Ferdo Rakuša ni bil samo dober gasilec, temveč tudi odličen reševalec. Izredno hitro se je znašel pri nesrečah na Dravi, zlasti ob kopanju. Iz valov Drave je rešil 16 kopalcev, ki bi jim sicer nehalo biti srce v globinah mrzle Drave.
Stanovanje Ferda Rakuše krasijo številne diplome in priznanja. Ob 60-letnici so se ga spomnili sogasilci. Ob slovesu so ga obiskali in mu izročili spominsko darilo z željo, da bi ostal še na mnoga leta zdrav in čil gasilec.
P. S.
S VII. plenuma Ob SS Ptuj
Zaposleni ženi in njeni družini vso skrb!
TRQOVSKO PODJETJE »POVRTNINA« MARIBOR
Cenik
za poslovalnico v Ptuju veljaven od 8. 3. do 16. 3. 1964
Cvetača kg 120 din, kumare 450, ohrovt 120, peteršilj 220, radič 450, solata endivija 230, solata kristalka 280, česen 370, čebula II a 100 dinarjev, krompir 32, korenček 70, rdeča pesa 70, vložena paprika 228, vložene kumare 765, fižol »tetovec« 230,
fižol »prepeličar« 250, fižol »enobarvni« 200, namizno grozdje JUS I 300, jabolka II a 120, jabolka III a 100, orehi celi 320, suhe slive 290, suhe hruške 240, pakirani dateljni kom. 80, banane 350, limone 290, pomaranče 300, smokve — venci 260, lu-cerna 1320, črna detelja 1620, semenski krompir 60, oves 110, grahorica 160, razna travna semena 420—840, nokota 900, koruza 68, jajca 23, pšojica 68.
Sedmi plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je 26. mar-
a ti. razpravljal o protfemih zaposlene žene in o skrbi za sodobnejše zaoov.Jjevanje potreb družine in gospodinjstva. Značilno zanj je, da so potekale priprave ves mesec in da je v njih sodelovalo veliko število žena iz proizvodnje. Razgovori in anketa je zajela nad 500 žena iz proizvodnje, kar je omogočilo, da je bilo zbrano obsežno gradivo, ki zahteva nadalj-ne proučevanje. Referati Franja Zmauca, Angelce Zioerne in Zore Ilovar ter ploctea razprava 23 udeležencev pltiiuina je osvetlilo probleme, s katerimi se srečuje zaposlena žena in njena družina v vsakodnevnem življenju. Na plenumu j« bilo največ govora o življ««*jskem standardu družine, družbeni prehrani, stanovanjski problematiki, servisih za pomoč družini, ustanovah za varstvo otrok, problemih zaščite žene na de-iovnem mestu ipd. Plenum je izvolil enajstčlansko komisijo z nalogo, da izdela zaključke in priporočila, ki bodo predloženi delavnim organizacijam, občinski skupščini in V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Večja produktivnost, polna zaposlitev: pogoj za višji standard družine
Na plenumu je bilo postavljeno vprašanje, kako zagotoviti stalno rast življenjskega standarda delavske družine. Odgovor na to vprašanje se glasi:
Ena izmed stalnih skrbi vseh delovnih organizacij in komune za delovnega človeka naj bo skrb za sodobno zadovoljevanje potreb družine in gospodinjstva. Ta skrb se bo obrestovala z višjo produktivnostjo dela, s katero se bo večala količina materialnih dobrin za zadovoljevanje potreb družine! Na plenumu je bil dan glavni poudarek povečanju produktivnosti dela in vlaganju komune v objekte družbenega standarda, predvsem pa v stanovanjsko izgradnjo, v servise za pomoč družini, v sodoben obrat družbene prehrane, v objekte za varstvo in Vzgojo otrok itd. Vendar ta skrb ne sme biti v celoti prepuščena komuni, ta skrb mora biti v
enaki meri skrb delovnih organizacij, ki se doslej niso čutile odgovorne za reševanje vprašanj družbenega standarda. V bodoče bo potrebno posvetiti vso skrb strokovnemu izobraževa^ nju zaposlenih, hkrati pa zmanjševati udeležbo nekvalificirane delovne sile, kajti modernejša proizvodnja zahteva delovno silo z ustrezno strokovno izobrazbo. V interesu čim večje produktivnosti dela je potrebno delati v smeri razbremenjevanja družine z neekonomičnim gospodinjskim delom in z reševanjem drugih njenih problemov. Na plenumu je bilo zavrnjeno stališče nekaterih žena, ki težijo za tem, da bi naj možje zaslužili toliko, da bi bila
Udeleženci plenuma med razpravo
lahko žena doma in se posvetila gospodinjstvu in družini. Takega stališča sindikati ne bodo zagovarjali, temveč se bodo zavzemali za zaposlovanje žena, hkrati pa za te, da se za-■posleni ženi zagotovi tak položaj, da se bo lahko brezskrbno posvetila delu na delovnem mestu v proizvodnji in v samoupravljanju, istočasno pa da bo imela tudi dovolj časa za svojo družino.
Nujno je zgraditi obrat družbene prehrane
Zdrava iti izdatna hrana krepi človekovo zdravje in povečuje njegovo delovno storilnost. Večletna razprava o tem. da je obrat družbene prehrane nujno potreben, zahteva skorajšnjo uresničitev zahtev naših delavcev. Ankete, konference, sestanki, zbori volilcev in v enaki meri tudi plenum ObSS so dovolj dokazali upravičenost zahtev delavcev glede graditve obrata družbene prehrane. Delavci predlagajo, naj se zgradi nov sodoben obrat družbene prehrane, ki bo kril vse potrebe prehrane zaposlenih in njihovih družin. Na plenumu je bilo sprejeto priporočilo občinski skupščini, da čim prej uresniči zahtevo o ureditvi sodobne družbene prehrane zaposlenih. Zgradi naj se sodoben obrat družbene prehrane z združenima sredstvi vseh delovnih organizacij.

Kulturno-prosvetna dejavnost v Kidričevem
Obetajo se boljši časi
Čeprav je o kulturno prosvetnem delu in ostalih problemih v Kidričevem bilo že mnogo na-
fiisanega in razpravljanja na se-Sh raznih organizacij, ni odveč ee lotiti problema še enkrat, tokrat ?aradl tega, ker se po mnenja mnogih sedaj obetajo tej dejavnosti boljši časi.
Vsekakor ni potrebno poudarjati, da so kljub rajnim pomanjkljivostim še vedno možnost za kulturno prosvetno delo. Pred določenim časom je bilo v
oder z vsem potrebnim, bi družbene politične organizacije lahko storile v tem pogledu kaj več, kot 50. Cesto slišimo očitke glede mladine, toda ali je ta lahko drugačna, če s; jemlje zgled po odraslih in samokritično bi morali vprašati, kaj je bilo storjeno, da bi se stanje izboljšalo.
Pred V. kongresom ZSJ, ki bo razpravljal tudi o družbenem standardu in otroškem varstvu, bi se moraiji tudi v Kidričevem globoko zamisliti nad perečimi
Kidričevem precej aktivno dru- 1 problemi, ki jih prav gotovo ne &two ppp Svoboda, ki Je več- I bo prišel reševat kdo od drugod krat poskrbelo za razne prire- j Vsekakor se je v zadnjem času #tve, ki so Šesto ostale v lepem , začelo stanje izboljševati. Stano-spomimu. Odkar je razpadlo še j vanjska skupnost Kidričevo irj-to društvo, v Kidričevem ni več ; tenziivno išče najprimernejšo spiskov kulturno prosVtetnega j rešitev glede gradnje otroškega dela. Godba na prihaja kot sekci- | vrtca, organi upravljanja TGA
jg društva je še nekaj časa poskušala živeti, vendar nd dolgo vzdržsia. Zato ,ie umestna pobudi TO S TGA da bi godbo prevzelo podjetje, oziroma tovarniški odbor sindikata, ker je edino tako zagotovljen njen obstoj, brez katerega podjetje kot je TGA ne bi smelo ostati,
Zakaj danes v Kidričevem ni več odrskih prireditev za odrasle, niti lutkovnih predstav za najmlajše? Med tem, ko je TOS pripravil za odrasle tu in tam Se kakšno gostovanje — predvsem gledališča iz Maribora, je ostalo otrokom le še potifcamje po cestah Ker imamo lep lutkovni
SLIKARSKA RAZSTAVA JANEZA IN JURIJA ŠUBICA
V nedeljo, 12. aprila 1964, bo ob 10, uri v mestnem muzeju v Ptuju otvoritev razstave slikarjev bratov Janeza in Jurija Subica. Slikarja sta postavila osnovo slovenskemu realizmu v slikarstvu. Razstavo je organizirala Narodna galerija v Ljubljani v okviru likovne vzgoje mladine in občinstva.
Razstava bo odprta od nedelje 12. aprila do nedelje 19. aprila 1964 dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure! Naprošamo šole in kolektive, da organizirajo skupen ogled razstave! Kolektivne oglede javite občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev Ptuj, telefon 219, zaradi strokovnega vodstva po razstavi!
pa go sklenilj dati sredstva za adaptacijo dvorane v restavraciji v znesku 36,180.000 dm, da bi uredili tudj oder za gledališke predstave in koncerte.
