St. 15 (1150) NOVO MESTO Leto XXm Četrtek, 13. aprila 1972 NOVO MESTO - Jutri se o delavci pogovaijali prireditvah, poleg podelili plakete ob atletike v Jugoslaviji. SEVNICA - Včeraj se je se-' odbor občinske kon- sničp^ ?ŽDL. Ocenjeval je ure-nes ‘^otaenta SZDL da-^ evidentiranje ~ Šetinc. predaval , bo jutri upravT^ Komunistom o samo- i "jeni ie delom Evrope po^iefe • valovi Prek^^ ^*znad Atlantika dovaij,- Evrope in vetr^^ } jugozahodnimi ,^^"^AIpehladnejai„ ,'^®ena za nede-davm ^ hladno s pa- s*. ZAČENJA SE SEZONA TEKMOVANJ - Med drugim so na spomladansko sonce prišli tudi kolesaiji, ki se pripravljajo na tekmovanje „Kžg veš o prometu**. V Koče\ju (na sliki) so imeli že srečanje drugega kola, kjer se je pomerilo 34 učencev iz Kočevja in vasi Fara. Najboljša sta bila Roman Gašparac in Ivan Draškovič, oba iz Kočevja. FotograHja tedna — nagrada 100 dinaijev. (Foto: F. Brus) H ii'rru-s? !&i! ~ K “ <5* It : i! K tti Hi-i*' Jan S : m f m ■••1 Delavec, ki se je vrnil s Kosova, ni okužen, je ponovno cepljen, ni izoliran, vendar bo še do sobote pod stalno zdriovniško kontrolo j?'^omeškp ^ ^ kitajske tigovinske delegacije obedovali prejšnje in najnovejše obrate ^*®ktor zdravil v Ločni. Na sliki (od desne proti levi): mr. Miloš Kovačič, komercialni >^til, in v n’ ^ delegacije Soun ^j Cang, pdeg njega Lej Sen Ven, predstavnica korporacije za ^oian) ^3dju drugi kitajski gostje ter generalni direktor Krke mr. Boris Andrijanič. (Foto: Ivan kitajska trgovinska delegacija obiskala KRKO fiostj Polne beležke za daljni Peking ^et e so '^■tek " sledili magistru Petru Jermanu, ko jim je prejšnji zkazoval Krkine obrate v Ločni - Med ogledom se je pridružil tudi Krese, predsednik republiške gospodarske zbornice ^kin zanimajo za Pa so proti raku, JJavii. To "°''omeške tovarne Krkinih Po k SJ'. ‘a^acevtskih obra- ^'^nske de?e^^‘ kitajske ' Kej Čan ki jo je vodil namestnik general- iPMESTO nega direktoija izvozno-uvozne koi-poracije za naravne in živilske proizvode v Pekingu. Sest članov kitajske delegacije je dopotovalo v Krko natanko ob napovedanem času. Gei.eralni direktor Tir. Boris Andrijanič jim je najprej la kratko predstavil Krko in njeno mesto v novomeškem in slovenskem gospodarstvu, nato pa so si gostje ogledali obrate, med drugim novo farmacevtiko in visokoiegalno skladišče. Med ogledom jih je vodil mr. Peter Jerman. Gostom se je v Krki pridružil tudi Leopold Krese, predsednik republiške gospodarske zbornice, ki je nato sodeloval v zaključnih pogovorih v Krkini strokovni knjižnici in na Otočcu, kjer se je kitajska delegacija poslovila od slovenskih gospodarstvenikov. Kltaicl v Kovinarski luvamo inousuijaKc 0|iicme in konstrukcij Kovinarsko iz Krškega so 4. aprila obiskali štiije člani kitajske trgovinske delegacije. Gostom so predstavili vse tri proizvodne programe in jim razkazali tovarno. Gostje av poseoej /.iuiimaii za upremu asfaltnih baz, ki jih izdeluje Kovinarska po nemški licenci. Predlagali so, naj podjele posreduje prospekte nj^ovemu ministrstvu za zunanjo t^ovino, ker so prepričani, da bo njihova dežela prej ali slej navezala tigovinske stike s slovensko industrijo. Prvi koraki so bili napravljeni z medsebojnim spoznavanjem in vrata Zu poslovne stike so od&rta. J. TEPPEV „Iz Kosova, prav iz Djakovice, kjer jili je največ umrlo za črnimi kozami, je prišel neki delavec kočevskega ZIDARM mimo vseh zapor v Kočeyje. Pa niti cepljen ni bil! Le kako je to mogoče!? “ Taice |ovorice so se razširile že pretekli četrtek, 6. aprila, po Kočevju. Diiektoija Zdravstvenega doma dr. Milana Cilenška smo zaprosili, naj nam pove, kakšna je resnica. „Za prebivalstvo ni niti najmanjše nevarnosti, zato ni potreben noben preplah," je bil odgovor. „V četrtek je res prišel v Kočevje iz tistega ob- NOVO IZ NOVOTEKSA; Strešnik! Opekarno bodo tekstilci s svojim denarjem postavili pri Dobruški vasi Ob avtomobilski cesti pri Dobruški vasi bo začela te dni rasti No-vo,teksova opekama, v kateri bodo izdelali 20 do 30.000 strešnikov na dan. V začetku bo v njej delalo 50 ljudi, kasneje pa okoli 120. Poskusna proizvodnja naj bi stekla že 1. avgusta. Nov industrijski opekarski obrat bodo novomeški tekstilci zgradili s svojim denarjem, le za zunanjo opremo so zaprosili za kredit pri Jugobanki. Buldožerji Pionirja, ki jim je Novoteks zaupal to gradnjo, bodo zabrneli ta teden. Inž. Franc Kovačič je povedal, da so se za opekamo pri Dobruški vasi odločili iz dveh razlogov: prvič, ker ugotavljajo, da kikinška tovarna preslabotno sega s svojimi izdelki na sever države, kjer je zlasti zadnja leta burna gradnja stanovanj, drugič pa zato, ker bo imela nova opekama surovine (glino) v neposredni okolici. Trg, kamor bodo šli Novoteksovi strešniki, je že zdaj znan: to je severna Hrvaška z Zagrebom in Slovenija. >..uwjd neki del?vec, vcnaar ne iz okuženih vasi. Doma na Kosovu je bil cepljen, vendar je bila reakcija bolj slaba, zato smo ga takoj po prihodu v Kočevje ponoVno cepili. Ni nobenih dokazov, da bi bil ta delavec doma v stiku z bolniki ali v stiku s tistimi občani, ki so bili v stiku z bolnikom, zbolelim za črnimi kozami. Zato tudi ni nobene potrebe niti zakonskih možnosti, da bi ga osamili (izolirali). Stanuje v samskem bloku ZIDARJA, mi pa ga vsak dan kontroliramo. Pod našo kontrolo bo še najmanj do 15. aprila. Dokler bolnik ne zboli, ne dobi vročine, do takrat ne more nobenega okužiti. Ce bomo kaj takega pri njem opazili, p. bomo takoj, se pravi dovolj zgodaj, osamili. Ponovno pa poudarjam, da ni niti najmanjše nevarnosti za prebivalstvo.