' ' " ^ -T1 • • Issued three times m | week every Tuesday, Thursday K and Saturday. Subscription for U- H nited . States (except » ■ Chicago) per year II ♦3.00, for Europe $3.- fl 50. For City of Chi- ifi cago $3.50. 0 • ^logajači^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ix. ioiq. AT POST OFFI CE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH *rd 187Q J^/hjesloga tlacjj ŠTEV. (No.) 104. CHICAGO, ILL., TOREK, 5. SEPTEMBRA—TUESDAY, SEPTEM BER 5. 1922. LETO (VoL) VID. Naše stališče k sokolskemu izletu? Pod tem naslovom piše Ljubljanski "Domoljub." Naše stališče do sokolstva je znano. Sokolska organizacija ni samo nevtralna v verskih zadevah, temveč v najvišji meri sovražna vsakemu verskemu mišljenju in življenju, sovražna vetski vzgoji otrok, sovražna zlasti katoliški veri. Sokolstvo je — to je naše najgloblje prepričanje — v dušnem oziru strup za naš narod, zato &e zanj ne moremo nikdar ogrevati, temveč smo z njim v ostrem boju, ako nam je kaj za dušno in moralno zdrav narod. Za nas katoličane je končno merodajna beseda naših višjih nad-pastirjev, kateri so prvi poklicani, da -čuvajo nad našo vero in našim verskim življenjem in so v svoji vesti dolžni opozarjati nas na nevarnosti, ki nam prete v verskem oziru in nam dajati navodil, katerih se kot verni katoličani moramo in hočemo fciržati. In vsi jugoslovanski škofje so nam v pastirskeip pismu, ki so ga izdali lansko poletje na vse jugoslovanske vernike, med drugimi naredili sledeče: "Krščanski roditelji! Zato se ne boste čudili nam škofom, vašim pa" stirjem, da smo takoj dvignili svoj glasen ugovor, ko smo čuli, da se resno namerava vaša deca vzgajati ne v duhu Jezusovem, ampak v duhu sokolskem. Pa kakšen je ta duh sokolski? To vam pove najbolje odločna in jasna beseda nekega Sokola v imenu vseh v hrvatskem listu "Novi rod" od 1. marca 1920., ki se glasi: "Da, to je jasno, da noben Sokol ne more biti rimski vernik, kar je isto kakor duševni suženj . . . Res sokolstvo in katoličanstvo se izključujeta, m nepošten je oni, ki bi kdaj mislil, da to zanika . . . Enkrat za vselej in enkrat za vse Sokole: mi smo v boju ne samo proti Orlom, ampak proti papežu, kardinalom in vsem nenarodnim duhovnikom." Ali niso to najsilnejše zmote, ki se jasno protivijo razloženim resnicam, ki srno jih početkom premislili. Ali bi vi, krščanski roditelji, smeli dopustiti, da se vaši neodrasli otroci v tem bogomrzkem, protikatoliškem dittiu vzgajajo in napolnujejo z mrž-njo proti duhovnikom, proti službi božji, proti Cerkvi, proti Jezusu in Materi božji, proti samemu večnemu IBogu? Mi škofje smo se odločno ustavili tej nameri. A kaj so storili prijatelji .Sokola? Čujte! Javno so pi--sali, da škofy? lažejo. Grdo zasramovanje. Ali dobri katoliki so razpisali nagrado deset tisoč kron onemu, kateri bi škofom dokazal najmanjšo neresnico. Pa nihče še ni poskusil, da tii -na 'ta lahek način zasluzil sebi te tisočake. Predragi naši verniki! Še eno resno vprašanje! Povejte nam: ali smejo vaši odrasli mladeniči v Sokole, vase odrasle hčerke v Sokolice? Ako hočete, da se vaši sinovi in vaše hčene 'odvrnejo od Boga, od Jezusa, od Marije, od Cerkve, od krščanskega življenja, ro3 resnice, od blažene več--ncsti, potem le dopustite svojim mlaflcriifem -v "Sokole in hčeram v So" 'kolice! Ali vi, dragi kristjani, ki vidHe v 'Jezusu in v Cerkvi edino rešitev, vi tega ne boste nikdar dopustili, -vi boste ;z vso močjo zaeno z nami škofi zabranili svojim otrokom zahajati v društva Sokol, vi boste z nami škofi odločno obsodili to društvo." S to besedo, ki jo je govorila Cerkev in "ki jo moramo v vseh zadevah, ki se tičejo naše duše, ubogati, jc uaie -stališče do vsesokolskega izleta jasno podano. Naši ljudje se bodo proti vsem Sofcokxm zlasti radi navzočih gostov dostojno obnašali, sokolskih prireditev pa se v -nobenem oziru ne bodo udeleževali. * Ne rečemo, da Sokoli v Ameriki niso Sokoli iz Jugoslavije. — Sokolstvo je povsodi enako. Povsodi stoji sokolstvo kot -mogočna falanga proti križu in sicer pod krinko Slovanstva. Povsodi so Sokoli oni, ki rušijo temelje katoliški veri. Slovensko Sokolstvo v Ameriki je enako. V Chicagi je do sedaj nastopilo še mirno, to pa edino, ker ima med seboj tudi člane, ki so katoliški fantje in dekleta, in ki kakega protiverskega humbtiga nočejo podpirati. Toda počakajte, ako jim bodo katoliški člani pomagali do moči, boste videli, kako bodo nastopili, prav kakor povsodi. Kcor ima količkaj razuma, vidi lahko, da bi bilo zanje nespametno sedaj nastopiti s celim svojim programom. S tem bi sami sebe uničili. Treba v kalnim loviti tako dolgo, dokler ne bodo zrastli. . . Ne, nikar se ne motimo: ogenj samo žge, sokolstVo pa neti boj proti cerkvi. To je sedaj od katoliške cerkve prepovedano društvo in katolik ne sme in ne more biti član te organizacije. Zato katoličani, ne redimo si £ada na prsih, saj se jih že tako preveč redi okrog nas od naše nezavednosti. RAZNE NOVICE. IZ TURŠKO-GRŠKE FRONTE. Smirna, 5. sept. — Turške čete so še vedno v ofenzivi in grška armada se umiče na celi črti. Zavezniški zastopniki se trudijo na vso moč, da bi pridobili obe bojujoče sile za premirje. Če se položaj v kratkem ne izpremeni, bodo Grki prisiljeni zapustiti in izprazniti vse, kaT so zasedli v Mali Aziji. -o- POPOLNI SPORAZUM MED A-MERIKO IN MEKSIKO. Mexico City, 5. sept. — Kot razvidno iz delovanja meksikanskih državnikov se resno trudijo, da čim preje dosežejo popolno priznanje od Združenih Držav sedanji meksikan-ski vladi še meksikanske IZ DELAYSKIH KROGOV. — Sodnik Daugherty je izdal sod-nijsko prepoved uinjunction", proti stavkarjem. V prepovedi so vključene drakonične točke, ki prepovedu jejo organiziranemu delavstvu sko-ro vsako gibanje v korist stavke. Izdana sodnijska prepoved je naperjena proti stavki železničarjev, katera še vedno narašča. — Načelnik Delavske Federacije Gompers odločno protestira proti izdani sodnijski prepovedi in grozi vladi, da bo vse organizirano delavstvo Združenih Držav odpoklicano na stavko, kot v protest proti izdani autokratski prepovedi. — Vlada Združenih Držav je mo-. Glavne ovire povzročajo !'jil'2irala "adJ 5 maršalov, ki „ ikanske f vladne odredbe. |bod.