Edino, kar je doslej pritegni-
lo stanovalce iz njihovih stanovanj, je bilo dvakrat tedensko kino in obisk športnih prireditev ob nedeljah, v poletnem času pa Jetno kopališče. Sedaj razmišljajo, kako bi napeljali toplo vodo iz tovarne v bazen, s čemer bi podaljšali čas kopanja,
Tovarniški odbor sindikata je zaprosil orsane opravljanja za dotacijo, s katero bi zgradili novo kegljišče. Ce prištejemo še rekreacijske centre v Stjubiških toplipah in ob Nefiovskem jezeru ter nakup še enega počitniškega doma v Cnkvenioi, lahko trdimo, da je bilo v zadnjem času mnogo storjenega.
Sicer pa vse navedeno ne sme nikogar uspavati, temveč naj bi dalo novih moči in pobud za nadaljnje delo. Misliti bo treba še na ureditev naselja in na boljšo preskrbo stanovalcev, ki danes morajo skoraj za vsako malenkost v Ptifj ali v Maribor.
MF
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
Aprilski dogodki leta 1941
Za napredek-za mednarodno sodelovanje
Pod tem geslom je bila v nedeljo 5. t. m. letna skupščina Esperantskega društva, sekcije DPD »Svoboda« Ptuj.
Slabo vreme in zadnji hip sprememba dvorane je vzrok, da ni bila udeležba, kakor se je pričakovalo.
Po otvoritvi je skupina učenk 5. razreda, ki so se lani učile esperanta, s pesmijo »SALUT' AL VI« pozdravila navzoče. Ugajale so tudi recitacije »LA ESPE-RO«, »NOVA KANTO« in »NIA ESPERANTO«.
Poseben aplavz pa je žela skupina 12 pionirjev in pionirk mariborske šole »T. Cufar«, ki so pod vodstvom učiteljice tov.Len-gerjeve nastopili s pevskimi,
V soomin na Elizabeto Toplak
Dne 25. marca 1964 je bil na Polenšaku pogreb priljubljene
Elizabete Toplak iz Strejac, matere 5 otrok, ki jo je enako kot Vstopnina za mladino 5 din, za mnoge druge slovenske zavedne
glasbenimi in recitacijskimi točkami v esperantu. Najbolj je bila posrečena igrica »POR KIO NI H A VAS VIN«.
Ko je predsednik društva čestital izvajalcem in se zahvalil, ie dejal, da bodo o tem dogodku seznanjeni esperantisti širom sveta z esperantsko revijo, ki bo prinesla tudi njihovo sliko. Članstvo je bilo obveščeno o letošnjem kongresu jugoslovanskih esperantistov, ki bo julija v Reki, o SAT kongresu v Narboni in svetovnem esperantskem kongresu, ki bo avgusta v Haagu. Na tem kongresu bo morda letos zastopano tudi esperantsko društvo Ptuj s pomočjo finančne podpore »Svobode«.	-o-.
Nemška vojska je prispela v Ptuj 8. aprila 1141. Prvi oddelki so prišli že dopoldne, popoldne okoli šeste ure se je že gnetlo po mestu nemško vojaštvo, vojaški avtomobili, naslednjega dne so vojaške kolone znova prihajala in nekatere nadaljevale pot po cesti proti Borlu, druge so dopoldne v kasarni počivale in se pripravljale na prehod čez Dravo. Popoldne, v sredo 9. maja, so Nemei zgradili zasilen prehod čjz razrušeni železniški most in zajeli na drugi strani Drave na pionirskem vežbališču precej jugoslovanskih vojakov. Nemci so naleteli na prostoru med Bregom, Hajdino in Lovrencom na odpor jugoslovanskega polka. ki se je tu zadrževal. Iz bunkerja na travniku blizu Podgorškove hiše na Sp. Haj-dini in iz drugega bunkerja pri Zorčičevem mlinu so streljali jugoslovanski vojaki proti Dravi.
Npmci so kmalu uničili obe ti jugoslovanski postojanki, kjer sr> se vojaki hrabro upirali, čp-prav je večina oficirjev zapustila vojake na milost in nemilost sovražniku. Le redki oficirji so ostali zvesti svojemu narodu. Nekateri od teh domoljubov, ki jih ni okužila peta kolona — se ni znafila t usodnih trenutkih. Tako se fe ma-
jor. ki je dobil nalogo, naj_ vojska Ptuj zapustj —- ustrelil in se zgrudil mrtev na Bregu pred nišo nekdanjega občinskega urada.
Med boji na Bregu moramo omeniti, da so se jugoslovanski vojaki upirali tudi iz hiš med Rokovo kapelo in med hajdin-sko postajo. Pri streljanju so bile poškodovane nekatere hiše na Bregu.
Nemci so v sredo zvečer hoteli uničiti jugoslovansko obrambo med Rokovo kapelo in hajdinsko postajo. Začeli so napadati. Domačini so se med boji skriTali po kleteh, nekateri pa so bežali proti Halozam. Štiri mrtve in štiri ranjene jugoslovanske vojake so prepeljali na postajo rdečega križa na Breg. Živega pa so Nemci prijeli komandanta našega polka pri Rokovi kapeli.
Ponoči, od srede na četrtek, so prišle na Breg nove skupine nemškega vojaštva. Ptujski
je začel nemški fašistični okupator, zgodovina ni dotlej poznala. Okupator je že aprila prepovedal delovanje vseh slovenskih društev, uvedel nemški uradni jezik v uradih in uvedel nemški pouk v šolah. Slovenee je bilo potrebno zbrisati eimpreje s sveta. Začeli so takoj 7. zbiranjem slovenskih knjig, da bi jih uničili; slovenske napise na javnih zgradbah so zamenjali z nemškimi.
Nemci v Ormožu
Tudi Ormož in njegova okolica sta 8. aprila dočakali okupatorjevo vojsko. Kolone voja-3tva so sp valile v mesto po testi iz Ljutomera. Ormoški hitlerjerci so jih čakali pred gostilno Rajh. Jusoslovanska vojska sp je brez boja umaknila na drugo stran Dravp in za seboj razstrelila most. Dne 9. aprila so se skozi mesto začele pomikati enote nemške
LITERARNI VEČER V PTUJU
18. IV. 1964, bo literarni večer o Srečku Kosovelu.
Sodelovali bodo: tov. Lugarič Vera, Ali« Slavjca, Matjaiič Lojze. Na klavirju Jih spremlja tov. Pirš Irena.
odrasle 20 din.
Vabljeni
V Majšperku predavanje , o izbiri poklica
Dne 5. aprila 1964 je bilo .predavanje v Majšperku o izbiri poklica. Za starše otrok, ki bodo letos končali obvezno šolanje, je pripravila osnovna šola Majšperk predavanje s filmom »IZBIRAM SI POKLIC«.
O važnosti pravilne izbire poklica ie predaval Jože Stropnik, ravnatelj Ekonomske srednje šole v Ptuju.
V času, ko se bodo morali številni mladi odločiti glede svojega bodočega poklica, je bilo to predavanje zelo koristno. Z vsemi sredstvi moramo omogočiti mla-dirrt čim boljše pogoje, da se bodo lahko odločili za primeren poklic.
Pravilno izbran poklic je vir zadovoljstva sreče v življenju.
K. K.
matere vodila v drugi svetovni vojni uporniška misel. V 1. svetovni vojni je ostala vdova s petimi otroci, za katere je sama skrbela.
Ob vdoru fašističnega okupa torja v naše kraje je dobro vedela, da se bodo mnogi rodoljubi uprli okupatorskemu nasilju Njen sin je odšel 1942. leta v partizane. Kmalu so ga fašisti ujeli in odpeljali v uničevalno taborišče. Takoj nato so prisilno mobilizirali v nemško vojsko mlajšega sina. Njegovo družino so na domu skupaj s skritimi partizani skoraj pobili. Pozneje so še ranili Elizabeto Toplak, da je postala invalid. Težko jo je prizadela smrt najmlajšega sina Rudija, ki se je komaj izučil ibrti. Starejši sin ga je prinesel mrtvega na ramenih pred prag njene hiše.
Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, vaščani in člani SZDL in društva upokojencev.
MAJŠPERK POTREBUJE NOVO ŠOLO
V Majšperku bi nujno potrebovali novo šolo, saj je v sedanjih pogojih delo zelo otežkočeno.
Šola je bila grajena leta 1900 za 120 učencev in je imela 5 učilnic. Ob priključitvi osnovnih šol Stoperce in Narapelj se je število učencev še povečalo, da ima šola sedaj okrog 600 učencev, 7 Učilnic in šestnajst oddelkov. Pouk je v treh izmenah, ker drugače ni mogoče. To je zelo mučno za šolarje, ki prihajajo v šolo po Uro ali dve daleč in se potem vračajo v mraku domov.
Da bi rešili stisko, so pred letom preuredili v učilnico še zbor-
nico, ta pa je sedaj v prostoru za učila. Sola nima telovadnice, ne laboratorija. Šolski kuhinji je odmerjen majhen prostor. Isto je s tehnično delavnico.
Pred dvema letoma je bilo mnogo govora o gradnji paviljona s štirimi učilnicami. Določili so tudi komisijo, ki bi zbirala prostovoljne prispevke med prebivalstvom. V ta namen so si ogledali takšen paviljon nekje v bližini Maribora. Bil bi rešitev za trenutne potrebe, vendar so tudi to namero opustili in v Majšperku se ni nič spremenilo.