“ J. PRIMC NOVINARSTVO DANES Proti pritiskom Ob občnem zboru DNS Petkov izredni občni zbor Društva novinaijev Slovenije je potrdil, da je slovensko npvi-narstvo v glavnem na dobri poti in da se mu ni treba posipati s pepelom zdaj, ko družba njegovo delo vrednoti bolj lai-tično kot kdaj prej. Se več. Naše novinarstvo postaja pomemben družbeni dejavnik, ki samostojno, svobodno in odgovomo, ob tem pa angažirano sodeluje pri oblikovanju naprednejše družbe. Z njegovim delovanjem lahko celo merimo stopnjo demokratizacije. Novinarsko pisanje je druž-beno-politično delo, v katerem njegovi tvorci samostojno, kritično in celovito obravnavajo družbene probleme. Kolikor več je v tem delu svobode, toliko več je tudi odgovornosti. Občni zbor je tudi jasno pokazal, da v naši družbi še ostajajo sile, ki jim takšno delovanje ni všeč in ki se jinf toži po starih časih, ko je bilo novinarstvo dekla politike, ne pa politika sama, kot je dejal predsednik DNS Slavko Beznik. Največ pritiskov in nerazumevanja za sodobno vlogo novinarstva je v lokalnih razmerah, kar občutimo in seveda odločno, javno zavračamo tudi v našem glasilu. Ob tem si prizadevamo, da bi ustvarjah resnično nereden list, odprt za mnenja drugil: ter u^osobljen, da bi kar najbolje opravljal svoje poslanstvo v naši pokrajini. Zavedamo se tudi naših subjektivnih slabosti in spodrsljajev. V sodobnem družbenem življenju, katerega bistvena značilnost je socialistični samo-upravljavski odnos, se od novinarstva še posebno veliko pričakuje. Zato občni zbor ni mogel mimo neurejenega materialnega pomena listov, predvsem pokrajinskih, in je opozoril na položaj poli tič no-informativne-ga tiska. Pravica do obveščenosti je zagotovljena z ustavo, zato družbi ne more biti vseeno, kako se ta pravica uresničuje. M. L. Kancler Brandt V Generafni konzul Zvezne republike Nemčije g. Kurt Lagueur predal pismo klubu OZN 11. aprila je viniško šolo in tamkajšnji klub OZN obiskal generalni konzul ZRN iz Z^reba s soprogo in sinom ter na veliko veselje mladih članov kluba OZN prinesel odgovor kanclerja Will|ja Brandta na pismo v akc^i ,3*ridružite se nam“. Goste so v šoli prisrčno sprejeli. Člani kluba OZN z ravnateljem Antonom iroho so meu lo^govo-rom, ki so mu prisostvovali ti'di predstavniki občinskega družbenopolitičnega živUenja, seznanili g. konzula s svojo dejavnostjo, obenem pa so zastavili vrsto vprašanj, na katere je ljubeznivo odgovoril. (iNadaljevaiije na b. str.) TROJCKI! Komaj dva dni stari telički pri Mihelmovili v Novi vasi na Bizeljskem so zdravi in živahni. Krava jih ne bo mogla prehraniti, zato bodo enega oddali sosedu Andreju Grmovšku (na sredini). Levo gospodinja Danica Mihelin, zadnji na desni njen mož Karel. (Foto: Jožica Teppey). Več o trojčkih na zadnji strani! tedenski mozaik Ugrabitelj, ki je konec minulega tedna ugrabil boeing 727in zahteval pol milijona dolarjev ter padalo, s katerim je kasneje skočil iz letala med poletom, je bil srečen lastnik zajetnega šopa bankovcev samo nekaj ur. Policija ga je namreč kmalu prijela - pa ne zato, ker bi začel delovati radijski oddajnik, ki so ga policaji podtaknili v padalo, marveč zato, ker ga je izdal sosed - policaj, s katerim sta'se prej večkrat pogovarjala o takih podvigih... ne zaupaj nikomur ... V Parizu pa so imeli predvčerajšnjim prav tako nenavadno zmedo: gangsterja, ki sta stala v sodni dvorani pred sodnikom, sta se nenadoma osvobodila lisic. Z revolverjem, ki ga je v dvorano prinesla žena enega izmed njiju, sta nato prisilila sodnika, da se je odpeljal z njimi v avtomobilu, ki ga je morala policija dostaviti pred vrata sodne palače. Toda gangsterja sta pozabila, da je tudi policija zvita: v avto so namreč vgradili radijsko oddajno postajo, ki je ves čas, ko so gangsterji bežali, oddajala signale, da so lahko na policiji natančno vedeli, kje se vozijo... napredek tehnike pomaga tudi polički. Da pa ne bo cel današnji mozaik posvečen samo nenavadnim' gangsterskim zgodbicam, povejrrfo še to. da so v Veliki Britaniji minuli teden pokazali na neki razstavi strojni pobiralec krompirja, s katerim je moč v zelo kratkem času „otrebitV‘ veliko njivo. To bo, trdijo, še bolj zmehaniziralo dela na poljih v Veliki Britanci, kjer