°P • , s,avkarj' ne bodo , , , - .. at i -i • i i grešili proti izdani nrepoveai. glede oljnatega polja v Meksiki, ka- j r rr r tere bodo skušali sedaj v kratkem _ — v Waycross. Ga., so bile zadnjo soboto izvršene prve aretacije na podlagi sodnijske prepoved?. Ta-mošnji distriktni pravnik J. W. Bennett je izdal zaporno povelje proti 9 stavkarjem, ki so jih oblasti aretirale in postavile pod varščino. -o- premostiti. SEDANJI RDEČI PARADIŽ V RUSIJI. Neka Beulah D'Artsimovič, kateri se je posrečilo pobegniti vred z njenim soprogom iz boljševiške Rusije, sedaj opisuje razmere, ki vladajo v sedanji Rusiji. Svoj spis je naslovila "Rdeči paradiž.', in ga objavlja v Chicaški Tribuni. Tisti, ki si predstavljajo sedanjo Rusijo za nekaka nebesa naj ta spis temeljito prečitajo. Tudi maxacru "Del. S." ne bi škodilo, ako bi ga prebral, bi vsaj videl, kako debele laži o ruskih razmerah on ^objavlja- -o- PREISKAVA IZGREDOV V IZ JUGOSLAVIJE. Že poldrugo leto v preiskovalnem zaporu. Vojak A. Rojko je pred poldrugim letom prosil za dopust, ker mu je umrla mati. Šel je k službujočemu častniku in ga lepo prosil v pristojni obliki, naj mu aa dopust. A kaj se je zgodilo? Oni kap-lar, ki je stal častniku ob strani, je sunil fanta in zakričal nad njim: "Ti ne smeš dobiti dopusta, ker si "švaba"! Dotični fant ni bil Nemec ,ampak pošten sin slovenskih starišev in ponosen na svoj slovenski jezik. Sedaj je ta fant rabit par ostrih izrazov in Še danes stoka v ječi, torej že poldrugo leto, in ne ve, kdaj bo dobil zagovornika in kdaj bo obravnava. —- V Pittsburghu, Pa., je izbruhnil ogenj v neki hiši, kjer so bili nastanjeni železniški stavkokazi. Sedam stavkokazov je bilo do smrti o-pečenih, več pa ranjenih izmed katerih se jih več bori s smrtjo. —-o- — Stavka antracitnih premogar-jev je končana. Stavkarji so zmagali, v večini z vsemi svojimi zahtevami. Stara plačilna lestvica ostane v veljavi do 31. avgusta 1923. S tem je premogarska stavka mehkega in HERRINU SE NADALJUJE. Marion. 111. 5. sept. — Porotniška j*™ega premoga formalno končana preiskava, ki traja DE VALERA NA SMRTNI POSTELJI. Dublin, 5. sept. — Irski republikanski vodja Eamon De Valera je. kakor poročajo porbčila nevarno o-bolel za pljučnico in 'je le majp tipanja, da bi okreval. VLAK SKOČIL S TIRA. Indianapolis, Ind. — Potniški v^ak, ki je vozil med tem mestom in Peoria, 111., je skočil s tira, kakih 12 milj od'tukaj. Ponesrečila se je ena žena in en otrok. že par tednov glede izgredov, ki so se pripetili v Herrinu za časa stavke, se nadaljuje. Več krivcev je aretiranih. Veliko jih je tudi pobegnilo, katere še sedaj sodnija zasleduje. -o- POTRES NA JAPONSKEM.- Tokio, 5. sept. — Silni potresni sunki so se pripetili v Taihoku v severnem delu Formose. Veliko poslopij je potres popolnoma razdejal. Pričakuje se tudi življenskih pone-srečb, ciasi o tem se še ni prejelo nobenih podrobnih poročil. -o- -o- — Premogarji na polju mehkega premoga že po večini delajo po vseh lokalih, kakor razvidno iz podatkov zadnjega tedna. Je sicer še par operatorjev, ki se upira podpisati cleve-landsko pogodbo, toda ti tvorijo tako majhno manjšino, da njih obotavljanje sploh ni vredno nobenega upoštevanja. Kako sodi Nemec o* Slovencih. KatolišI^ duhovnik Nemec iz Vest-falskega nam piše: Na svojem potovanju po Sloveniji sem se prepričal, da je slovenski narod v jedru zdrav, čvrst, zaveden, veren in pobožen in le tak narod ima bodočnost. Tako n. pr. so me ljudje v Sav. dolini pozdravljali s prelepim pozdravom: "Hvaljen Jezus", čeprav sem tuj duhovnik. V Kamniku sem videl cerkev nabito polno pobožnih vernikov, v Novem mestu je v enem dnevu prejelo okrog 300 vernikov sv. obhajilo, v Gorici sem videl kapucinsko cerkev do zadnjega kotička nabito polno. Menda ni naroda, ki bi bil v vsakem oziru tako izborno organiziran, kakor je ravno slovenski narod. V Savinjski dolini sem videl skoro v< vsaki drugi vasi kako konzumno društvo, kako kmetsko hranilnico in posojilnico, kako katoliško izobraževalno društvo ali sploh kako katoliško organizacijo, ki vse vrlo napredujejo. Priznati moram, da bo imel tisti sprevodnik južne železnice, ko sem se namreč vozil iz Ljubljane v Celje, popolnoma prav, ko mi je rekel dobesedno: "Pri prihodnjih volitvah bo Slovenska ljudska stranka zmagala na celi črti P* Slov. Gospodar. MEKSIKANSKI POSLANEC U-STRELJEN V ZBORNICI. Mexico City, 5. sept. — V meksi-kanski državni zbornici je prišlo med debatiranjem do tragičnega konflikta med državnima poslancema Todcua-to Lomos in Martinom Baraganom. Slednji je potegnil samokres in ustrelil poslanca Lomosa. ki je na mestu padel in umrl. TOČA IN NEVIHTA V MICHIGANU. % Detroit, Mich. 3. sept. — Včeraj popoldne ie pridivjala nad to okolico huda nevihta in toča, ki je napravila po polj;; občutno škodo. Tudi več poslopij je poškodovanih. DENARNE POŠIUATVE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar . Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo poštd prejemnika in sicer to izvršuie "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo V zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni Ti stini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih VčerajSne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram- 500 — kron......................$ 1.75 50 lir ..................$ 2.90 1000 — kron......................$3-35 IOO lir .................. 5.30 5000 — kron........................$16.25 500 lir . .*................. 25.00 10.000— krpn....................$3ioO 1000 lir ................... 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00.računamo 40c. Od $25-00 dn $5000 računam© 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. .Od $75 no do $100.00 računamo $1.50, Za vsa nadaljna nakazila računamo p« ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" r«49 West 22nd Street Chicago. Ill 3i .... . 2i .» • &£Ž ,-k . ... - Uhaja trikrmt aa teden mki torek, četr-, tek in soboto. Stane aa celo leto sa Ameriko (iiven Chicage 93-00. Za Ev. ropo $3.50, Za Chicago $3.50. LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD+ GFSI0 + 7A RFSKIIfO IM PRAV I m EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. - f Izhaja trikrat na teden. ' ---1- Edinost Publishing Comnany. 1849 W. a and Street, Chicago, III. Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Timet a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. ...... Entered as second-class matter October u, 1919, at the post office at Chicago, 111. j under the Act of March 3, 1879- Gorazd piše v svojem pozdravu, da nas hoče s slovaškimi novci osvobojena stara domovina iz hvaležnosti "osvoboditi grde rimsko-irske suž~ nosti. "Toraj za naše žrtve in-za naše delo v prospeh osvobojenja stare domovine, v znak hvaležnosti, nas hoče ta škof odtrgati od Rima!? ''Res take hvaležnosti si nismo želeli in je ne pričakovali. " Vendar prepričani smo, da je misija česko-slovaške narodne cerkve prišla in kakor je prišla, tako 1 o, tudi odšla. Slovaški narod bo pa ta napad na svojo vero junaško odbil/" kakor je že mnogo drugih. LABOR DAY. S IZ SLOVENSKIH NASELBIN. 'i' dušnega pastirja, č. g. Jolin Me£tel-na. Nad 20 let je č. g. John G.-JfUertel pastiroval v naši župniji, kakor mnogo drugih č. gg. duhovnov ravno tako je bil tudi njegov kruhek grenak, prišel je na župnijo brez "sobe, kar ga je najbolj bolelo, kajti vedel je, da brez farne šole ne more biti obstanek župnije trden. Zato je začel resno misliti za zidavo šole, in posrečilo se mu je. Šola je stala farane $17.000 in danes se jo ceni nad $50.000 vredno. Pred par leti je z dovoljenjem fara-nov kupil 4 hiše za č. č. šolske sestre, tako, da ;e sedaj naša župnija z vsem potrebnim preskrbljena. Eno misel imajo farani sedaj in ta je plemenita misel, zidava nove cerkve. Poročevalec- Zopet slavimo praznik "žuljeve roke", praznik roke, ki drži sedaj cel svet pokoncu. Delavec in farmar, (kmet) sta dva stebra, ki sedaj dr- JOLIETSKE NOVICE. | "St. Francis College and Acade-V sredo 31, avgusta so prohibi-! my' mlade dekleta in fante pa bo žita celo človeško družbo pokoncu. Delavski praznik so naši idealno na- ciJ*ski detektivi zavohali v "The <,tvonena jutri 6. septembra. The dahnjeni predniki in ustanovitelji države temeljev naše države upeljali liet Products Co." pivo s "kikom." . a SalIe School, ki je v rokah za to; da bi ta dan ustavili vse delo in bi vse privedli do resnega premiš- Pivo je imelo 3.7 odstokov alkohol-j Chr.isfian Brothers" pa bo otvorje- ljevanja delavskega vprašanja, da bi bogatin, delodajalec nekoliko po- ne moči. Pivo in trucki na katerih ina tudi danes 5- septembra. Ta zad- Chicago, 111. — Pretekli pondelek so se zbrale v stanovanju Miss Ma- mislil, kaj mu je delavec, kako potreben je njegovemu vspehu, da ne mo- > bilo naloženo pivo je bilo vse 'njl ucni zavod Je zlasti priporočljiv r/ ^artnik vse član,ce Marijine k te, ki morajo skozi priprav-!druzbe na Surprise party" v slovo re niti za inčo naprej s svojo industrijo, ako mu delavec ne bo dal svojih skupaj zaplenjeno in šest oseb are- f.a, ^ante* k sil j)a razpolago. Danes naj vse delavstvo ustavi delo, pa je vsa stvar samo velika mešanica. Kar je pa še več, namen tega praznika, da bi kapitalist nekoliko premislil in se zavedel, da delavec ni stroj, temveč je človek, kakor on. ki ima enako pravico do življenja kakor on, da bogatin radi svojih milijonov ni niti za počen ficek več vreden, kakor je dela- tiranih, ker so se "pregrešili" črez ,?aIne te^aie za študije vseh strok, prohibicijski zakorj, ki ga je spra- Joliet Township High vil na svet znani Volstead. Preis- Sch°o1" Pa ho otvorjena prihodnjega kava se je vršila pod vodstvom Al- II" sePtemhra. K tej šoli so letošnje tred Lindgren. ki je zastopal šerifa | Pfočitnice cIozidaI' precejšni del po- vec. ki mu gara v tovarni. Ne zlato, ne srebro ne dela vrednosti človeka, ,n P°<3 posebnim" oddelkom defek- |s*°Pia temveč človeška duša, ki je enaka v bogatinovem telesu kakor je v delavčevem. Zato',pa ima delavec ne po kaki postavi, ali kaki ustavi temneč po božji naredbi popolno pravico, da dobi za svoje sile, katere da bogatinu, toliko plačo, da se bo prav tako lahko lepo in mirno preživel, si vzgojil svojo družinico, jim poskrbel dobrega vsakdanjega kruha in si tudi za bolezen in starost lahko kaj dal na stran, kakor bogatin. Te pravice delavcu ne sme kratiti nobena ustava, nobena postava, nobena država, nihče. * In tukaj je pa glavna točka, glavni vzrok vse naše sedanje nesreče in našega nemira. Bogatin, ki uloži svoj denar v kako industrijo, v svojem brezver$tvu ne pozna delavca kot brata, temveč kot navaden najce-t.eji stroj, ki mu proizvaja v tovarni. Ako se kak stroj pokvari, ga stane denar, da ga popravi. Ako se pokvari delavec, dobi jih zastonj deset namesto enega. Ker so vrgli bogatinje Boga iz prestola svojega srca. postavili so si nanj zlato tele — svoj vsemogočni $. In sedaj pa mora tivov. Cela afera se je završila nekako ob 9. uri zvečer. Trucki na katerih je bilo pivo s kikom so bili iz Chicage. Vozniki trUckov so bili . prisiljeni zapeljati pivo na jetnišnič- ^marn ho ostal pittsburškim no dvorišče, kjer ga je zastražila po- >Iovenceni v dolgotrajnem spomi- Y kratkem zopet več! Poročevalec. Pittsburgh, Pa. — Letošnji Ve- sebna straža. Trije vozniki in trije mi* ka,.tl tegfa dne se ie praznovalo spremljevalci pa so bili vtaknjeni v 25"letnico obstanka tukajšnje sId-celice v ječo. Tako le se eodi lin- venske župnije. Marijinega Vnebo- svoji dosedanji priljubljeni predsednici Miss Mary Kremesec, učiteljici publične šole. Ta večer se je namreč predsednica poslovila od svojih sosester in odšla v samostan slovenskih šolskih sester v So ' Chicago. Predsednica je bila ginjena, ko ie videla toliko ljubezni svojih tova-rišic. Glavni govornik je bil naš g. župnik, ki se je v imenu družbe in v svojem imenu zahvalil odhajajoči predsednici za vse obilno delo, katerega je izvršila Miss Kremesec za Marijino družbo in za župnijo sv. Štefana. — V spomin ji je izročil dar društvenic leji srebrn križ in knjigo za redovnice. — Tako so naše slovenske sestre takoj ob svojem godi lju- . dem, ki se drznejo grešiti zoper yzetJa- Okoli 8. ure zvečer so se za-Volsteadov zakon. Da bi ga koklja farani zbirati in ni bilo treba brcnila! dolgo čakati, ko je bila prostorna — Mrs. Matilda Launch je na dvorana K- S- Homa napolnjena do |prihodu v naselbino utrgale izmec 1608 N. Broaduav ulici pravkar ku- zaflrTJe^ kotička. Vsled preobile u-j™ših deklet, v našem Marijinem pila hišo s trgovino, ki jo je dosedaj dfezhe ocl strani, faranov se ni mo-Jvrtu cvetko, k, upamo, bo krasila v*e samo okrog tega teleta plesati skupaj z njim. Delavec mu ni