K. K.
KULTURNO PRIZADEVANJE 0BREŠKIH GASILCEV
Gasilsko društvo Obrež je na zradnjem občnem zboru formiralo isvjlturno-prosvetno sekcijo, katere namen bi naj bila predvsem skrb za društveno dejavnost članstva ter vzgoja na kulturno-pro-svstnem področju. Sekcija, v kateri delajo vsi člani druuštva, je že opravičila svoj obstoj. Člani, predvsem mladinci so se dne 5/4 tega 'e*3 predstavili z veselo igro »Dve nevesti«. Ce upoštevamo, da so nekateri igralci bili prvič na odru, lahko trdimo, da je Igra bila dobro pripravljena in Izvedena. To je potrdila tudd polna
dvorana gledalcev, ki so z dolgim aplavzom nagradili Izvajalce. Ker so poželi velik uspeh, bodo igro še ponovili, nameravajo pa gostovati še pri Miklavžu in na Kogu.
S to akcijo, ld. pa ne bo edina, je kulturno-prosvetna sekcija GD Obrež dokazala, da so ljudje v Obrežu jn okolici zainteresirani na kulturno-prosvetni dejavnosti, da žele delati in bodo delali tako kot pred nekaj leti, ko so v dejavnosti s tega področja bili deležni marsikaterega priznanja.
A, R.
Zanimivi detajli t borlskega gradu
Rezervni oficirji in podoficirji so zborovali
Združenje rezervnih oficirjev Ptuj po svoji aktivnosti in dose-
in podoficirjev občine Ptuj je v nedeljo, 29. III t. 1„ imelo svojo redno letno skupščino, na kateri so obravnavali tudi celotno organizacijsko problematiko, izvrševanje postavljenih nalog, dosežene uspehe in pomanjkljivosti v dosedanjem delu ter naloge v bodočem delu.
Razen članov predsedstva in nadzornega odbora ZROP občine Ptuj so se skupščine udeležili delegati mestne in krajevnih organizacij združenja ter kot gostje predstavniki JLA, ZZB NOV okraja Maribor in občine Ptuj, občinskega komiteja ZK, občinskega odbora SZDL, občinske skupščine Ptuj in drugih družbeno političnih organizacij, organov in forumov.
V lepo okrašeni dvorani občinske skupščine Ptuj je ob otvoritvi delegate in goste pozdravil predsednik združenja Jože Rojic.
Po izvolitvi skupščinskih organov so podali poročila: splošno predsednik Jože Rojic, organiza
ženih uspehih spada med naj boljše organizacije ZROP v ma riborskem okraju.
Skupščino je pozdravil tudi komandant ptujske garnizije polkovnik Jovo Dobrijevič ter predsednik občinskega odbora SZDL Branko Gorjup, ki je ugotovil znaten napredek in okrepljeno aktivnost rezervnih oficirjev in podoficirjev v zadnjih letih na številnih področjih družbeno političnega dela, v gospodarstvu, v raznih organih in forumih.
Predsednik združenja Jože Rojic je na skupščini razdelil odlikovanja — medalje za vojaške zasluge, s katerimi so bili za uspešno delo v ZROP odlikovani naslednji tovariši:
Franc Ploh iz Gorišnice, Franc Ciglar iz Markove in Aleksander Rajh iz Ptuja. Prečital je tudi imena članov, ki so bili pohvaljeni za dan JLA s strani okrajnega vodstva ZROP Maribor, kar
cijsko tajnik Mihael Mašanovič, vsi prisotni sprejeli z dolgo-blagajniško Albin Svetelšek in trajnim aplavzom.
Na koncu je bilo izvoljeno novo predsedstvo in nadzorni odbor občinskega združenj^.
Skupščina Je enoglasno sklenila, da se pošlje protestna nota Zvezi združenj borcev NOV Jugoslavije glede revanšlstične gonje in politike Zvezne republike Nemčije do naše države, naših državljanov in prvoborcev naše rcvolucije in zahteva, da Zvezna republika Nemčija preneha s takšno gonjo in politiko ter da vrne naši državi vojno škodo, ki )o je oh»'»rna plačati po določbah miro' -sodbe konference v Potsti.
\ m-m
poročilo nadzornega odbora Andrej Mršek, ki je obenem bil tudi predsednik delovnega predsedstva.
V razpravi po poročilih in raznih drugih vprašanjih je sodelovalo večje število delegatov, ki so obravnavali razna vprašanja s področja dela svojih organizacij.
Od strani ZZB NOV okraja Maribor je skupščino pozdravil Janez Hribar, rezervni polkovnik in narodni heroj, ki .ie dal priznanje Združenju rezervnih oficirjev in podoficirjev Ptuj in poudaril, da je bilo v tem letu veliko napravljenega in da ZROP
jugoslovanski pionirski bata-	SLE"
Ijon se je umaknil v Turnišče.
Sovražnik prodira proti Halozam
V četrtek 10. aprila so nemški štuka bombniki napadli grad Turnišče in 15 bomb težkega kalibra je padlo okoli gradu ter ubilo nekaj jugoslovanskih vojakov, poškodovale grajsko streho in park. Po napadu so se jugoslovanski vojaki umaknili proti Vidmu, Nemci so zasedli grad, z glavno silo pa sledili umikajoči se jugoslovanski vojski.
Po prihodu nemških enot v Videm, so naleteli na ogenj jugoslovanskih vojakov, ki so se utrdili na bližnjem haloškem hribu. Tu so se kmalu morali predati zaradi nemške premoči. Več sto vojakov je sovražnik zajel, med njimi pa ni bilo nobenega oficirja. Vojaki so se upirali sami, brez vodstva.
Tudi na poti proti Leskovcu >o Nemci naleteli na bunkerje, iz katerih so jih napadali jugoslovanski vojaki. Kmalu so se pa morali predati.
Sovražnik se utabori
Skozi Ptuj se je pomikalo vedno več nemške vojske, ki se je tu ra trepljala na dve smeri na Haloško prek mostu in dalje proti Zagrebu in po cesti na levem bregu Drave proti Borlu in dalje na Hrvaško.
Nemci so v Ptuju že v torek 8. aprila prevzemali oblast. To so bili ptujski nemčurji, hitler-jevci, ki so bili že pripravljeni na nemško zmago. Ptujski hi-tlerjevci so okupatorju izročili sezname zavednih Slovencev. Ze v sredo 9. aprila so Nemci začeli z aretacijami po našem okolišu. Zapirali so v sodne zapore v Prešernovi ulici, Lenar-tovo hišo na Srbskem trgu in pozneje v kapucinski samostan. Zapornike so v ječi zašramo-vali in pretepali.
Nekaj dni za vojsko so prišle v naš okoliš okupatorjeve akcijske sile, državna policija GESTAPO, uprava in šolski aparat, ki je začel s hitro ger-manizacijo. Takega krutega načina potujčevanja, kakor ga
pravili razdrti most čez Dravo.
Sredi aprila so Nemci pripeljali v Ormož okoli H00 jugoslovanskih ujetnikov, ki so jih na-bjali po vaseh in jih odpeljali v Varaždin. Drugi dan so prijeli prve Slovence, znane po svoji zavednosti. Odpeljali so jih v ptujske zapore. Za prvimi jetniki so prišli na vrsto še drugi, skupaj so jih pobrali T5. V zaporih so z njimi surovo ravnali. Okupatorju »ta najbolj pomagala pri prevzemu oblasti in preganjanju Slovencev domača kulturbundovca Janova ia dr. Brodar.
Mladi zbiralci orožja
Ze aprila 1941 so zavedni slovenski fantje iz Ormoža zbrali nekaj orožja, ki so ga odvrgli jugoslovanski vojaki, ko ro ie vračali iz razsule jugoslovanske vojske. Našli so nekaj karabink na dravskem bregu, jih prenesli najprej v Kuharičevo nišo v Ormožu, nato pa na Lešniški vrh. To orožje je žal prišlo pozneje okupatorju v .roke, o čemer bomo še pisali.
Drugo orožje, ki je partizanom koristilo že leta 1941 na Pohorju, sta spravila na vairno Vidovič Miha, pekovski pomočnik r Ptuju, doma v Jurovcih pri Vidmu in Zvonko Sagadin, dijak iz Ptuja, agilen skojevec. Tudi Miha je bil skojevec in se- je moral zaradi revolucionarnega delovanja umakniti pred okupatorjem. Odšel ie v Jurovce na svoj dom z nalogo, ki mu jo je dal Zvonko. pobrati orožje v okolici Vidma, ki so ga tam pustili jugoslovanski vojaki.
Nekaj orožja so seveda pobrali v bunkerjih že Nemci, orožje pa so vojaki metali tndi na skrita mesta. Miha je našel v grmov ju nad Dravi n jo, med Jurovci in Goroo okoli osem pušk in dva češka mitral jeza-zbrojevki. Skril je v gozdu i« šel obvestit Zvonka v Ptuj, kaj je našel. Še isti večer s« ■ je Zvonko odpeljal s kolesom v Jurovce. Skupaj s prijateljem sta sta se prepeljala čez Dra-vinjo. pobrala orožje, ga prepeljala v Mihovce in nakopala v listjak pri Vidovičevih.
(Dalje prihodnjič) V. R.