že sedaj poberejo krompir na več kot polovici vseh površin s stroji... konec pravljice o neumnem kmetu in debelem krompirju... V Moskvi pa imajo še vedno težave s Solženicinom, slovitim sovjetskim pistaljem, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sovjetske oblasti so namreč odklonile izdajo vize stalnemu tajniku švedske akademije, ki bi naj prišel v Moskvo in izročil nagrado pisatelju. Kot je znano, so nagrado sicer Solženi-cinu dodelili, niso pa mu jo izročili, ker ni prišel na slovesnost v Stockholm ... tako čakata Solženicin in nagrada na boljše (vedrejše) čase... škodljivo neskladje Z ironijo so si nekatera novinarska peresa pri nas upravičeno privoščila pripombe, da kaže v zadnjem času ob novih zalconih vedno sprejeti še zakone, ki bodo zagotovili njihovo uresničevanje v praksi. Čeprav je termin že pravniško nesprejemljiv, moramo reči, da tudi v praksi „zakon za uresničevanje zakona“ ni mogoč. Mogoča je zakonitost in spoštovanje te zakonitosti. To družba zagotavlja z ustreznimi sankcijami - kazenskimi, ekonomskimi, poli- tičnimi in moralnimi. Sicer upravičeni ironični prizvok navedene sugestije pa ljudi kaj hitro odvrne od razmišljanja o jedru zadeve — kaj v praksi izigravanje zakonitosti pomeni. Pojem spoštovanje moramo razširiti še na druga področja: na družbene dogovore, samoupravne sporazume, sklepe najpomembnejših teles družbenopolitičnih skupnosti in političnih organizacij itd. Morda še pogosteje kot pri zakonitosti smo tu priča nespoštovanju dogovorjenih stališč. Posledic se morda ob posameznih primerih ne zavedamo, v celoti pa močno škodujejo našemu družbenoekonomskemu razvoju in zavirajo našo pot k zastavljenim ciljem. TELEGRAMI MOSKVA - Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je zaključil večdnevni uradni obisk v Iraku in se' vrnil v Moskvo. MONTEVIDEO - Urugvajski pe-zos so včeraj devalvirali za 4,6 %. BANGKOK - Siamska vlada je poslala nove okrepitve na mejo z Laosom. Oblasti izražajo bojazen, da ne bi enote osvobodinega gibanja Patet Laa v okviru ^lošne ofenzive prefle v n^ad. PARIZ - Voditelj kurdske manjšine v Iraku Mustafa Baizani je napovedal možnost obnovitve boja z bagdadsko vlado, ker ni storila ničesar za rešitev kurdskega vprašanja. Vlada je marca 1970 obljubia Kurdom notranjo avtonomijo. LA PAZ - Skupina 30 sovjetskih 'diplomatov in uslužbencev veleposlaništva v Boliviji je odpotovala z letalom iz La Paza v Moskvo. Odšli so na zahtevo vlade polkovnika Ban-zeija. PARIZ - Zaradi stavke administrativnega in tehničnega osebja franco^e televizije so bili zasloni TV aparatov v Franciji sinoči že drugič zapored temni. Stavkujoči zahtevajo zvišanje plač in boljše delovne pogoje. BEOGRAD - Zvezni sekretar za finance Janko Smole se je sinoči vrnil iz Caracasa, kjer je sodeloval na zasedanj skupine za monetarna vprašanja „skupine 77“ držav v razvoju. LONDONDERRV - V nekem parku v Londonderryju je ek^lodi-rala bomba in ubila enega britanskega vojaka, drugega pa hudo ranila. Lahko bi izbrali marsikateri pomembnejši družbenopolitični sestanek na raznih ravneh, od jugoslovanske do občinske, in ugotovili, da so besede razpravljavcev na njem izzvenele kot uglašena celota. Razlike so bile glede poti in načinov delovanja, toliko da seje barvitost zbora dejansko opazila, sklepi pa so se zUli v harmoničen zaidjuček. Komaj so se ti razpravljavci lotili konkretnega dela za uresničevanje sklepov, so njihovi glasovi zazveneli močno neskladno. Vzemimo novejši primer na najvišji, zvezni ravni. Ob vsem poudarjanju, da mora vsakdo gospodariti v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in da mora vsakdo pač najprej poravnati svoje obveznosti, preden bo financiral nove lastne potrebe, številne družbenopolitične skupnosti sploh niso prijavile službi družbenega knjigovodstva svojih dolgov gospodarstvu. Mednje se je uvrstila z delom svojih obveznosti tudi federacija in šele čez čas smo.bili obveščeni, da sta se „izgubljeni dobri dve novi milijardi“ obveznosti federacije le našH. Morda bo kdo dejal: „Saj je vseeno, če se spisek teh obveznosti sploh prijavi ali ne! Denarja tako ali tako ni!“ Resnica je drugačna. Denarja res manjka, vendar tisto, kar gaje, naj najprej vsakdo porabi za to, da bomo imeli med seboj čiste račune, potem šele naj’ ima pravico porabljati denar za svoje potrebe, ki so, razumljivo, iz dneva v dan večje. Primer, ki smo ga omenili, kaže naravnost najbolj perečo točko naše gospodarske nestabilnosti: nelikvidnost in vse širšo in vse bolj zamotano medsebojno zadolženost, ki je nikakor ne moremo presekati. V resnici pa gre za širšo zadevo, za nedopustno in dmžbeno nesprejemljivo neupoštevanje najbolj svežih predpisov, sprejetih na podlagi najpomembnejših •družbenih stališč. Skoda, ki jo zaradi tega trpi naš družbenoekonomski razvoj, je neizra- Približno tisoč kilometrov južno od Teherana, glavnega