brat, llastoval Mr. Anton Gorsich. Mrs. f ,zvrsitI programa, kot se je že- redovno družbo, kakor je kra- ter je zatajil Boga. v katerem edino sta si brata z delavcem. Zato sedaj Laurich bo otvorila sedaj v tej tr- ,e,°' in mno&- kateri so prišli k sila naso župnijo. — Miss Mary Kre-kapitalisti mislijo samo, kako bi se to zlato tele vedno bolj debelilo. Zato govini "Ice Gream and Soft drink banketu- da sl'»i° 8«vor ustanovi- »nesec pa zehmo obilo božjega bla-p^sVu*a stroške proizvajanja zmanjšati, kolikor se najbolj da, zato da |parlor." Nov prostor, kjer se bomo te';,®v..3°. Se moral\ zadovoljiti z goslova m vstrajnosti v redovnem 1)6' njemu več ostalo. Prvega, katerega pritisne je delavec, ker ta je naj- lahko včasih posladkali! spodnjimi prostori. K. S. Doma, bolj pod njegovo oblastjo. Potem pa javnost, ki kupuje njegove proizvo- vzvišenem poklicu. — Da bi i i Ie Mr. Anton Prtzdertz naš uerlec- V resnici povedano, da tolike še veliko naših deklet sledilo! množice Slovencev se še ni videlo de. Tako, le tako je bilo mogoče^ da je iz revnega židovskega cunjarja ni tr^cvec n-> X Broadwav u- pred nekoliko leti postal danes bogat milijonar. * lici si prenavlja svojo prodajalno. "a nohenih <*] prfišnjih prireditev. T ...... .. ^ . . . - -L- } i- • j i- , kar srn(> "h imeli dosedaj. Prišli * ln ce je kedaj bilo na svetu tako neztiravo m nemoralno razmerje. Ko bo prenavljanje doijotovlieno bo . . ... . , . HHHM^Hjl tnln m daleč. ie teško pričakoval velikc- nmreč praznovanja 2S-let- ie to danes. Ce je kdaj bila "auri sacra fames" — "prokleta lakota po prodajalna vsa drugačna, bo mnogo \-saji(]0 -denarju" na vrhuncu je to danes, ln ker so pa še vero spodbili, da se svet širša in daljša in mestfr dosedanje-; ^^ ^ -Or toliko stavk na vseh koncih in krajih * * UTRTNKT. tisti. k; «0 nesrečni, vidijo v«f tn\-, knl ^r ie v resnici. * * * spiritist ti posebno lahko pove nikogar vec ne boji. je pa vsa nesreča tukaj. In od tod toliko nemirov in ga trame tronta bo krasno, umet- - A , .. . , , & 1 m, .... . nice, tukajšnje slovenske zupnjje. lano pročelje iz opeke. 0 . .... , . , • - T-- A , . . . 1 ravim vsi so prišli, le onega m kaj mislis tedaj, kadar nic ne mis- , ......... . T^,. I. ..Mr- Joh" KiTiniich Preižni hilo. čigar zasluga je. da so pitte- «§• , Delavsko vprašanje je najvažnejše vprašanje sveta. Dokler se to lastnik znane trgovine "Mv Store" |)nrii;i Slovenci rstnl' ve. t .- "' * * * vprašanje na l$ak način ne bo rešilo, ne bo miru. . na Broadway in Rnbv ulici'si je od- vcri in katoliški «rkv^ Ni'^a ! ' indie niso nikoli taki. kot se o- Delavstvo samo b, pa se res.lo svoje vprašanje, ko b. se mu samo ne pr, novo trgovino dne septembra bi,0 me(J namj ■ mora| iskatl kažeio drugim. toda skoro ,xdro urivalo toliko padarjev, ki mu hočejo reševati njegove zadeve. Predana Rubv in Summit ulici Mr Ki- > - 1 . . . - . . ... J 0 . .. . ;. . . . . . . .. - ' 1 u * ' si zdravia. katero je izguhil za nas, postaneio taki. vsem je to socializem. Socializem je zioovska iznajdba, kakor je radi- rinčich bo imel v svoji trgovini vse. :n : • - ... , - ' * * * , .......... . . . . .. . in to je nas precastiti gospod zup- kalizem kakor ,e boljševizem ,n kakor bo se sto in sto drug.h ,z mov. kar spada v "department trgovine." „,k. Rev. c Merte, kat • • od. | Tež;e ;e na1a^ti sebe. kako. Ž,d zna ljud. za nos vleč. Zna najt, z.lico kjer posegace seda, ta stan _ ..The Joliet Rival, Bas^ Ball potoval en mesec pred našo slav- ge. Nič mani niso mnogi boli n-!- sedaj drugi, da lažje krade iz vseh žepov denar. Zid je milijonar in zid p„ri.- • 1-i t„ jn- orjrinn v nniP111___.. ^ r* t n , , • 1 -4.- j • ti' & . J „ ... , .. _ ' • . : , , ' arK Je r>u te dni oadan v najem nostjo v Evropo. Dal Ro^. da bi se kriti proti drugim, kakor prati «e- ;e vodja socialistov. Zato pa mkoar ne bo rešitve. Do sedaj je delavstvo ostalo 'sezono te^a leta "Speed v kratkem povrnil zdrav in čvrst bi. upalo v stavko. Toda vedno bolj in bolj se kaže, da tudi to orožjet že ni več orožje v njegovih rokah, temveč orožje v rokah bogatinov in i\jego- Bov A. C." teamu. Ta park je en nazaj med svoje farane, kateri ga . • . , . , t ... najlepših parkov za igranje žoge in nestrpno pričakujejo. Nad vse hvale vih delavskih voditeljev proti njemu Ce zasledujemo potek vseh zadnjih igrralcem nudi tudi priliko'za visoko;* vredno, postopanje Rev. Sojarja. stva samo v toliko v kolikor s,--vecjih stavk, povejte, ali se nam ne zdi marsikaj sumljivega? Ali se nam računanje za vstop. Vsa druga i- namestnika Rev. Mertelna. ker 1 mene politikar i i svoje besede ' r.e zdi. kakor bi bili isti, ki povzročajo stavke, isti proti katerim so prav- ^aH^a so brezplačna, ki pa igral- Vsaki priliki vspodbuia farane da zaprav naperjene in sicer zato, da dosežejo na ta način svoje namener;cem ne nudijo nikakih dohodkov.'naj imajo vedno na mislih ' Father Premog treba podražiti. Delavcem utrgaj mo place, podkupimo vodite- «Speed Bovs" teamu se je cialo pred- Mertel-na in naj molijo za nje-ovo lje, pa smo varni. Delavstvu slednjič res povišajo plačo za kakih 10 ali nos^ pri najemu Rivals Parka, kjer j zdravje Zanimiv pogled je bil na Načini vladanja spremene ln"' 20 odstotkov, svoje izdelke pa za 40%. To je izguba, kaj? igralci tega teama so najhitrejši in veliko sliko Rev. Mertel-na, katera i ie bila obešena v dvorani, okrašena * * * Iz sloge raste moč, iz moči raste nesloga. * * * Tisti ni vselej neumen, ki časa ne more razumeti. * * * Nekateri Iiudie so tako lakcm^i hiša izgleda sedaj krasni moderni WV^V^^^^ V^ ^ ^T^T Zato delavstvo, na ta naš praznik je tudi naša dolžnost, da nekoliko najboljši premišljujemo svoje revno stališče in se vprašamo, kaj je vzrok vsega! _Mr joseph Leberchar na Sum- z rvetljicami Ker ni bilo' mo-oČ-e tega? Zakaj ne moremo nikamor? Kdo je vzrok? Kje je rešitev? mit ulici si tudi prenavlja svoj dom.'uit; osebno navzočemu, je Father Jasno kot beli dan je. kdor hoče videti, da je rešitev samo ena: nrmmk-ni! nekoliko nn^ai c^- ^ t t t j - . , , . ...... t , , _ , . , . w , ,xt - . , .. . ",so S1 1e pomaknil nekoiiKo nazaj, So--r poskrbel, da so imeli farani,na denar, da kar znajo, ko nm o 1 nazaj h krscanskim naukom m načelom! Nazaj zopet vero in industrijonpridelal par sob in hišo obzidal z videti vsaj