Občinski sveti Svobod in prosvetnih društev občin Maribor Tezno, Ormož in Ptuj
prirejajo
prvo medobčinsko revijo izbranih dramskih skupin Iz občin Maribor Tezno, Ormoža in Ptuja od 10. do 14. aprila 19S4. Nastopi posameznih skupin se vrstijo po naslednjem sporedu:
1.	V petek, 10. aprila 1964, ob 19.30 v kino dvorani v Ormožu. Dramska skupina iz Ptuja: Michel Fermaud — Z vrati treskajo, komedija v 3 dejanjih, režira Lojze Matjašič.
2.	V soboto, 11. aprila 1964, ob 19.30 v gledališču v Ptuju. Dramska skupina iz Ormoža: Marin Držič — Tripče d« Utol-če. komedija, režira Borislava Vičar.
3.	V nedeljo, 12. aprila 1964, ob 19. uri v kulturnem domu v Miklavžu pri Mariboru.
Dramska skupina iz Rogoznice: Marcel Achard — Odkritosrčna lažnivka. komedija v 3 dejanjih, režira Konrad Vela.
4.	V ponedeljek, 13. aprila 1964, ob 19. uri v gledališču v Ptuju. Dramska skupina iz Miklavža pri Mariboru: W. Bauer — Rdeče in modro v mavrici, iz kitajske lirike, rež. Iv. Zigert.
5.	V torek, 14. aprila 1964. ob'19.30 v gledališču v Ptuiu. Dramska skupina iz Rogoznice: Mira Stefanac — Včeraj popoldne, igra v 3 slikah, režira Marija Šešerko.
Predprodaja vstopnic na samem kraju prireditve ob običajnem času.
nem času.	Vabi,leni!
Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Ptuju v petek, 10. aprila, v soboto. 11. aprila, v ponedeljek, 13. aprila, in torek, 14. aprila 1964, od 15. do 17. ure in 1 uro pred predstavo.
Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Občina Ptui
J
Kratke vesti is Ptuja
Urejanje trgovskih lokalov v Lackovi ulici
V	ponedeljek, 6. aprila 1964, je presenetila poslovalnica »Izbire« Ptuj - »Jesen« svoje stranke z nepričakovanim razdejanjem izložbe v1 Ulici heroja Lacka. Enako je presenetilo podjetje »Vinko Reš« v isti ulici svoje stranke.	,
Obe podjetji namreč urejujeta svoji poslovalnici. S tem bosta urejeni v tej ulici še dv^ trgovini. Na preureditev čakata samo še »Kovina« in »Biserka« pa tudi prodajalna mesnih izdelkov. Sedaj so v tej ulici lepo urejene trgovine »Tehnika« — Merkur, »Mavrica« — Izbira in »Slaviea« — Panonija in »Ele-gant« — Panonija.
Urejanje trgovskih lokalov v Ptuju ima to prednost, da pridobijo z urejanjem lokalov lepšo fasado tudi zgradbe, v katerih so nove trgovine. Tako pomagajo trgovska podjetja vzdrževati stare ptujske zgradbe, ki so primerne za poslovne prostore.
»Radgonski biser« tudi v Ptuju
V	zadnjem času so odkrili Ptujčani, da je »Radgonski biser« izredno okusno vino, ki ga proda mnogo tudi poslovalnica »Povrtnine« v Ptuju. To peneče vino je sicer dražje od ostalih belih vin, ima pa to prednost, da ne opijani pivca, temveč ga
spravi le v dobro voljo. *
Več zaposlenih predvsem v industriji
V	letošnjem letu bo predvidoma najbolj narasla zaposlitev v industriji, obrti, trgovini in kmetijstvu, manj pa v prometu, gostinstvu in gradbeništvu. V primerjavi z lanskim letom bo v ptujski občini v navedenih gospodarskih panogah vsaj za 4 •/• več zaposlenih kot jih je bilo lansko leto.
Največ bo izvozila živilska industrija
V	letošnjem letu bosta izvozila živilska industrija in kmetijstvo v ptujski občini največ proizvodov, in sicer za skoraj 700 milijonov dinarjev, za polovico manj barvna metalurgija, lesna industrija za 240 milijonov in tekstilna industrija za okrog 200 milijonov dinarjev.
»Perutnina« bo imela največjo proizvodnjo
Med podjetji v ptujski občini obeta letos največjo proizvodnjo v primerjavi z lanskim in
predlanskim letom podjetje »Perutnina« Ptuj, potem tovarna avtoopreme Ptuj, tovarna glini-ce in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ter »Delta«, tovarna perila in konfekcije.
Srednjo stopnjo povečanja proizvodnje v primerjavi z letoma 1962 in 1963 pa obetajo Kmetijski kombinat, obrat mlekarna, »Konus«, obrat tovarne strojil Majšperk, Ptujska tiskarna, J2, podjetje za popravilo voz Ptuj in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.
Z manjšim odstotkom bo povečana proizvodnja pri »Peto-viji«, alkoholni industriji Ptuj, v Opekarni Zabjak in v Lesno-
Kmetijski kombinat bo odkupoval zemljo v Pesniški dolini
Med kmetijskimi organizacijami v ptujski občini bo letos odkupil v ptujski občini največ (1250) hektarov zemlje Kmetijski kombinat Ptuj, potem KZ Ptuj (400), KZ Haloze (200) in KZ Gorišnica (50). Odkup zemlje bo na vsem območju ptujske občine, predvsem pa na območju Pesniške doline, kjer bodo
predelovalnem obratu v Rogoz- letos izvedena začetna regula-nici.	cijska dela Pesnice. Na območju
ptujske občine bo z regulacijo in z melioracijami usposobljenih za intenzivno gospodarjenje okoli 4200 ha zemljišč, od tega 1200 ha na poplavnem območju.
Za letošnjo turistično sezono se je dobro pripravila med drugimi tudi slaščičarna Vidovič na Slovenskem trgu v Ptuju. Lokal je sodobno urejen. Oprema je prenovljena, deloma nova. Kljub temu, da je lokal v stari zgradbi, je slaščičarna okusno urejena. Tudi delovni prostori odgovarjajo vsaj povprečnim sanitarnim predpisom, kakor je pač to mogoče pričakovati v tako starih zgradbah kot je nekdanji ptujski magistrat.
Novice iz Kidričevega
Za razvoj zdravstvene službe na območju ZD Kidričevo ima nedvomno precej zaslug delovni kolektiv TGA. Tako je upravni odbor podjetja z vsem razumevanjem pred ne^ davnim razpravljal o prošnji ZD Kidričevo za odobritev sredstev za nabavo medicinske opreme za ZD in nabavo vrtalnega stroja AIROTOR za potreb zobne ambulante. Po temeljiti razpravi je upravni odbor predlagal CDS'TGA, da se nabavi potrebna oprema za ZD Kidričevo s tem, da bo ostala last podjetja. Gre za ca. 1,788.000 din. Sočasno je predlagal, da se za nabavo kolpo-skooa, prenosnega aparata za kisik, treh UKV žarnic za aparat za obsevanje, električnega kanterja in še nekaterih stvari odrtbri ZD dotacija v znesku 1,576.000 din, prav tako na bi se naj odobrilo 1,100.000 din za omenjeni vrtalni stroj. S tem je delovni kolektiv TGA dokazal. da se zavzema za čim-uspešnejši razvoj zdravstvene službe na področju ZD Kidričevo.
Da bj člani kolektiva tovarne TGA lahko tudi letos čim boljše in čim cenejše preživeli svoj letni pddih, so orga-ani upravljanja že nekaj časa razpravljali o teh možnostih. Ko se je kolektiv pred leti odločil z« nakup počitniškega doma v Crikvenici, so takratne
kapacitete bile premajhne in je podjetje v bližini doma postavilo nekaj vikend hišic. Zaradi ceste, ki bo šla čez prostor, kjer so te hišice, pa jih bo potrebno v doglednem času umakniti. Zato se je kolektiv
za člane kolektiva in njihove družinske člane dosegljiv slehernemu, saj znaša za člane 980 din in za otroke 780 din (do 10 let starosti). Koristniki doma dobijo še regres v znesku 500 din na dan. S tem je dana široka možnost vsem članom kolektiva, da v lastnem domu in ob ugodnih pogojih kar najlepše preživijo svoj letni oddih. V kolikor bo prostor na razpolago, bodo lahko letovali tam tudi iz drugih kolektivov iz občine, ki nimajo lastnih domov.
O toplem obroku v TGA je bilo že mnogo napisanega in povedanega. Nedavna anketa o uvedbi tople malice je pokazala, da so člani kolektiva konč-
Pisma uredništvu
ČESTITKE NA PTUJSKEM RADIU
no dojeli važnost in pomembnost uvedbe tople malice, saj se je za uvedbo izreklo več kot dve tretjini delavcev. Zato je CDS razpravljal o tem in sklenil uvesti enolončnice in ureditev potrebnih prostorov. V ta namen so odobrena tudi potrebna sredstva. Vse bo znašalo verjetno nad 40,000.000 dinarjev. Cena obroka bo znašala 150 dinarjev, vendar bo \ posameznik prispeval le po 70 dinarjev za obrok. Potrebne elaborate za ureditev prostorov in opreme za pripravljanje enolončnice bo izdelal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Tako bo verjeti.o že v maju ali v juniju vse nared in s tem odstranjen še en pereč problem.
Ce želiš, da se ti želje ne izpolnijo, daj čestitko na radio Ptuj, za oddajo čestitke poslušalcev.