mesta Irana, seje silovito stresla qoO) je teijal po še nepopolnih podatkih več tisoč žrtev (nekatera poročila so celo navajala številko in prizadejal velikandco materialno škodo. Ogroženih je okoli 20.000 ljudi, ki jim je vlada najnujnejšo pomoč. Zaradi izredno slabih komunikacij še niso znane vse podrobnosti, prav obseg škode. Vojska in letalstvo pomagata pri reševanju, vodja vseh reševalnih akcij pa je bra ^ega vladaija. Na sliki: del porušenega mesta v Iranu. čunljiva, tako materialno kot glede zaupanja med delovnimi ljudmi v politiko in glede ugleda ter zaupanja v svetu, s katerim smo vse bolj tesno povezani. Končni rezultat tega škodljivega ravnanja je neovrgljivo dejstvo, da se ukrepi ekonomske politike in poteze ekonomskega sistema vse bolj spreminjajo v pripomočke za krpanje lukenj na poti našega razvoja, namesto da bi najrazvitejšemu in najnaprednejšemu delu delavskega razreda utirah zahtevnejša pota naprej, po kakršnih je razviti svet že krepko zakoračil. S tem slabi udarna moč in sposobnost tistega dela gospodarstva, ki mora izbojevati najpomembnejše in vse bolj zahtevne bitke tudi za vse ostale, za celotno nacionalno ekonomijo. Zato je enotnost pri izvajanju sprejetih družbenoekonomskih stališč nujnejša kot kdaj doslej in mora imeti vso politično podporo, vključno z vsemi akcijami. Jugoslovanski trg je v sve- ^ tovnem merilu že tako skro-' men, neenotno ravnanje v tem skromnem prostoru pa ga še slabi in sila škoduje na^mu celotnemu družbenemu razvoju. K.T. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Vprašanja sedanjih GOSPODARSKIH GIBANJ so pač nenehno v ospredju naše pozornosti — toliko bolj, ker je osrednja naloga vseh naših družbenih organov na vseh ravneh, da bi ta gibanja sleiijič umirili ter jih spravili v tiste okvire, kot srrto si jih začrtali v programu naše GOSPODARSKE POLITIKE. Sredi prejšnjega tedna (minulo sredo) je o tem tekla beseda na tiskovni konferenci, ki jo je sklical predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese. V oceni tekočih gospodarskih gibanj v Sloveniji žal ni posebno dobrih znamenj; pogoji poslovanja so se poslabšali skoraj v vseh n^ih večjih podjetjih in čeprav naša industrijska proizvodnja poteka ie kar v redu ter je konjunktura za njene izdelke na tujem trgu dokaj ugodna, postaja slovensko gospodarstvo — kar je zelo kritična ugotovitev — vse manj sposobno za NASTOPE NA TUJIH TRGIH. Tudi tisto prednost, ki smo si jo pridobili v minulih letih, bodo slovenska podjela v takšnih razmerah kom jih uporabljajo v precejšnjem ^ številu in na razmeroma širokih področjih. To velja- še toliko bolj za topništvo, med katerim omenjajo tudi izredno velike topove ter rakete. Druga značfl-nost, na katero velja opozoriti, diplomat*« le dejstvo, da se Američani do- i ^ ^ za dej niso vmešali s svojimi pe- < liotnimi enotami in so ome^i podporo'sa^on^i armadi samo na izredno okrepljeno delovanje letalstva in mornarice. Medtem ko se načrtovani umik ameriške vojske iz Vietnama nadaljuje (trenutno je tam le še okoli 90.000 Američanov, do prvega ''"'f"T’1?^“' z/, "na“b<:jn^seki«'”»^i'J vembra, ko bodo v Združenih . •! . kdaj driavah Arneže pr^sednlške dokoo«"« ^ nove eskadrilje letal. Očitno je, ^ -1 da kanijo Američani s svojim Egipčani, in z letalstvom zlomiti napade osvo- drugi arabski riar bodilnih sil. Koliko bodo v tem pa njihovi ^ ka^^. uspele, je zelo dvomljivo. Če bi doljgo govonjo ® Američani med drueo svetovno treba naposiM u Ao^oi^ . m: primeren tek, ko je imela nj kar največji odmev, šanje je, če bodo besede, izrečene na P v skem nacionalnem Kairu, pote^fle za ^ ustrezna dejanja. Vse krat smo imeli doslej p i.' pf Američani med drugo svetovno tako hudo bomardirali sko P vojno tako hudo bomardirali vpra^je -- ygno»* s. Nemčijo, kot to počnejo sedaj obračunati z Izra V: v Vietnamu, bi bila na nemških ^ Pt tleh zmeda neprimerno večja veliko. Tako je kot je v Vietnamu. Dejstvo je sednik jgrjal, namreč, da bombardiranje ve- svojih • liko bolj prizadene razvito de- 191 \ ^ato želo kot pa nerazvito. Ceste, zgodilo se ni .A . tis^^,. mostovi, železniške proge in ^aiko zelo v drugi objekti tako imenovane menijo, da J® jnaflJ.Lv infrastrukture, se pravi naprav ^ova poteza d J poH^.j in zgradb, ki služijo širokim po- računana trebam, so veliko bolj ranljM, zagnai»* ?? če so široko rapredeni — kot je (denmio "ajb J to, denimo bflo v Nemčiji - "J™* - odloča«^ > kot pa v razmeroma skromno na resn „ jj^^vo jji opremljenem Vietnamu. Toliko frontacijo ^ j^j zgolj ob rob letalskim prizade- „retirano Vanjem Američanov, ki so jim najT)rž ni b P ^ o . nrišle na nomoč tudi Tohstrelie- ^^en, ko je Z » : prišle na pomoč tudi (obstrelje vanje!) enote njihove vojne mornarice. Boji se v Vietnamu torej nadaljujejo, pri čemer se tev njegove drta}* svetu nadaljuje in Trenutno je ih AmetiKe.^n,!)