sliko svojega do-nariu govoriš Kapitalist mora zopet priznati Boga nad *seboj, kateremu je odgovoren 0pe^0 Delo je okusno in njegova ->f - za vsako krivico, kateri ga bo gotovo kaznoval, č® tudi svetni pravici uteče, ki je priča pri vseh njih konferencah in skrivnih posvetovanjih. Nazaj Boga zopet v delavske mase, da ne bomo poslušali kake sleparje, ki izkoriščajo naše zmešane razmere, da si kujejo bogate dobičke, da bomo dobili voditeljev, ki se bodo bali Boga kot maščevalca vsake nepoštene izdaje delavskih stanovskih koristi. Da, nazaj vero v človeštvo! Ako bo vera. bo strah božji, ako bo strah božji, bo poštenje, kjer je pa poštenje, tam je sreča in zadovoljnost, tam je vspeh! Ali ni res tako? Slovenski delavec nimamo prav? ^ -o- Češka narodna cerkev v Ameriki. Češka narodna cerkev v ameriki. V Ameriko je prišel te dni češki "škof" Gorazd I. (po domače odpadli češki duhovnik) P'avlik in pri vstopu v Ameriko tako-le pozdravil tudi katoliške Slovake: , "V starem kraju sem čital o trpljenju, katerega morate na mnogih krajih trpeti glede cerkvenih zadev, da so duhovniki, katere Vam irski škofje pošiljajo, Madjaroni ali Nemci . . . v tem sem videl poziv za se, da sem se nemudoma pqdal na dolgo pot, da preživim nekoliko mesecev med Vami, da bi Vam poskrbel s tem bratsko pomoč ... Osvobojena domovina Vas hoče iz ljubezni in hvaležnosti do Vas, osvoboditi od grdega rimsko-irskega suženjstva tukaj v Ameriki." *'Jednota," glasilo Slovaške Katoliške jednote, piše na to: "Škof svojo deco! dom — Mr. Frank Škul jo je srečno primahal nazaj na dom. Sedaj izjavlja "there is no place like home!" — Mr. Anton Smotich na r302 — Highland a ve., ki ie boTehala precej časa na "eezemi" se počuti mnogo' boljše in bo v kratkem popolnoma okrevala. — Vse lokalne župnijske in publične šole se pripravljajo za otvoritev novega šolskega leta s katerim bodo pričeli, kakor se čuje še td teden. Naša župnijska šola sv. Jože- I fa bo otvorjena 5. septembra, to ;e danes. Vsi slovenski stariši so dolž- j ni. da pošljejo svojo deco v kato-Tiško šolo. Upati je. da ni takih, ki j bi tega ne naredili, vendar če je kateri v naši naselbini izmed takih naj se spomni, da je za vzgojo svoje de-ce, odgovoren pred svojim Bogom! Katoliški stariši v katoliško š^lo s A č s VABILO! na ve=e'ico in gledališko p-edstavo "DIVJI LOVEC" katero priredi SLOVENSKO MLAD. sam. POD. društ. "danica" v nedeljo dne 10. septembra v Narodni dvorani na i8"ti cesti ;n Racine avenue. Z-čete!: te čno oT- pr! 3. uri popoldan. Vstopnira 53 centov. Za pirčo in prigrliek bo dofcro preskrbljeno. Za obilno udeležbo se priporoča OB30R. t t t č t t fj i V NEDELJO POPOLDNE. 14 po bink. — o božji previdnosti. Mat. 6. Nedelja — Nikolaj. Tol. spoz. Pondeljek — Protus in Hijacint, muč. Torek — Sveto Ime Marije Device. Sreda — Evgidij, patriarh. Četrtek — Povišanje sv. Križa. Petek — Marije 7. Žalosti. Sobota — Kornelij in Ciprijan, muč. O ZAKRAMENTIH V V SPLOŠNEM. Dve glavni sredstv? ste, s katerimi moramo dobiti milost, in ti ste* zakramenti in molitev. Zakramente prav primerno imenujejo prekope, kanale milosti. Potrebno je, da se steka nebeška voda, katero imenujemo milost in ki ima svoj izvor v Bogu in v svetih ranah našega Odrešenika, preteka v na^e duše, morajo biti kanali, po katerih se ta milost pretaka, in ti ta-jinstveni skrivnostni prekopi, kanali so zakramenti. Kaj pa je zakrament? Na to vprašanje vam. prijatelji, odgovarjam: "Zakrament je vidno znamenje, postavljeno od Jezusa Kristusa, in sicer ie to vidno znamenje nevidne milosti božje v naše posvečenje." Da bomo te besede razumeli, moramo uvaževati, da je zakrament znamenje, in sicer vidno znamenje; da je to znamenje postavil Jezus Kristus; da je to znamenje nevidne milosti božje, in sicer kake posebne milosti ali pa milosti, katero podeljuje to znamenje naši duši. Pod znamenjem razumevamo stvar, ki nam označuje ali predoču-je in predstavlja nekaj drugega. Tako nam na primer predstavlja križ, Kristusovo trpljenje. Ravno tako je zakrament stvar, ki nam predstavili nekaj drugega, na primer sv. V r- : polivanje z vodo (ali obliva-r*e) ie umivanje, ki nam predstavlja. da ie duša umita, očiščena prvotnega greha. Zakrament je nadalje vidno znamenje. — — Vidno imenujemo to, kar- zapopademo z našimi čuti, na primer, kar vidimo z našimi očmi pli slišimo z našimi ušesi. Voda-, s katero se oblije krščenec, besede, ki iih izgovarja duhoven pri sv. krstu, so nekaj, kar zapopademo z našimi čuti: skesana obtožba in kes p i spovedi, odveza dana od spovednika so ravno tako vidna znamenja pri zakramentu sv. pokore. Nas protno od tega, kar je vidno, je dušno (duhovno); to se pravi, česar ne vidimo z našimi očmi, ne slišimo z našimi ušesi, česar se ne moremo dotakniti na primer z našimi rokami. To so skrivne mišji, taka je .naša duša. ki misli, ki hoče. ki stori, da se naše telo giba, ki pa ni vidno. kakor je vidno naše telo; taka ie podoba Božja, ki ie vtisnjena v našo dušo. posvečujoča milost bož-ia. ki je skrita v naši duši, če se na-hahtno v stanu milosti božje. To znamenje je postavljeno od Tezusa Kristusa, to se pravi, določeno od Sina Božjega vsled oblasti in moči. ki jo ima. in to znamenje, postavljeno od Jezusa Kristusa, bo trajalo do konca sveta, nobena človeška oblast nima moči in -pravice, to znam en i e odpraviti. Naš Odreše-nik t*e oostavil sedem zakramentov: Krst, birmo, sv. Rešnie TeTo, sv. pokoro, poslednie olje, mašnikovo posvečenie in z-kon. On jih je izročil sv. Cerkvi in ji ukazal, da jih čuva in varili e, da določi obrede za nie in ni jih deli vernikom. To znam en ;e r»-> *ie znamenie nevidne milosti bož;e.