Sedaj bom podrobneje razložila, zakaj sem v začetku tako napisala. Ker nisem tako pri denarju, da bi svojcem kupovala kakšno večj"e darilo za njihove življenjske praznike, sem se odločila, da jim čestitam z izbrano pesmijo na radiu Ptuj. To lem naredila že trikrat, vendar niso niti enkrat objavili skladbe, ki sem' jo izbrala. Najbolj me je vznevoljilo 15. marca 1.1„ ko sem naročila čestitko za 65. rojstni dan svoje mame, ter izbrala peseim primerno temu prakniku, vendar so objavili nekaj popolnoma drugega (Sekaj1, sekaj smrečico), zaradi česar mi je bilo zelo nerodno pred mamo in domačimi.
S tem člankom bi rada opomnila uslužbence radia Ptuj, da če že sprejemajo čestitke in jih tudi zaračunavajo, da jih ne spreminjajo po svojem okusu. To bi bilo isto, kot če bi šla v trgovino in
tam zahtevala čokolado, zavili pa bi mi kos mila.
RM
Pljunek na klobuk
Tovariš urednik, naj se vam pritožim zaradi tega, kar se mi je pripetilo v ponedeljek, 6. aprila 1964, ob 10.30 na ptujskem živilskem trgu. Šel sem po svojih opravkih po pločniku ob stavbi bivše ptujske mestne hranilnice, ko mi je padel na klobuk pljunek. Ozrl sem se za nekulturnežem, ki pljuva po mimoidočih, ter opazil na oknu glavo okrog 10-letnega fantiča, ki se je hitro umaknila v notranjost.
Ker tega nisem mogel kar tako vtakniti v žep, sem šel v do-tično stanovanje, vendar sem se moral tam zadovoljiti z izjavo, češ: »Saj veste, kakšni so otroci.«
Torej tako: nekdo ti pljune na glavo, nato pa se nihče niti ne opraviči! Res svojevrstno obnašanje na nekaterih oknih stavbe bivše mestne hranilnice!
Alojz Vidovič, Spuhlja 85
Osebna kronika
Rodile so: Marija Mohorko, Podlože 104 — Dušana; Jožefa Copak, Stanošina 24 — dve deklici; Marija Petran, Godeninci 19 — Marjana; Jožefa Cernelč, Skorba 33--deklico; Terezija Grosek, Trnovska vas 2 — Majdo; Friderika Filipič, Ba-
nekaj turističnega drobiža
binci 9, Ljutomer — Sonjo; Frančiška Kolnik, Kukava 67 — Romano; Marija Stumberger, Janežovci 17 — Gorazda; Matilda Koletnik, Ljubstava 7 — Milico; Rozalija Vidovič. Cojzova 11 — dečka; Marija Trstenjak, Brebrovnik 99 — Daniela; Erika Veličkovič, Lackova 13 — Boruta; Kristina Cafuta, Dra-ženci 87 — Zdenko; Vilma Vojsk, Placar 45 — Ivana; Silva Kostric, Podgradje 16, Ljutomer — Jožico.
Dinamika švicarskega turizma v križnem ognju mnenj.
Ze večkrat je bilo zabeleženo, da imajo tudi Švicarji skrbo s svojim turizmom. Do leta 1962., ko je bil turizem uežele v stalnem porastu, so si, seveda, zadovoljno meli roke, odtlej pa ... Od leta 1963. je Švica v turističnem nazadovanju in boje se, da ga ne bo moč kar tako ustaviti. Preveč je negativnih činiteljev. Pričelo se je lani y Zermattu. Zastarela vodovodna naprava in kanalizacija sta povzročili epi-
rok. Vzrok: Konzervativna miselnost, v precejšnji meri pa tudi izvrševalci — kadri. — Kader, to je problem zase v Švici: starega Je premalo, z naraščajem so težave, tujcev se branijo.
Štiri pomembne privlačne komponente ima Švica: gore, jezera, estetsko izredno pester profil pokrajine, visoko tehnično in turistično kulturo. Pa je v novejšem času zabeležen odmik turističnih tokov Od teh magnetov — na jug in morje s sončnim bogastvom. (Ali ne velja to per analogiam
demijo trebušnega legarja in z tudi za zaledje tl^stitne slove.
njo beg turistov ne samo iz Zer-
nije; menimo, da; le poguma ni-
— ... „__________________matta' amPak;z v®e dežele oziro- mamo zm - da bi to priznali).
odločil za nakup še enega do-	ma preusmeritev turistov drugam
ma, in sicer sosedne vile >La-	kljub trdnim prvotnjm načrtom in Kaj pomaga, če včasih in poda«'. Razširjene kapacitete bo-	izdelanim itinererjem. — Kla- nekod števil no stanje turistov do trajnejšega značaja, vikend	ž'čno modeliran turizem Švice se j narašča, realni donos tega pro-
vili; ne zlahka, a tudi ne s fatalizmom in sentimentalnostjo ...
Florida - Jacksonville
Tu je nedavno upepelil vele-
požar podjetje »Roosevelt — hotel«. Požar ie izbruhnil ponoči, ko so gostje, ki jih je prenočevalo 470, spali. Nepojasnjena katastrofa je zahtevala 21 smrtnih žrtev- Panika, ki jfe vladala na kraju nesreče, si je moč predstavljati, enaka tudi poznejše zahtevke po odškodnini prizadetih.
Poroke; Vladimir Prosenjak, Dornava 47, in Marija Zorko, Moškanjci 82.
hišice pa bo moč postaviti kje na Pohorju ali kje drugje. Novi dom je že last TGA Kidri-
slabo in prepočasi prilagaja na j meta zaradi strukture turistov pa novo vsebino in oblike. Stari pri- j pada! Ta primer ni redek zlasti
___t	jemi naj bi pomagali do boljše h1' turistih iz prekomorskih de-
čevo. Ker bo dnevni penzion izdajte novega, to pa noče prav °d ; aogodi se celo, da turist z.
druge strani velike luže v kla-
PELJALI SO MIMO SPREVODA
Dnevno se srečujemo z nešte- I dom in so vozili v korak z ljud-timi ljudmi, ki nas mimogrede mi.
opazujejo in ocenjujejo in si ustvarjajo svoje mnenje o naši vzgoji, srčni kulturi in o občutljivosti do vsega, kar se dogaja z nami in v naši okolici glede na to, ali z domačini ali z neznanci.
Nedavno, v petek 3. aprila 1984, se-je pomikal po Mariborski cesti proti Ptuju dolg pogrebni sprevod. Mimogrede si je bilo mogoče ob tej priliki ustvariti sliko, kako se obnašamo ob takih prilikah med prehitevanjem, srečevanjem ali opazovanjem.
V osebnih vozilih, na avtobusih, na tovornjakih, traktorjih, vprežnih vozih, motorjih, mopedih, kolesih in peš so se znašli na cesti ljudje različnih stanov Jn starosti, moški in ženske, ki so se tudi različno obnašali.
Razumljivo je, da je bilo na cesti nekaj osebnih in tovornih vozil motorjev in mopedov ki so prehitevali po levi. Nekateri domačini in tujci so vozili mimo sprevoda z normalno hitrostjo nekateri pa z zmanjšano. Nekaj jih je ostalo za sprevo-
Zanimivejše je bilo opazovati voznike in pešce, ki so prišli nasproti sprevodu. Med vozili, ki so privozila z normalno hitrostjo sprevodu nasproti, je bil
Pešci so tudi sneli klobuke ali kape. Na avtobusni postaji je bilo več ljudi. Večin? moških se je odkrila. Mimoidoči pešci so se odkrivali. Nekaj osebnih vozil
Vtihotapljanje delavcev kot turistov
Poročajo o še zmeraj trajajočem velikem navalu delavcev v Nemčijo. Izvozne dežele da so Turčija, Grčija, Španija in —
__________ ___ Jugoslavija; v njih je cenene
sičnem hotelu marij troši" več pa del«vne sile na pretek, težnja po v takem, kjer je — po ameriškem zas,užku pa je velika. Pa tak zgledu — vse neobvezno in ne. odtok delovne sile v Nemčijo ni osebno; prilagoditi se in zadeti *merai 8ladek in preprost; tudi pravo, tokrat ni le spretnost, i to bi namre« omogočala le-
Umrli so: Janez Vojsk, Drste-lja 24 p. Desternik. roj. 1902, umrl 1. 4. 1964; Martin Brus, Mariborska 24, roj. 1880, umrl il.4. 1964; Ljudmila Levičnik, IRajčeva, 8 roj. 1907, umrla 3. 4. 1964; Elizabeta Hvaleč, Ob Dravi 3, roj. 1893, umrl? 3. aprila 1964; Martin Segula, Cesta Olge Meglič, roj. 1874, umrl 3. 4. 1964; Marija Bela, Jiršov-ci 4, roj. 1896, umrla 5. 4. 1964; Alojzija Kocjan, Grabe 36, roj; 1906, umrla 5. 4. 1964.
ampak že kar umetnost.