^ pritisk napadajočih enot osvo- bodUne vojske krepi. ®cei Na Bližnjem vzhodu pa je medtem Egipt pretrgal diplomatske odnose z Jordanko. Novico o tem je sporočU egiptovski predsednik Sadat v Kairu na zasedanju Palestinskega na- kraljevini precej Djemal 0^ avstrijskega na uradni tega sre^5MjaJah^pjteV^. cionalnega kongresa, ki je trajal -o- ki ^ pet dni. To je vsekakor odgovor . 'Lii<.iovanja\ q na načrt jordanskega kralja ^ dobro- ^rih^^ Huseina o Združeni arabski kra- ' '* Ijevini (o tem načrtu smo obširneje pisali v eni izmed naših že sedaj za P obisku bomo po^ njič Št. 15 (1150) - 13. flPlS z zanimanjem so si člani kit^ske trgovinske delegacije prejšnji četrtek ogledovali notranjščino Kiltih prostorov v Ločni. Lej Šen Ven, edina ženska v delegaciji, je med drugim rekla, da bi Kitajci kupili tudi Krkine kontracepcijske tablete, ko bo čas za to (Foto: L Zoran) Delavci novomeškega cestnega podjetja so v pretežni meri že „zacelili rane“, ki jih je na naših asfaltnih cestah napravila letošnja zima. Te dni opravljajo celo nekatera bolj zahtevna dela, saj jih čas t^o ne lovi. Na sliki: urejevanje ceste pri Cikavi. (Foto: S. Dokl) Minuli teden so člani foto-kino kluba iz kočevske osnovne šole v okolici planince koče pri Jelenovem studencu posneli zadnje kadre filma , Jlaz-iskovalci“, s katerimi bodo sodelovali na 8. republiškem srečanju kinoamateijev v Izoli, 10. in 11. junija. (Foto: F. Brus) Novi most čez Savo v Brežicah je že spojil oba bregova reke, delavci Cestnega podjetja Novo mesto pa hitijo, da bodo do I.^junija dokončani tudi cestni prik^učki. Podjede bo asfaltiralo 13 tisoč kv. metrov trase in dm^ površin. (Foto: Jožica Teppey) Odstotki Zvezni zavod za statistiko je objavil podatek, da so se v prvem četrtle^ letos cene dvignile za 1^3 odstotka, vendar je po mnenju nekaterih strokovnjakov neresničen. Prof. Aleksander Bajt, naš znani ekonomist, trdi, da kupujemo danes za 11,5 odstotka draže kot pred štirimi meseci. Sabljanje o indeksih oziroma dvigu v odstotkih je podobno dor^ihotskemu bo^. Ljudem je pač vseeno, kako je z odstotki, ko pa v trgovini vs^ dan ugotavljajo: zd^ se podraži to, zdaj ono. Navadno tisto, za kar najodločneje trdgo, da se ne bo podražilo! Boris Kidrič; revolucionar in mislec Boris Kidrič bi, če bi še živel, te dni slavil 60-letnico rojstva. Človek neizmernega duha in neuklonljive volje bi bil še kako Sejmišča BkEŽICE: V soboto so na sejem pripeljali 633 mlajših in 21 starejšfli prašičev. Vsega skupaj so' prodali 463 živali: za mlajše so zahtevali do 18 dinarjev za kilogram žive teže, za starejše pa do 9,50 dinarjev za kilogram žive teže. NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo nmrodaj 398 prašičev, pretežno od 6 do 12 tednov starosti. Kupca je zamenjalo 341 pujskov, kupci pa so morali odšteti za mlajše od 240 do 300 dina^ev, za starejše pa od 310 do 450 dinarjev. Promet je bil srednje živahen, kupci pa so prišli zvečine iz grosupeljske m trebanjske občine^ potreben za reševanje naših današnjih problemov. Simboličen je njegov spomenik v Ljubljani: nadnaravno velik, izklesanih potez, z obrazom, zazrtim naprej, z rokama, podprtima v bok. V simboliki je Kmetijski nasveti Kakšne sorte za silažo Ndoga številka ena je, da moramo v Sloveniji več krmil pri delati doma, če hočemo razvijati živinorejo. Ta klic je mogoče slišati ob vsaki priložnosti, ko je beseda o krmljenju, živinoreji, mleku in mesu. Koruza je najpomembnejša krmilna rastlina, in ker prihaja čas setve, si oglejmo najvažnejše stvari, ki jih trenutno strokovnjaki priporočajo za silažno koruzo, pa tudi za koruzo za zrnje. Največ hr^ilnih stvari je v storžu, zato mora tudi silažna koruza nuditi storže. To dosežemo z izdatnim gnojenjem, prav izbranimi sortami in pravilno gostoto setve. V naših razmerah je gospodarno sejati zgodnje in srednje pozne sorte (tiste z oznakami 200, 300 oziroma 400, 500), ker z njimi zanesljivo dosežemo voščeno zrelost zrna, ki jo spoznamo po tem, da se da zmo valjati pod preti kot vosek. Taka koruza je najboljša za siliranje, zgodnje in srednje sorte pa dosežejo to razvojno dobo že do sredine septembra, ko še ni škodljivih slan. Za saditev najbolj priporočajo: avstrija 390, BC 360, ZP 345 (ter druge sorte ZP iz razreda 300), zatem srednje rane BC 420 in ZP 448. Poznejših sort sploh ne priporočajo. Kot je videti, gre predvsem za zgodnejše^ novejše hibridne sorte, ki zanesljivo rodijo. Se enkrat naj poudarimo, da se hibridne sorte izplača saditi, pa četudi seme precej stane. Kaj pa gostota posevka? V nasprotju z zmotnim prepričanjem, da je treba koruzo za kisal sejati mnogo gosteje, naj navedemo, da ni potrebna dosti gostejša setev. Ce mora biti pri zelo rani sorti koruze za zmo 6 do 6,5 rastlin na kv. meter, mora biti pri koruzi za silažo 8 do 9 rastlin, torej le nekaj več! Pri srednje rani koruzi je najbolje, če je na en kv. meter 7,5 do 8 komznih stebel. Tako število dosežemo s primernim redčenjem. Glede gnojenja je treba reči, da samo s hlevskim gnojem ni mogoče doseči velikih pridelkov, zato priporočajo še nitro-foskale, ki vsebujejo več fosfoija in'kalija kot pa dušika. Tako gnojilo je primerno za osnovno gnojenje, kasneje pa je tako in tako treba dognojevati z bolj dušičnimi gnojili. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na plevele, proti katerim sta najbolj učinkovita simazin in gesaprim (3 do 4 na hektar). Inž. M. L. resničnost: Boris Kidrič, revolucionar in mislec, je sodil med tiste redke ljudi, med genije tako rekoč, ki se s svojimi mislimi in dejanji povzpnejo nad čas, v katerem živijo. Boris Kidrič je bil že kot dvajsetletnik obnavljalec pretrganih vezi med ostanki raztrgane partijske organizacije in komunističnega gibanja na Slovenskem sploh. Samo izjemen duh je zmogel tako delo. Odveč bi bilo naštevati, da je bil prvi predsednik slovenske vlade, graditelj novih konceptov razvoja Slovenije, v Beogradu minister za industrijo, predsednik planske komisije in predsednik sveta za gospodarstvo zvezne vlade. Zal se je prav pri ljubljanskem revolucionarju in mislecu uresničilo staro reklo modreca: „Mlad umre, kogar bogovi Iju-bijo!“ Njegova smrt je zato pretresla vso Jugoslavijo. Kajti Boris Kidrič je bil človek s širokim znanjem, politično preudarnostjo, človek, ki se ni bal vztrajnega dela, in hkrati človek, ki je znal vedno najti poti do duše in misli navadnega človeka. Prav v tem je bila, ob njegovi borbi za pravico, ob resnicoljubnosti in doslednih zahtevah po graditvi nove družbe in novih, socialističnih odnosov, njegova največja moč. Ob 60. obletnici njegovega rojstva ga je soborec Edvard Kardelj, ki se je z njim spoznal še kot srednješolec, označil za izjemno ustaijalno osebnost, ki se je iskrila od iniciativnosti, delovne energije in revolucionarnega optimizma. ,JProsvetljenost našega ljud stva je danes, ko si je priborile oblast, prav tako potrebna, kol sta mu potrebna kruh in voda .,..“ je dejal Boris Kidrič On pa bi bil danes potreben nam prav tako, kot smo ga pa trebovali pred 20,30 in 40 leti! Novomeška korita Gospodinjstvo V kanipui^ piikolicah novomusKC Industrije motornih vozil so do lanske^ poletja vgrajevali pomivalna korita iz nerjaveče pločevine - toda uvažali so jih iz Zahodne Nemčije. Zdaj bo kmalu minilo leto, odkar iz visoko legiranega kromnikljevega nerjavečega in kemično odpornega jekla delajo taka korita v tovarni sami, na veliki 1000-tonski stiskalnici. Za zdaj delajo le enobazenska pomivalna kprita, v načrtu pa imajo tudi izdelavo dvobazenskih korit. Industrija motornih vozil se tako uveljavlja še kot izdelovalec gospodinjske opreme. Mimo šivalnili strojev in pranih strojev bo odslej mogoče kupiti tudi pomivalna korita. Proizvodnja korit bo namreč večja od proizvodnje kamping prikolic. Računajo, da bodo izdelali 50.000 korit na leto. V prikolice jih bodo vgradili 20.000, druga pa bodo delno izvozili, delno pa prodali na domačem trgu. Vsekakor je zanimivo, da bodo prodali v Jugoslaviji znatno več korit kot prikolic. Kambing prikolice namreč skoraj vse potujejo na Zahod, doma jih ne prodajo niti en odstotek. 'i Za strojem — biez ostavk Ostavke Letošnja pomlad je še pred cvetjem prinesla v deželo val ostavk. V tisku beremo, v radiu in TV pa slišimo novice: ta direktor je dal ostavko, pa spet ta in oni. Tem, lahko bi rekli uradnim obvestilom, se pridružujejo še tista z ulice, ki se širijo od ušesa do ušesa in od ust do ust. Tudi pri nas dajejo ostavke. Ta direktor je šel v bolniško, nato pa bo zapustil podjetje, oni se že pripravlja na odhod, tretji zbira dokumente za upokojitev, četrti grozi z ostavko itd. Ostavk, o katenn govonmo, ni prinesla pomlad. Prej bi lahko rekli, da so posledica 21. seje predsedstva ZKJ, druge konference ZKJ, tretje konfcjence ZKS in poživljene dejavnosti Z K pri zavzemanju za razvoj samoupravnega socializma. Prav zato so sed^je ostavke, pa tudi grožnje o ostavkah nezdrave. Do ostavk oziroma do govoric o njih |)rihaja namreč predvsem v kolektivih, kjer notranji odnosi niso najboljši in samoupravljanje .ni kaj prida razvito. UsiiivKO vodiln^a lahko zato v takšnem primeru razumemo tudi kot odpor samoupravljanju. Gre za alternativo: podjetje sem organiziral tako, kot sem ga, če tiiste zadovoljni, pa grem! Ker prihaja do takšne alternative običajno prav pri pomenku o tem, kako bolj razviti zanemarjeno samoupravljanje, gre pri ostavki torej za nasprotovanje samoupravljanju. Hkrati pa gre tudi za beg pred odgovornostjo in za izsiljevanje. Prav gotovo ni odgovomo zapuščati podjetje v času, ko celotno gospodarstvQ preživlja resno krizo. Zato so takšne os tavice nezdrave. Dovolj jasno je bilo namreč že nekajkrat poudarjeno, da nima nihče, ko načenja razpravo o samoupravljanju, namena sekati glav in uprizar-ati lova na čarovnice. M. J. voznikov: 