--Bankovec. ček. menica označuje in predstavlja gotovo svoto denarja, ravno tako pa označuje in predstavlja znamenje zakramenta milost, duhovno vrednost duše. Ta milost ie lahko kaka posebni milost. Kako£ imamo različno svetno, zemsko dobro: življenje, zdravje. lepoto, bogastvo, ravno tako 1-mimo različro dušno dobro, ki je obseženo v milosti, in ki je različna v raznih zakramentih. Vsak zakrament podeljuje posvečujočo milost božjo, istočasno pa tudi še druge j posebne milosti. j Prijatelji, glejmo na zakramente vedno ko na prekop, vodotok milosti, vedeti moramo, da so zakramenti« glavna sredstva za naše zveliča-nje, ker ravno po zakramentih postajamo deležni zasluženja Jezusa Kristusa. Ne zadošča, da jih samo spoštujemo, kerf so nekaj svetega v naši sveti veri, marveč poslužuj-mo se zakramentov pogosto po namenu Jezusa Kristusa, ki je te zakramente ustanovil. APOLOGETIKA. ČEDNOSTI. ♦Za kristjana ne zadošča, da se varuje greha; on se mora vaditi tudi v čednostih in delati dobra dela, kakor nas opominja sv. Duh: "Varuj se hudega in delaj dobro!" vrt, poln dobrih sadov, poln čednosti in krepostij, kakoršno je bilo srce Jezusa in Marije. Vadimo se dan za dnevom v teh čednostih, prosimo Boga za potrebne milosti, in kakor osvežujočo jutranja rosa cvetlice in rastlinstvo, tako bo milost.božja napajala naša srca, da bomo rastli v milosti in kreposti pred Bogom in pred ljudmi, miiwMm. San Francisco, Cal. — Boj na- premogarskem polju je pojenjal in premogarji se vračajo na delo. Rudarski kapitalisti so odjenjati, dasi so poizkušali z vsemi svojimi sila- mate kje pokaz'ati le drobec kake dobrote? Mislim da ne. In tudi lah- 'jubiti svojega bližnjega ni mogoče. Tako vidimo kapitaliste in revo- je tudi ne bo, ker ljudje, ki sede na gotovih stolčkih niso iz naših vrst, ampak pristaši onih, ki nas tlačijo k t'lom in nam ne privoščijo niti poštenega življenja — in to so brezsrčni kapitalisti. Ko bi ljubi Bog dal delavstvu to pamet, da bi se vse brez razlike združilo v eno samo silno mogočno organizacijo, bi bil boj za izboljšanje delavskih razmer navadna i-gračka. Če bi delavstvo nastopalo mi, da bi razbili delavske vrste. skuPai> kot eno telo, bi delavstvo Premogarji so bili v tem boju fi- sPloh "e poznalo, kaj je boj, ker i nančno silno oklani in vzelo bo precej časa, predno se bodo te rane zacelile. Gospodarjem premogoro-vov pa stavka ne bo delala težav, ampak ravno nasprotno, prinesla jim bo še dobiček, ker že sedaj so 'dvignili cene premogu in dvignili Prijatelji, vi veste, da je čednost, jih bodo še; ko pridejo zahteve za krepost neko nagnjenje naše duše, premog prihodnjo zimo. ki nas nagiba in priganja, ki nas na- Ali je s to zadnjo stavko delavec vdihuje, da delamo dobro. Kakor kaj pridobil? Prav ničesar. Ne bo je greh slabo nagnenje srca, slaba dolgo, ko bo moral zopet v boj za .navada, tako je čednost, krepost svoje pravice do poštenega življe-Idobra navada, ki nas navaja, da de- nja. Premogar ni praktično prido-lamo in ravnamo, kakor . zahteva j bil nič, vrniti se je moral na delo božji zakon in sveta božja volja. pod starimi pogoji. Gospodarji pre-Krepost, čednost je človekova mogorovov pa so na drugi strani popolnost. Čednost stori človeka dvignili cene premogu in bodo zo-Bogu dopadljivega. Človeka je Bog pet obremenili publiko z novimi vstvaril, da se vadi v čednosti, ka- bremeni s povišanjem cen pri pro-! kor rodi dobro drevo dober sad, dajanju premoga. Sedaj vzemimo, kakor pošilja solnce svoj^ žarke; ko bo moral izdelovatelj plačevati krepost, čednost je sad, katerega več za premog, kakor dosedaj, bo mora obroditi vsaka razumna stvar, isti skušal to. kar bo več izdal za vsako razumno bitje; čednost je premog dobiti nazaj in bo nastavil I človekova čast. slava in krasota, svoje izdelke na višjo ceno. Tako Brez kreposti ie človek kakor drevo bo narediti drugi in tretji in prišlo ko še čakate na dobrote od njene jlucijonarje v boju proti Kristuso-strani. Delavstvu se ni pokazalo ni- vem nauku, ki uči najprvo medse-kake naklonjenosti v času njegove- j bojne ljubezni, potem še le na pod-ga bojevanja za svoje pravice in sellagi iste hoče zidati pravo iskreno ...j: __ « «• «• prijateljstvo. Kapitalizem je rodil revolucionarje in za iste tudi skrbi, da cepijo delavske vrste. Revolucijonarji med katere spadajo socialisti, anarhisti in drugi nevarni elementi skr-be, da v delavskih vrstah ne pride nikdar do prave iskrene solidarnosti. Oni ščujejo razred ha razred in vse .to seveda pod krinko "prijateljstva" do delavstva. Dasi sami vedo, da njih recept ni pravi, da bi osrečil družbo na splošno, vse eno vpijejo, da je edini v katerem bo našla družba svojo srečo in zado-voljnost. Vpijejo, pravim, dasi vedo, da je neizpeljivo kar propagirajo. Pa zakaj farbajo ljudstvo, ako vedo, da ni dobro kar propagirajo? Zato ker nimajo nobene vere, ker v njih srcih ne najdeš čuta dolžnosti biti pravičen do svojega bližnjega. Oni ne pripoznajo nikokar višjega na seboj. Ne pripoznajo Stvarniki Boga in se ti smejejo, ako jim poveš. da bodo njemu enkrat odgovor dajali za svoje čine. In ali moreš zaupati kaj ljudem v katerih srcih ni nobene vere, nobene morale. Vzemi človeku vero iz srca. pa ne ostane prav nič drugega, kakor navadna žival. Če se ne čuti v svojem stega bi izvojevalo že predno bi delavstvo odšlo na stavko. Toda, ne da se pomagati še za enkrat. Naše vrste so razcepljene, razcepljujejo jih sovražniki delavstva. Med nje pošiljajo razne "delavske agitatorje," ki pod krinko prijateljstva razdirajo delavsko solidarnost in isto uničujejo. Kapitalistom ni nobeno dejanje preumazano. Zgodovina to potrjuje. Kapitalisti zlasti židje, so znali vcepiti med delavske vrste grozno medsebojno sovraštvo. Najprvo so zasejali v srca delavcev razna zasebna prepričanja in potem v duhu istih razcepili samo, da da bi se razni radikalni kričači. ka- se bo znebil, saj odgovora ne terih baš tudi med Slovenci ne bo treba dajati- tako mislijo naši manjka, vzdržali na površju brez socialisti. In ljudje s takimi ideja- brez listja, zvezda brfz svetlobe. bo okoli, da bodo cene namesto, da kapitalistov, ta se globoko moti. mi brez vsake vere naj pridejo na Iz tega sledi, da človekova po- bi padle zopet prišle gori in dela- Za vzgled n. samo odprite oči in krmilo, naj nas vladajo? Ali bodo polnost in njegova velikost v očeh vec bo moral plačevati zopet več j poglejte kaj pravijo ti kričači in ka- na svojih mestih pravični? Se jim Boga ne obstoji v bogastvu, ali za svoje potrebščine\ kakor dose- pitalisti. kadar se jih hoče spraviti more kai zaupati? Jaz pravim niti morda v učenosti, ali v kaki vna- daj. Nekega dne bo zopet izprevi- skupaj k spravi na pravi podlagi, na počenega ficka ne! del. da je še na slabšem mestu, ka- kategi se da edino kaj trajnega po- Prriv Pred Par dnevi sem čital v zidati, namreč na podlagi Kristuso- tukajšni Public Library v nekem ve zapovedi: "Ljubi svojega bliž- angleškem magazinu. koliko