Se mnogi drugi — turistično in gostinsko-politični, psihološki, po-slovno-tehmiični :n sorodni problemi tarejo Švicarje. Ne kaže.
je počasi peljalo mimo sprevoda. ] da bi pri tem klonili; resno in Težko je bilo prepoznati, ali so premišljeno se spoprijemajo z
Ivan Stopnik iz Študijske knjiž- ■ v vozilih Ptujčani ali drugi. Nek i vsakjm in zaslužijo nele občudo-
galna pota jn sredstva. Ce po. sredniki v tem ne uspejo, postanejo iznajdljivi in vtihotapljajo delavoe čez mejo pod plaščem turizma. Ni prav, da morajo pa^i delavci po tej križevi potj do kruha m nelahkega zaslužka. Ali ne bi bilo bolje, da se zavzamemo zanje in jih vsestransko s
niče Ptuj prvi,, ki je ustavil vo- inozemec je normalno privozil, vanje, ampak tudi posnemanje, pogodbami zaščitimo?
žilo i;n obstal na cesti, dokler ni vendar je njegov sopotnik z bil mimo pokojni na vozu s cvet- ; desne strani fotoaparat tako jem in venci in sorodniki izza dvignil, da je lahko snemal čez voza ter nekaj drugih ljudi. Na- vozilo.
sproti je privozil tudi avtobus prav neverjetno pa je hilo, da proti Mariboru, ki je peljal ko- se večina mlajših voznikov^ko-rakoma mimo sredine sprevoda, lesarjev in pešcev niti ni usta-Med vsemi motoristi in mopedi- viia niti ni sneia klobuka ali sti je bil predsednik sodišča j drugega pokrivala. Na trgu Vladimir Ban edini, ki je usta* j mdb sta dva mlajša, sloneča na vil in ugasnil vozilo in nadalje- 1 kolesih, opazila, da so se drugi val vožnjo, ko je bil sprevod okrog njiju odkrili. To sta sicer
sami pravijo, da bodo že opra-
Ostali dogodki
mimo.
Rešilni voz je počasi pripeljal in na križišču ustavil, da ne bi pretrgal sprevoda. Traktorist je pripeljal z normalno hitrostjo, je pa v kabini snel klobuk. Voznik na visoko naloženem vpirež-nem vozilu je snel klobuk in ostal gologlav vse do konca sprevoda. Nekaj kolesarjev je snelo klobuk in se peljalo dalje, ali pa so peš nadaljevali pot.
GLAS GOMILE
Upravni odbor Turističnega društva na Gomili je sklical za v nedelje, 19. aprila t. 1„ ob 15. uri svoj letni občni zbor.
Na tem zboru bi naj razpravljali med drugim tudi o 7-let-nem delovnem programu graditve izletniške postojanke na Gomili.
Nujno je, da se zgradi na Gomili prepotrebno gostišče, vodo-
vod, muzejska koča ter vsaj nekaj vekend Jiišic. Pozneje bi bilo potrebno zgraditi tudi barako oziroma pokrit prostor, kamor bi se lahko zatekli izletniki pred eventualnimi nevihtami in kjer bi sicer lahko bile predstave, razstave in druge prireditve.
Na zbor so vabljeni zastopniki občin Ptuj, Ormož in Radgona.
ugotovila, vendar sama tega nista storila.
Vse to je opazovalo več ljudi in so se potem pomenkovali, da se še ljudje v raznih situacijah različno znajdejo, tako pač, kakor jih je kdo poučil ali kakor so sami spoznali za pravilno ali kakor jim je kdo vzbudil spoštovanje do soljudi.
Tokratne ugotovitve zgovorno povedo, da se je le kakih 10 "/o vseh, ki so se peljali ali šli mimo sprevoda, tako zadržalo, kot se ob takih prilikah spodobi in kar ne bi smelo biti več redkost.
Dan za dnem se ponavljajo v Ptuju in tudi drugod isti prizori in imamo dovolj prilike, da se lahko naučimo tudi marsičesa koristnega in lepega, vendar se žal, še premalo ljudi zmeni za to, da se sami drugače obnašajo kot drugi in zakaj je tudi v tem takšna razlika. V, J.
(Nadaljevanje s 1 strani) ščanska politična gibanja različnih smeri. Tako je uporna stran, ki namerava sedaj utreti »protikomunistično pot«, dokaj krhke narave. Kriza zato še ni mamo.
• CIPRSKE PERSPEKTIVE
m2£2S pre+ds<^nik' ,na.fk°f verozahodnih predelih po posre-^"ZLZL 6 te dni	da dovanju si,l OZN sporazumeli za
jaške in varnostne sile, ki »so v nasprotju z-ustavo«.
Tudi tako ravnanje pomeni prilivamje pij a na ogenj trenj m napetosti. K temu še dodajmo, da so spopadi manjše narave še vedno na dnevnem redu, četudi so se Grki in Turki v se-
bo prekinil sporazum o trojni
sporazumeli
„„ ■ ____,, . , . .	premirje. Kaže, da tak razvoj
n»	lma i dogodkov ustraa ankarskim
=	ar^ssgjKrtss
rfjiražitaAS	s^s*»®
grške in turške čete, ki bi jih	8
povsem zamenjaile »modre čela-	® VISOKI GOST de« — vojaka Združenih naro-	s TRINIDADA dov.	V sredo je prispel na dvo-Tako se turške čete po izred-	dnevni uradni obisk v Jugosla-nem ukazu predsednika niiso ho-	vi'j° vladni predsednik Trindda-tele umakniti v kasarne nditi po-	da m Tobaga d^ Eric Williams. tem, ko so britanski kontingent	Gre za predsednika otoške deleže pričeli po zračni poti seliti na	le ob severozahodni obaili Južne Malto. Očitno je, da žele v An-	Amerike, nasproti Venezueli, ki kari ohraniti še naprej žarišče	Je posebno bogata nafte. Meri nemirov. Podpredsednik Cipra,	4700 kvadr. km in ima 900.000 turški predstavnik Kučuk, sedaj	prebivalcev Sedanja vlada želi postavlja predsedniku pogoje,	predvsem odpraviti brezposel-da se sestane z njim. Med dru-	nost, zato vabi tuji kapital v de-gim zahteva, naj bi Makarios z	želo. Precej dohodka prinaša dekretom razpustil vse tiste vo- ' otoku turizem,.
Požar v Juršincih
V	soboto, 4. aprila 1964 pred-poldne, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Juršincih št. 21, last Janeza Toplaka iz Mostja.
V	bližini zaposleni delavci so se napotili takoj na kraj požara in so si prizadevali rešiti, kar se je dalo. Sola v Juršincih se je hitro znašla in je poslala na po-žarišče starejše učence in uči-teljstvo. Do prihoda gasilcev so vsi skupaj koristno pomagali Toplakovim v nesreči. Otroci so hitro prinašali vodo iz bližnjih mlak.
Požar se je razširil na celotno poslopje in je začel ogrožati tudi stanovanjsko poslopje. Stanovanjska zgradba je bila prazna. Reševalci so odprli vrata in so začeli iznašati pohištvo in razne premičnine.
Na pomoč prispeli ptujski gasilci s cisternami niso mogli v hrib zaradi razmočenega terena. Reševanje se je nekolikp zavlekla. Vade se dovajali na hrib tudi iz cistern. Kljuh hitri in uspešni intervenciji prebivalstva in gasilcev ni bilo mogoče preprečiti okrog štirimilijonske škode.
Požrtvovalni mladi in odrasli domačini ter gasilci iz Gaberni-ka, Polenšaka in iz Ptuja zaslužijo pohvalo za to, da so obvarovali pred požarom stanovanjsko zgradbo v vrednosti vsaj 1,000.000 dinarjev.
Kot domnevajo so povzročili požar otroci, dejanske vzroke pa bo dognala preiskava.	S. P.
Letos arheološka raziskovanja na Forminu
Sporazumno z urbanističnim inšpektoratom pri republiškem sekretariatu za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve bodo letos pri Forminu arheološka izkopavanja pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor.
Nogomet
GRAFI ČAR - DRAVA 2:5
(2:2)
V	nedeljo, 5. aprila t. 1., so gostovali nogometaši NK Drave v Murski Soboti, kjer so se pomerili z »Grafičarjem« v prvem kolu spomladanskega tekmovanja v mariborsko-murskosoboški nogometni ligi.
Tekmo sta ves čas ovirala dež in voda, ki je pokrivala del igrišča. Igralci obeh moštev so se trudili, da bi pokazali čim lepši nogomet, vendar so le s težavo izvedli posamezne akcije. Prvi so se znašli domači, ki so dosegli gol že v peti minuti. Gostje so uredili svoje vrste in izenačili prek Krambergerja. Nekoliko pozneje je Ljubeč spretno izkoristil napako domače obrambe. Bilo je 1:2. Kazalo je, da bo to končni rezultat prvega dela. Toda majhna nepazljivost igralcev in že je bil tu naslednji uspeh domačinov.
V	drugem delu je prišla do izraza boljša pripravljenost gostov; domači so napadali le tu in tam, toda Obramba Drave je pazila na njihove pobege. V vodstvo je goste povedel Mlakar. Četrti in peti gol sta bila najlepša. Emeršič je preigral ftiri obrambne igralce in dosegel četrti gol. Končni rezultat je dosegel Plajnšek, Konec tekme so pričakali igralci Drave res veseli.