4 559 884 1196 412 127 21 Vse več avtomobilov Šoferji Poročali smo že, da je na področju občine Kočevje slmpaj 2400 motornih vozil vseh vrst. Zanimivi sp tudi podatki, kdo s temi vozili Ispravlja, se pravi tudi starost, spol .voznikov itd. Konec leta 1971 je bilo registriranih 3203 voznikov, od tega 2756 moških in 447 žensk. Najmočnejša je skupina voznikov osebnih avtomobilov, ki jih je 1935; voznikov motorjev in mopedov pa je 724. Ce jih razporedimo po starosti, se nam prikaže prav zgovorna slika, ki pove, da je v Kočevju zelo mlad rod voznikov. Poglejmo si podatke: starost - let: 16-17 18-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65 ?in več ^ed 1935 vozniki osebnih avtomobilov jih je 729, ki imajo tudi vozniško dovoljenje za motoma kolesa in mopede. Za prikolico ima dovoljenje kar 220 voznikov tovornjakov od skupaj 398 voznikov te kategorije. Ta pre^ed voznikov za občino Kočevje pa se bo letos temeljito spremenil, A. ARKO Priznavalnine Najmanjše občinske priznavahiine v Sloveniji izplačujejo borcem NOV onkraj Gorjancev, v Beli krajini. Kuverta je lahka in tanka, saj precejkrat zalepijo vanjo le 50 dinarjev. V novomeški občini so priznavalnine neprimerno boljše. Seveda pa nobena občina na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju pri tovrstnih izplačilih ne dosega Kranja, Maribora in drugih razvitih območij. Premožnejši dajejo več, siromašneja manj: teža kuverte je odvisna od gospodarske oziroma denarne sposobnosti. Že ime priznavalnina pove, da je beseda o denarnem priznanju ljudem, ki so ali kot borci ali kot aktivisti sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Tanka ali debelejša kuverta kajpak ne more in ne sme pomeniti manjšega ali večjega deleža posameznika v tem boju. O tem govoriti je velik nesmisel. Kdor se je boril, se ni samo za svojo vas, svojo sedanjo občino ali republiko: boril se je za osvoboditev Jugoslavije, četudi je vseskozi branil samo ,,prag domače hiše“. Zato je zasluga belokranjskega borca vsaj enakovredna prispevku gorenjskega partizana. „Ce je tako, zakaj so priznavalnine tako različne? “ se sprašujejo od vseh najbolj prizadeti belokranjski borci, poudarjajoč, da bi morali priznavalnine izenačiti vsaj v pokrajini, če jih že ni možno v republiki. Zahteve po izravnavi naslavljajo na republiko. Ali to pomeni, da trkajo na prava vrata? ••• Naše gospodarstvo še ni našlo poti iz težkega položaja. Kljub nekaterim optimističnim številkam, še zlasti pa optimističnim izjavam, nam ostajajo nestabil- Napredek? nost, nelikvidnost in inflacija. To je priznal tudi izvršni odbor republike konference SZDL. Borba proti temu troglavemu zmaju ne bo ne lahka ne kratkotrajna. Ce bi verjeli, da bomo lahko gospodarski nestabilnosti hitro stopili na prste, bi slepili sami sebe. Nasprotno, podatki celo dokazujejo, da se inflacijska gibanja nadaljujejo. Na srečo nekateri žarki le prebijajo oblake. Direktor zveznega zavoda za statistiko Ibrahim Latific je na primer povedal, da se je deficit v zunanjetrgovinski bilanci v primerjavi z lanskim v prvih treh mesecih zmanjšal za 47 odstotkov. Več kot dve tretjini našega uvoza že pokrivamo z izvozom, ki je v tem času dosegi vrednost 8,4 milijarde dinarjev. Razveseljivo je, da se povečuje zlasti izvoz na konvertibilno področje. Nič čudnega ni zato, da se je pred tedni zvezni sekretar za finance Janko Smple, potem ko si je ogledal novomeško IM V, v pogovoru z gospodarstveniki in političnim aktivom odločno zavzel za vs6 tiste ukrepe, ki jih bo v naslednjih tednih in mesecih sprejela naša vlada in ki bodo prisilili vse gospodarstvo, da se bo obnašalo tržno in gospodarno. To pa pomeni, da bo kmalu napočil čas, ko bodo podjetja resnično morala skrbeti za izvoz, za borbo proti ne-poJaitim investicijam, za obratna sredstva - ne bančna, pač pa lastna. Sele tedaj bomo .lahko tudi zapisali, da se začenja obdobje gospodarske ustalitve, šele tedaj pa lahko tudi pričakujemo mirnejše gospodarske letine in manj tako neljubih ukrepov, kakor je bila na primer zamrznitev cen. m NISO V SKRBEH SAMO DAVČNI UTAJEVALCI! Zaradi neupravičenega bogatenja nekaterih je med občani veliko negodovanja. Okrožni javni tožilec v Novem mestu Jože Peterca je pred tedni rekel« da so oblike in pojavi neupravičenega in nezakonitega bogatenja zavzeli v naši družbi take razsežnosti, da že ogrožajo socialno ravnovesje ljudi. Zato smo vprašali vseh devet davčnih uprav na Dolenjskem o njihovem današnjem trenutku, ko ost pripravljenosti za akcijo med ljudmi še ni otopela. 