deset njega, kakor samega sebe!" Kapi- tispčev Rusov je bilo pomorjenih po človek je bolj mabzbawiwwawiwb nji prednosti, ampak v kreposti! kor ie bil preje in pričel bo zopet človek je bolj ali manj popolen, ka- z bojem za svoje pravice, kor je bolj ali manj čednostert in Vladni organi, ki to vse dobro vi- kreposten. i dijo. leno molče in se nič ne zmeni- talist kar prebledi, ko mu omenite boljševikih v Rusiji. Vsakdo, ki ni Krščanske čednosti imenujemo te, jo, kako* se ubogi delavec preživlja, te besede. Socialisti, anarhisti in mislil tako. kakor boljševiki je moki nas-nagibajo in navajajo, da de- skozi kakšne boje mora itd. In ali, drugi revolucijonarji tudi zametu- ral v prezgodnji grob. Vprašam lamo dobro, kakor nas je učil Jezus bo delavce to kaj spametovalo, .da j joio ta nauk. ker nauk. njihovega Vas- bi rnogli to delati ljudje, ki Kristus; človeške čednosti "so pa te, bodo na prihodnjih volitvah zopet prepričanja uči razredni boj in kdor.,mai° v svojih srcih kaj vere. ki bi katerih se vadimo, ker nas uči volili ljudi, ki nastopajo vedno pfro-juči razredni boj. ta ne more spre- jsc čutili odgovorne pred svojim tako naš lasten razum, in sicer sa- ti njihovim interesom? Kaj še. pre- ! ieti med svoje principe besede, o- Stvarnikom za svoje činer Gotovo mo radi kakega naravnega ali svet- tkani .politikarji bodo že znali zo- ziroma nauk: "Ljubi svojega bliž- je- da ne' i oda izprijenci, boljševj- pet nasuti ljudstvu peska v oči. iste- njega, kakor samega sebe!" Razred-brez vsake vere, brez vsakega ni boj pomeni razredno sovraštvo, čuta do odgovornosti so delali l^a-pozivlja razred proti razredu m tam j (Dalje na 4. strani.) nega namena; na primer, če damo kaSo miloščino iz ljubezni do Boga. ga razdeliti v toliko strančic. da bo je to krščanska čednost; če pa jo da-; do kapitalistični kandidatje z lah- mo samo radi tega, ker se nam člo- koto zmagali. Ljudsko mnenje se __________________. s- vek smili, je pa to človekoljubje ali hitreie spreminja, kakor vreme. Ka- SU ?U 41» I . A*1!.«**. iV5.uti.5k> • iv* 1 vioi«. filantropija. ! pitalisti imajo na razpolago denar in ^ Čednost je vlita čednost, če je ta močno časopisje, in dokler so gospo-čednost dar, dan človeku od sv. dirii tega, so "tudi gospodarji polo- i Duha, taka čednost je vedno zdru- žaja v času volitev. Kaj vse se jejgl£j žena s posvečujočo milostjo božjj. Čednost je. "pridobljena čednost, če si ie človek pridobil to čednost s svojim lastnim trudom in naporom z vedno, neprestano vajo. Čednosti delim*) v teologične (božje) in moralne (nravne) čednosti. I Teologične (božje) čednosti so te • kojih predmet je Bog sam, ki se na-jnašajo neposredno na Boga ;" so tri: 'vera, upanje, ljubezen. Moralne (nravne) čednosti so te, kojih namen je, da uravnavajo in vo-jdijo naše nravi, vladajo naša deja-|nja, ki se nanašajo na Boga samo j posredno. Teh čednosti je mnogo , in tvorijo štiri skupine, katere imenujemo kardinalne čednosti, in te so: i modrost, pravičnost. srčnost in I zmernost. j Prijatelji, spominjajmo se vedno, mora biti srce vsakega kristjanaj obljuhovalo od naše stare republi-.,^} kanske-stranke, pa kaj je ona stori- j la za revni razred za delavsto? I- (^ - 4 * '«1 "2 'Nikoli nisem hodil po kanclijah, pa še zdaj ne bom," je hripavo kričal Zelnik, zelen od jeze. "Rajši znosimo seno v košu domu. A ti, Tratar, si satan !" „ "Si slišal, Tine?" se je Tratar hladno obrnil proti hlapcu, ki je na-pravljal pred kolarnico gare, da pojdeta z gospodarjem po seno. "Za pričo boš pri gosposki." In res je Tratar šel v trg in je tožil zaradi razžaljenja časti. In česar se je branil vse življenje, je prišlo zdaj čez noč nad Zelnika: poti v pisarne. Prvi tožbi, za kratko, nepremišljeno besedo, je kmalu sledila druga. Zelnikovi otroci so pasli na pokošenem travniku. Pa so se zamotili z igro, in živina je zašla v Tratarjevo koruzo. Škoda ni bila vredna poti v trg. A vreden je bil travnik. In Tratar je šel in tožil. Tako se je porodilo sovraštvo. In je rastlo in rastlo, pravo čudežno dete. V kratkem času je postalo orjak, močan, besen in nepremagljiv. Tratarica je ob tem trpela. A je bila brez moči proti možu. Zelnik, trden, a poprej vedno miren mož, se je srdil in žalostil, da je hujšal in vidno lezel skupaj. Zelnica je tarnala in jokala, tolažila in prigovarjala: "Pa mu prodaj! Saj veš, da poprej ne bo miru." "Nikoli nisem prodal ne pedi zemlje in vendar gospodarim že nad dvajset let. Temu pritepenemu hlapcu pa naj prodam!" Že je šlo drugo leto prepirov in sovraštva pod jesen, ko sta se našla Zelnik in Tratar v Marinovi gostilni pod cerkvijo. Zelnik je sedel že nekaj časa pri Marinu, že mu je gledalo vino iz oči in mu govorilo iz besedi, ko je vstopil Tratar. Pozdravil je iZelnika, kakor bi si bila dobra soseda in stara prijatelja. Sedel pa je za sosedno mizo in je naročil ^>ol litra hruševca. . • Izpil je polovico, molče in premišljevaje. Kar je vprašal tja čez mizo, čisto vsakdanje, kakor bi govoril o vremenu: "Zelnik, ali daste travnik?" Ogovorjeni ni maral slišati. "Dobro bi plačal, prav dobro, pravim." Zelnik je jezno, a nerazumljivo zamrmral. Pogledal Tratarja ni. "Čujte, ^osed, imeti ga moram. In dobil gA bom, prej ali slej, vseeno. Bom ga, Zelnik." Tedaj je že itak rdečkasto lice Zelnikovo zagorelo od srda, kakor kadar se razlije proti večeru čez rdečkasto peščeno praho krvavi soj soln-ca. S pestjo je udaril po mizi, da je zaječala in zaškripala v vseh štirih nogah, in sta polprazna steklenica in napol polni kozarec Odskočila in ražvenketala. * . "Pa ga vzemi! A tebe bo vzel hudič!" Tih, zadovoljen smehljaj je blisknil čez trdo lice Tratarjevo. III. "Vse to je mojčl" Vrh hriba je stal Tratar, visok in koščen. Z živimi, bodečimi očmi je meril svet pod seboj. Objemal in božal ga je s pogledi, polnimi zadovoljstva. Kakor bi se nameraval od radosti zasmejati, mu je huškni-lo čez lice. Pa se ni. Zakaj smehljaj mu je nenadoma oledenel in umrl na tenkih ustnicah, še preden se je prav porodil. Oči so mu pomežiko-vale, kakor da so ga zaskelele in zabolele od velike lakote, od grizečega pohlepa, ki mu je vznemiril in vzvalovil srce, kakor kadar nenadoma za- Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. ^ y -"XT FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. vrši