Omembe vredno je še to: peti gol so dosegli gostje z igralcem manj. Turner I je grobo zrušil Emeršiča, da so ga morali odnesti ž igrišča, vendar se je malo pred kohcem vrnil. Ob koncu je dejal trener »Drave« Vogrinčič: »Zelo sem vesel zmage, za kate-
ro so se borili prav vsi. Obramba je bila nekoliko nesigurna, v napadu je »šlo«. Najboljši na igrišču je bil Cvetko. Sodnik je dobro vodil srečanje.«
V nedeljo tekmo Nafto - Drava
V	nedeljo, 12. aprila 1964. gostujejo v Ptuju nogometaši »Nafte« iz Lendave, ki so trenutno na tretjem mestu, »Drava« na četrtem in bi prišlo v primeru zmage domačega moštva do »rotacije«. Tekma bo na stadionu ob Ormoški cesti ob 16. uri s pred-tekmo ob 15. uri.
Mladinci »Drave« gostujejo v nedeljo v Slovenski Bistrici.
V	nedeljo tekma ZMS Ptuj - Murska Sobota
V	nedeljo, 12. aprila 1964, bo v Ptuju na stadionu ob Ormoški cesti kot predtekma »Drava«-»Nafta* ob 15. uri zanimiva nogometna tekma med člani ZMS Ptuj (komite) in člani ZMS Va-raždin (komite).
Tekma bo prijateljska in prav zanimiva. Moštvi pričakujeta zžt to tekmo veliko udeležbo mladine in odraslih, ker so tekme med moštvi političnih organizacij iz Ptuja in Varaždina redke, zato pa toliko bolj zanimive.
N. K.
Slovenska conska liga
Rudar - Aluminij 2:2 (1:1)
Enajstorica Aluminija je gostovala v nedeljo v Trbovljah proti Rudarju, ki velja za enega najboljših nogometnih moštev v
OfeaAte ua frftflaAc
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj sporoča, da bo veseli zabavni program pod naslovom
»Pokaži, kaj znaš«
mladincev in mladink
nepreklicno v nedeljo, 12. aprila 1964 v gledališču v Ptuju, za mladino ob 16. uri, za oJrasle ob 19.'30. Ze kunljene vstopnice veljajo za 12. april.
V programih nastopajo poleg glasbenih ansamblov, pevski1 ansamblov, plesnih točk. baleta, humoristov itd. še Prleški Franček in Mica iz Mariboru. Vstopnice se dobijo vsak dan v gledališču od 9. do 11. ure.
Predprodaja vstopnic med 15. in 17. uro od sobote naprej.
Predprodaja v soboto med 9. in 11. uro in eno uro pred pred-DPD Svoboda Ptuj uprava
OBVESTILO Vpis učencev v 1. razred na osnovni šoli Franca Osojnika bo v nedeljo, 12. aprila, od 8. ure dalje v pisarni šole.
Upraviteijstvo
UPRAVA MESTNEGA MUZEJA V PTUJU razpisuje mesto hišnika na gradu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pogoj, zamenjava stanovanja.
Podpisani se zahvaljujem tov. Stanič Avgustu iz Ptuja, Ciril Metodov drevored, da je odstopil od tožbe za žaljivke, ki sem jih izrekel dne 27. 3. 1964 v gostilni pri Roziki v Ptuju. Obenem se zahvaljujem tudi ostalim.
Drago Pernek iz Ptuja
ČESTITKA
Rudiju Terglavčniku, ki služi vojaški rok v Surdulici, želijo vse lepo k prazniku domači.
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi.
Lepo enosobno stanovanje zamenjam za enako. Naslov v upravi.
DOBRA KUHARICA — gospodinja srednjih let — gre za gospodinjo k družini brez otrok. Naslov v upravi.
ROČNO STISKALNICO za seno in stiskalnico za grozdje kupim. Ormož p. p. 9.
SONČNO SOBO menjam za sobo kjerkoli. Foštnerič Nežka, Ptuj, Prešernova 18.
SOD ZA FEKALIJE s črpalko prodam. Rabelčja vas 23.
50.000 din NAGRADE dam tistemu, ki mi priskrbi prazno ali opremljeno sobo v Ptuju. Naslov v upravi.
VELIKO LESENO KOMPLETNO STISKALNICO in vinske sode pod 1200 litrov prodam. Toplak, Sp. Hajdina 90.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, prodam. Faj-far, Slovenski trg 1.
HISO Z VRTOM v bližini Ptuja kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi.
OSTREŠJE 8 X 9,5 m prodam. Naslov v upravi.
OPREMLJENO SOBO oddam ženski. Pogoji po dogovoru.
Lackova 7.
VEC GRADBENIH PARCEL v
Budini pri Ptuju prodam, ob asfaltirani cesti, na suhem in lepem terenu. Naslov v upravi.
2000 STREŠNIKOV kupim, lah ko tudi rabljenih. Naslov v upravi.
Administrativno moč, veščo strojepisja, takoj honorarno zaposli Mladinski zaščitni dom v Domavi. Reflektantke naj se osebno javijo v »pravi.
Sloveniji. Tekma je bila na mokrem terenu in v dežju, ki je zelo oviral igralce.
Začetni udarec je imel Rudar, toda že v 3. minuti je dosegel Špehonja vodstvo za goste. Po tem zadetku so začeli domačini nevarno napadati, do spremembe rezultata pa je prišlo šele v 22. minuti, ko je Halilagič dosegel zadetek in pri tem nevarno poškodoval Krambergerja, ki so ga morali odnesti z igrišča. Po tem izenačenju so igralci Aluminija ponovno dobro zaigrali, vendar je ostal rezultat neizpremenjen.
Drugi polčas: V 51 minuti je Vrbanec preigral tri igralce in žoga se je znašla v mreži — 1:2 za Aluminij; v £3. minuti je gol-man domačinov slabo posredoval, vendar ni bilo nikogar v bližini, ki bi potisnil žogo v mrežo; v 59. minuti je vratar Aluminija nesrečno posredoval in Mak je dosegel nepričakovano izenačenje - 2:2; v 62. minuti je Streljal Milosavljevič in vratar je s težavo branil; v 65. minuti Špehonja zaposli Markoviča, toda ta ne doseže zadetka; v isti minuti domači napadalci ostro streljajo, na srečo le v lužo mimo vrat; v 68. minuti vratar Rudarja žogo le s težavo odbije, toda nikogar ni v bližini; itd. do 80. minute, ko je prišlo do neljubega incidenta, ko je igralec Aluminija Loboda vrnil udarec Halilagiču in ga je sodnik izključil. V zadnjih minutah so bili igralci obeh moštev močno utrujeni in so z zadnjimi močmi tekali po igrišču, dokler ni sodnik odpiskal konca. Ko so zapustili igralci areno, se je občinstvo nagnetlo pred slačilnico Aluminija in hotelo fizično obračunati z gosti; šele na intervencijo LM so se pomirili in zapustili igrišče.	... i,-.
Aluminij je v tej tekmi pokazal eno najlepših iger, z malo več sreče bi lahko tudi zmagal, toda remi v Trbovljah pomeni toliko kot zmaga. Igralci so se borili z vsemi močmi in so se pokazali kot homogena ekipa, ki ve kaj hoče.
Sodnik Tauzes iz Ljubljane je sodil, kot mora soditi sodnik v Trbovljah, če hoče odnesti zdravo kožo.
V nedeljo igra Aluminij ponovno na svojem stadionu v Kidričevem proti Triglavu iz Kranja. Na tekmo so vabljeni ljubitelji nogometa v ptujski občini, ker se obeta lepa in enakovredna tekma.	V. M.
Košarka KK PARTIZAN (RUŠE) -KK DRAVA (PTUJ) 64:50
V	soboto, 4. aprila 1964, je bila v Rušah prijateljska košarkarska tekma. Pomerili sta se ekipi domačega »Partizana« in novoustanovljenega KK »Drava« iz Ptuja.
V	enakovredni tekmi, ki je bila v telovadnici kemične šole, je prišla do izraza večja koncentri-ranost domačih košarkarjev na obrambo in na hitre protinapade, ki so zmedli večkrat gostujočo petorko. Poznalo se je, da vadijo Ptujčani v preozkih telovadnicah, neprimernih za smotrno vadbo in da so še vedno brez pravega vodje, saj vodijo treniranje kar sami.
Domačim še pozna, da imajo trenerja in da razpolagajo z odlično telovadnico in seveda temu primerno dobro igrajo.
V	okrajni ligi, ki bo verjetno formirana, bodo nastopali tudi košarkarji Drave, Partizana Ruše in iz Slovenske Bistrice. Zato bosta v aprilu še dve tekmi. Sredi meseca bodo gostovali košarkarji Drave v Slovenski Bistrici, 27. aprila t. 1. pa v Mariboru v predtekmi republiške košarkarske lige Branik : Domžale.
V	okviru proslav za 1. maj bo v Ptuju košarkarski turnir.
N. K.
Republiška rokometna liga za ženske
V	nadaljevanju prvenstva v republiški rokometni ligi so se v nedeljo, 5. 4., pomerile roko-metašice »Drave« z rokometaši-cami iz Kopra. Tekma je bila dopoldne ob 11. uri na stadionu »Drave«. Zmagale so domačinke z rezultatom 5:3, polčas 4:2. Dra-vašice so nastopile v postavi: Toplak, Korenjak, Kumrič, Pa-jenk, Jurkovič, Nahberger, Neu-bauer, Jakomini in Kramberger. Za »Dravo« so bile uspešne: Kramberger tri in Nahberger dva, za gostje pa je dosegla vse tri gole Prelčeva. Rokometašice »Drave* so s to zmago morda malo presenetile, saj smo bili v zadnjem času priča zelo slabi igri domačink. Levji delež k današnji zmagi je prav gotovo prispevala odlična vratarka Toplakova, ki je pravi veteran v domači ekipi.