in pljuskne silen veter čez jezersko plan ter zbudi in vzvalovi po-, (Nadaljevanje s 3. strani.) tuhnjeno mirujoče vodovje. "A tam 2lebnikov gozd, ali ni kakor nalašč ustvarjen zame? Moje- _ ___ ___________ __ ga se drži, kar visi k mojemu, kriči k mojemu. Kakor desna roka mi je vladali boljševiki. Kdo je pa' spra-potreben. Hlevom bo treba nove strehe, vse je zanemaril in pustil raz- vij ruske boljševike na krmilo? pasti rajni Peter. Kakor nalašč za šperovce in lemeže so ta drevesa. A Sprav;i jih je nemški in židovski kal Zlebnik, kaj hoče on z njimi? Za dom ne rabi: ima novega. Da bi pro- Nemški kanitalizem ,V dal lesnim trgovcem? A vožnja v dolino, na železnico v trg! Stala bi ga lep denar. Navrh ga morda še ociganijo. Poznam jaz te goljufe. Sto-Til bi najbolj pametno, če bi prodal meni. Stari, vem, ne bi dal izlepa. Skopuh je, je bil in bo. A mladi je iz drugačnega lesa, veseljak. Tega bo mogoče priviti, upam." • V premišljevanje, ugibanje, računanje zatopljen je stal dolgo na mestu. Solnce je pravkar prekoračilo zenit, pred pol ure je odzvonilo pri cerkvi poldne. Na širnem modrem morju nebesnih višav in dalj ni plehetalo ne eno belo jadro, ni plaval ne en temnikast ali modrikast čoln, niti belokril galeb, komaj viden iz zemeljskih globočin, ni letel čez sinjo plan. Le velika zlata školjka sredi morske neizmernosti, poletno solnce, je gorela in plamenela, da je trepetalo, kakor da se zibljejo od neba do zemlje neštete čudežno tenke zlate niti, vse ozračje ki je bilD razbeljeno in težko kakor zrak pred zubljem čezmerno zakurjene pekovske peči. Trava je rumenela, se zvijala in prasketala pod žgočim bičem solnčnih žarkov. Vsepovprek ranjena zemlja .je ječala s trpečim, komaj slišnim stokanjem; prosila je vsaj kapljice dežja ... A tam doli, glej sočno zeleni sveži gozd. Sladka senca se ziblje od drevesa do drevesa, ljubeče pada na zemljo in mah; tih, blagopokojen mir sanja v vsem gozdij; komaj, komaj se gibljejo vhovi, kakor bi dihali v zdravem spanju, v lepem snu. Glej, kako vabi gozd, čuj, kako kliče! Vabi s tihim mirom, s prijetno, težko zaželjeno senco; kliče s prijaznim, komaj vidnim kimanjem "jn 'pri kapitalistih? Ali bi mogel glave, vrhov, s počasnim mahljajem dolgih zelenih rok, s pridušenim, prijaznim šumenjem, ki ga uho skozi goste, z ognjem nasičene plasti ozračja bolj sluti nego sliši in čuti. Tratarju, ki je stal ravno pod razbeljeno solnčno oblo, je tekel pot po licih in po razgaljenih prsih. Vse telo se mu je kopalo v presoparni vročini. Obleka se ga je oprijemala in oklepala s stoterimi neprijetno vlažnimi rokami. pravičnost in ljubezen do bližnjega v družbi. Brez vere bo družba propadla, z vero rastla in se izpopolnjevala na polju prave civilizacije in kulture. Kapitalizem podi družbo v propad, v obup. Socializem in vsi njegovi revolucionarni prirastki pa pode družbo v drugi propad. Oba sta nevarna družbi, da jo uničita. Delavstvo išče svojih pravic, toda oba kapitalizem in socializem sta njegova sovražnika. Oba ga farba-ta. slepita in vodita za nos. Oba ga izkoriščata na vse pretege. Zato pa, delavstvo bi moralo pričeti misliti samostojno. Kapitalizma se ne bo znebilo delavstvo tako lahko. lahko pa se znebi socializma, ki mu pije srčno kri in ga najbolj ovira v boju proti kapitalizmu. Delavstvo naj obrne hrbet socializmu in naj se združi, ter naj opusti sovraštvo med seboj, katerega je zasejai socializem v delavske vrste, pa bo boj proti kapitalizmu lahka stvar. Delavstvo se naj združi v eno fron-in v srca delavcev* nai skuša vcepiti Kristusov nauk: "Ljubi svojega ižniega, kakor samega sebe." Delavstvo prežeto s tem naukom, bo solidarno in med delavci ne bo ske-bov, ker medsebojna ljubezen do-sodelavca, mu bo prepovedovala take korake. In kadar se bo v delavska srca naselila ta zavest, da je greh krasti kruh svojemu bližnjemu sodelavcu, tedaj dolgotrajnih stavk ne bo več, in v istem trenutku se bo tudi kapitalistična fronta zdrobila. I. t S * S CHICASK1 SLOVENCI kar najuljudneje vabijo Vse Slovence v Chicago in okolici NA VELIKO SLAVNOST BLAGOSLOVITVE SLOV, ŠOLE in Nove zastave dr. sv. Križ ki se bo oboje vršilo V nedeljo, 24. septembra 1922. + t t t * t / VSPORED r — 1. Ob pol deseth dopoldne sprejem došlih društev in kratka parada. 2. Ob pol enajstih uhod v cerkev in slovesen blagoslov zastave. Sveta maša. 3. Po sveti maši blagoslov nove šole, 4. Banket 5. Slavnostni govori. 6. Vinska trgatev in* sklep bazarja. K vinski trgatvi pridejo vsi gostje kolikor mogoče v "overall-ih" ali v kmetčki obleki, tako možki kakor ženske. Slovenke naj pridejo kolikor mogoče v narodnih pečah in havbah in v domači delavski obleki. Najzanimivejša obleka dobi nagrado. To bode nekaj, česar Slovenci še nismo imeli v Chicago, v Zato prav uljudno vabimo tudi vse svoje sosede okolice na to prireditev. Enako vabimo zopet vsa pevska društva sosednih naselbin, da se naj blagovole odzvati za to priliko in priti k nam! Z veseljem se še spominjamo zlatih uric, katere smo imeli pri slavnosti pokladanja ogelnega kamena naše šole in Narodnega doma, ko srno imelf srečo pozdravljati toliko svojih ljubih sosedov in gostov iz sosddnih naselbin v svoji sredi. Kako prijetni so še spomini na to. Toda prireditev ob tej priliki, bo pa še veliko večja in boljša in zanimivejša, kakor zadnjič in smo prepričanja, da bodo vsi naši gostie postrežem veliko bolje, kakor zadnjič. Bratje, pridite k nam in poveselimo se zopet nekoliko skupaj in preživimo nekoliko lepih trenutkov med seboj v bratski slogi in edinosti! 4 Vstopnina za banket je sedaj $2.00 za osebo in $3.00 za družino. Vstopnice za banket si pa mora vsakdo preskrbeti že preje, ker bo na banketu prostor Samo za one, ki bodo vsaj tri dni preje si zagotovili prostor. Sosedna društva naj skrbe za to. da nam bodo o pravem časti sporočili za koliko članov naj pripravimo. To bo pravi obed in bo vsa prireditev v šolski dvorani, zato moramo vedeti, za koliko oseb bo treba pripraviti. Vsa pojasnila daje Rev. župnik. 1852 W. 22 PI. Chicago, 111 J. KOSMACH. W 22nd St.. Chicago. Ill »tb priporočam nakupu '■pznib ^ARV, VARNIŠRV. ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zoo* tr*j. pokladam stenski papir Najboijie delo. naaižje cene. Roiaki obrnite se vselej rva svojeo rojaka I LAKOMN1K. Ksaver Meško.