Naslednjo nedeljo potujejo Dravašice v Ljubljano, kjer se bodo srečale z domačinkami. Tudi v Ljubljani jim želimo mnogo uspeha.
xxxxxxxxxxxx
M3COOOOOI
Ko se boste odločili za nakup živil, tekstilnega blaga, konfekcije, galanterije, pohištva, tehničnih predmetov ali izdelkov iz plastičnih snovi,
PRIDITE
▼ poslovalnice trgovskega podjetja »PANONIJA« v Ptuju
Kcloniale Zeleznina Slavica Stekloma Elegant Kemikalija Pohištvo Plastika Kovina Samopostrežnica Papirnica in galanterija
in si oglejte bogato zalogo blaga po solidnih oenah, ki ga laihko kupite pri nas za gotovino ali na kredit in sicer v poslovalnicah:
in v poslovalnicah na podeželju na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah in Slovenskih goricah Za kredit vam vse uredi kreditni referent pri »Kovini« v Ptuju, v ulici heroja Lacka (nasproti pošte). Kupljeno blago in predmete dostavljamo tudi na dom.
Po sklepu delavskegasveta »DELTA«, tovarna perila in konfekcije Ptuj, razpisujemo
jouno licitacijo
za prodajo OSEBNEGA AVTOMOBILA WARTBURG <.
11. aprila 1964 ob 15. nri za družbeni sektor v »Delti< tovarna perila in konfekcije Ptuj, Srbski trg 6.
Avtombil je v dobrem voznem stanju, leto izdelave 1957, z rezervnim -. >jem-motorjem in radioaparatom.
Kolikor s strani družbenega sektorja ne bo kupcev, bo ob 16. uri prodaja vozila za zasebni sektor.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ
razpisuje naslednja prosita delovna mesta:
1.	referenta za gradbene zadeve
(strokovna izobrazba: višja gradbena šola ali višja tehnična šola ali I. stopnja gradbene fakultete ali srednja gradbena šola z ustrezno prakso)
2.	referenta za urbanizem
(strokovna izobrazba: fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo z usrtreeno prakso)
3.	pisarniškega uslužbenca
(za Krajevni urad Juršinci)
(strokovna izobrazba: administrativna šola z ustrezno prakso)
Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih morebitnih zaposlitev kadrovsko-personalni službi uprave občinske skupščine Ptuj. Vlogo je taksirati s kolekom 50 din, priloge pa s 30 din. Osebni dohodek po pravilniku ali dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Družinska stanovanja bodo zagotovljena, razen pod zap. št. 3.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
H ® r® s o p
Velja od petka do petka OVEN (od 21. marca do 20. aprila)
V	naslednjih dneh se vam bo vse posrečilo, kar boste začeli. Odprite svoje srce svojim bližnjim tudi ko boste veseli; mnogi stare to le, ko so potrti. Prejeli boste pismo prijetne vsebine.
BIK (od 21. aprila do 20. maja)
{""> Ker ste navajeni biti vztrajni, boste dosegli svoj cilj. Va-
0*°", šo iskrenost cenijo vsi, ki so saimi iskreni. Končajte opravilo, 5 ki vas spravlja v slabo voljo. O	DVOJČKA (od 21 maja do 22. Junija)
V	Službi ste že neštetokrat dokazali, da zaupate v svoje sposobnosti. Vrnite obisk družim, kj vas zelo ceni. Pri nakupih bodite previdnejši.
RAK (od 23. junija do 22. julija) Radi ste med ljudmi, ki se ne hvalijo. Premagajte se, ko O ste slabe volje; edino ob takšnih prilikah se lahko nekomu zelo zamerite. Med sodelavci vas cenijo zaradi izredne marljivosti.
LEV (od 23. julija do 22. avgusta)
Vaše nove skrbi bodo zahtevale od vas mnogo poguma. Ne štejite se med tiste zaljubljence, ki si ne upajo pokazati, da so ostali samostojni. Otroci hitro odkrijejo, da ste jim zelo naklonjeni.
DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra)
Zanesite se na pomoč prijateljev, ki ste jim sami tudi večkrat pomagali. Zvedeli boste novice, ki vam bodo zelo ugajale. Ne odklonite ponudbe za spremembo bivališča.
TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra)
Staršem ste lahko hvaležni, da so vas naučili praivilno vrednotiti življenje. Tudi mirni ljudje so dovolj hrabri, ko je potrebno. Vaše delo je dobra šola za vaše sodelavce; radi ste natančni in svetujete tudi drugim, kako naj delajo.
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra)
Lahko si prihranite lastno izkušnjo, da ni težko izreči napačno besedo in da jo je potem neprijetno preklicati. Svoje odločitve pravočasno in dobro pretehtajte, da jih ne bo potrebno spreminjati. Glas srca nikdar ni tako tih, da bi ga mogli preslišati.
STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra)
Z močno voljo si najlažje pomagate do uspehov. Lahko verjamete ljudem, ki niso navajeni pretiravati. Radi se šalite, zato tudi lahko prenašate šaljivosti drugih.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja)
Izpolnite dano obljubo. Prevzemite le toliko dela, kolikor ga boste dobro in pravočasno izvršili. Ni dobro vsiljevati svo-jega mnenja drugim; lastno mnenje je vsakomur najbližje.
X	VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja)
y v kratkem vas bo obiskal sošolec, ki se ga zelo radi spo-
O	minjate. Ko boste imeli pregled nad stvarmi, se boste naj-
O	lažje odločili za najpraivilnejše. Ne pozabite, da so včasih
8	tudi malenkosti odločilne.	—
RIBI (od 20. februarja do 20. marca)
„ Marsikaj lahko spremenite na boljše, da vam bo lepše O in prijetnejše. Dobrohotni ljudje, kot ste vi, lahko pojasnijo <f\ soljudem svoje misli. Ne cenite naklonjenosti bližnjih po tem, X kar so vam dobrega rekli, temveč po tem, kar so za vas dobrega storili.	_____
oooooooooooooooooc ooco
o o o o o o o o
3
5 o o
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE MLAKAR
iz Ptuja, Cafova 1,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočutje in pomoč, za vence in spremstvo na pokojničini zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče.
Posebno se zahvaljujemo zdravniku v Zdravstvenem domu Ptuj dr. Korparju za vso skrb in zdravniško pomoč ob bolezni pokojnice in upravi ter kolektivu trgovskega podjetja »IZBIRA«, Ptuj, za vso pozornost in pomoč, enako pa tudi godbi na pihala DPD »Svoboda«, Ptuj. Ptuj, 1. aprila 1964.	„ , — u- . t f
Žalujoči: hčerka Lm-ka z družino in drugo sorodstvo.
Ob nenadni smrti našega dragega ata
IVANA NOVAKA posestnika iz Trgovišča
se zahvaljujem vsem znancem, sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano sožalje na pokojnikovi zadnji poti. Predvsem pa se zahyaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem in župniku ter Ivanu Horvatu ter Antonu Mešku.
Žalujoči: hčerke Rozika, Cilika, Ivanka, Marija in vnuka Franček in Vladko
ZAHVALA
Ob hudi izgubi moje drage sestre
MARIJE VELA
iz Ptuja, Naselja bratov Rešev,
se iskreno zahvaljujem zdravnikom, zdravniškemu osebju, duhovni'-'i in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji *>oti ter z menoj sočustvovali. Iskrena hvala tudi za darovene vence.
Žalujoča sestra Tončka
OBVESTILO
Higienska postaja Zdravstvenega doma Ptuj obvešča starše, da bo drugo cepljenje otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju za področje mesta Ptuj, in sicer: v četrtek, 16. aprila 1964 ob 16. uri; v petek, i?, aprila 1964 ob 16. uri.
Cepljenje bo v prostorih Higienske postaje Ptuj, Ormoška cesta 2.
Cepljenje je obvezno za vse otroke letnika 1963 in zamudnike.
Higienska postaja Ptuj
zahvala
ob bridki in nepričakovani izgubi naše drage
Marice Požlep
iz Beograda
izrekamo vsem, ki ste kakorkoli z -nami sočustvovali in nam v težkem trenutku stali ob strani, iskreno in toplo zahvalo.
Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu Rudnapa iz Beograda, zastopnikom Kemokombinata Lukavac ter govornikoma tov. Vladimiru Bojadijeviču in tov. Dušanu Coklu, za ganljivo slovo.
Iskrena hvala pevcem, godbi in vsem darovalcem cvetja, s katerim ste obsuli njen prerani grob.
Žalujoči mama, sestri, brata in drugo sorodstvo
ČESTITKA
Sinu Francu Beraniču, ki služi vojaški rok v Cačku, želijo ob rojstnem dnevu mnogo zdravja in sreče ter zadovoljstva v južnih krajih ter se ga vedno radi spominjajo vsi domači, zlasti pa mama in ata ter brat Ciril. Mala Zdenka največkrat misli nanj in mu pošilja poljubčke.
LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas: od nedelje, 12. aprila, do nedelje, 19. aprila 1964 Mlaj" bo v nedeljo, 12. aprila, ob 13.39.
Napoved: v začetku tedna bo deževno in hladno vreme. V višjih legah bo snežilo. V drugi polovici tedna bo toplo in spremenljivo vreme.
Alojz Cestnik ,