2al boste iz odgovorov lahko razbrali, da se pri nas ne bojijo le utajevalci davkov, pač pa se otepajo različnih težav tudi davkarji sami... Kaj so po zadnjiii ocenah in stališčih slovenskih komunistov o socialnem razlikovanju konkretnega naredile davčne uprave? munistov. Gre za to, da kmet ne bo huje obremenjen, hkrati pa si prizadevamo z novo davčno politiko čimbolj onemogočili utaje in prikrivanje dohodka. NOVO MESTO: C lani ZK iz naše uprave smo na seji občinskega aktiva ZK obravnavali socialno razslojevanje in ugotovili, da osamljeni in ob tolikšnih drugih nalogah novim dolžnostim ne bi bili kos. Zato je bolj kot kdaj prej potrebno delo z roko v rola z vsemi dejavniki, zlast^ s političnimi organizacijami. RIBNICA: Na podlagi sklepov in priporočil republiške skupščine ža izvajanje davčne politike smo naredili delovni program. Glavna naloga je, doseči pravično in pravočasno odmero davkov za lani in letos. Po odmeri bomo s posebno informacijo seznanili občinski svet za finance. SEVNICA: Davčnega inšpektorja ni že eno leto, pomanjkanje kadrov najbolj otežuje delo. Občinska skupščina je letos sprejela sorazmerno ugodnejšo lestvico za obdavčenje obrtnikov, kar navaja k bolj resničnemu prikazovanju dohodkov. Učinkovitost naj bi bila bopa ob sodelovanju z drugimi davčnimi službami, SDK in drugimi. Kjer gre na vasi za resnično težke življenjske razmere, rešujemo težave z odpisi davkov. TREBNJE; Po novem daje zakon glede obdavčitve občinskim skupščinam več pristojnosti. V Trebnjem je skupščina občutno zmanjšala prispevne stopnje za obrtništvo, hkrati pa zahtevala, daje treba zajeti celoten dohodek obrtnikov in dosledno izterjati dajatve. Iz tega sledijo naloge davčne uprave, ki so v skladu tudi s stališči ZK do teh vprašanj. Na sodiščih so razprave proti bogatenju na nezakonit način ali proti davčnim utajevalcem dokaj redke. Koliko primerov in kakšne vrste je letos odkrila vaša davčna uprava? BREŽICE: Lani smo vložili dve prijavi, a ni še nobena rešena. Za prvega zavezanca je trajalo več kot tri mesece, da smo dostavili gradivo javnemu tožilcu. En primer utaje smo prijavili sodišču. Sodba je bila izrečena, vendar jo je okrožno sodišče razveljavilo. Zdaj teče ponovni postopek. Zaradi davčne utaje so v postopku še trije primeri; eden je končan, dva sta v obdelavi. Postopek teče tudi za dva primera, pri katerih ugotavljamo izvor premoženja. Razen tega imamo eno prijavo za kaznovanje zavezanca, ki je imel v banki dva tekoča računa. BREŽICE: Občinska skupščina je že na nekaj sejah ugotovila, da bi bilo potrebno našo službo okrepiti. Pravega uspeha ni, ker se ljudje neradi odločajo za naše delo. Imamo dva inšpektorja, vendar nista kos vsemu delu .... ^ ČRNOMELJ: Ugotavljamo, da je še vedno premalo doslednosti pri odkrivanju davčnih utaj in bogatenja, zato bo potrebno vključiti širši krog ljudi med odgovorne za odkrivanje takih postopkov in za uresničevanje stališč slovenskih komunistov. Pri nas zaostrujemo nadzor, zzlasti pri obrtnikih in pri odkrivanju oseb, ki opravljajo obrt brez dovoljenja. KOČEVJE: V odmemem postopku za lani temeljito pregledujemo vse poslovne knjige in druge razpoložljive podatke. Ugotoviti hočemo dejanski promet, stroške in čisti dohodek vseh davčnili zavezancev. KRŠKO: Na vprašanje, kaj smo že naredili, je zdaj težko odgovoriti, zato bom raje povedal, kaj delamo: pregledujemo poslovne knjige. Šele ti pregledi bodo pokazali verodostojnost davčnih prijav. Tudi odmere davkov še nismo naredili. Končali jo bomo do julija in nas čaka še veliko dela. METLIKA: Predvsem smo pripravljali nov občinski odlok o davkih, v katerem se zrcalijo stališča slovenskih ko- CRNOMELJ: Letos nismo odkrili nobenega novega primera, ki bi bil že zrel za začetek postopka. V 5 primerih, kjer sumimo v resničnost navedb, zbiramo podatke o ustvarjenem dohodku, od katerega ni bil plačan davek. Gre za precejšnje vsote. KOČEVJE: Lani je naša davčna inšpekcija odkrila 9 primerov davčnih utaj in utajevalce predala občinskemu oziroma okrožnemu sodišču. Vsi so napovedali za 8.000 do 14.000 dinarjev manjši dohodek oziroma promet, kot smo ugotovili mi. Pet utajevalcev je bilo ža kaznovanih, za štiri postopek še ni zaključen. Za zadnji dve leti smo izrekli tudi 15 mandatnih kazni. Letošnje preverjanje še traja. Delo ovira prešibka zasedba davčne uprave, zato bo opravljeno počasneje. KRŠKO: Obdelujemo en letošnji primer. Kdaj bo končan postopek, ne vem, obširneje bi lahko govoril čez mesec dni. Lani smo odkrili dve utaji. En primer je v postopku pred okrožnim sodiščem, eden pa je plačal razliko 8000 dinarjev za pet let nazaj. METLIKA: V raziskavi imamo 3 primere. Gre za davčne utaje ali bogatenje na račun tujega dela. Vsi trije primeri so iz avtoprevozniške dejavnosti. NOVO MESTO: Redne preglede poslovnih knjig za lani smo šele začeli, zato še nimamo primera, ki bi ga predlagali v kaznovanje. Ugotavljamo pa, da so nekateri zavezaiici napisali v prijave majhne dohodke. Če bo kje kazalo na kaznivo dejanje, bomo osumyence predlagali v postopek organom, takoj, ko bo redni postopek pri nas končan. Šele letos smo predlagali za postopek odvetnika, ki je lani napovedal premajhen dohodek. Za ta postopek je zrel tudi zavezanec iz stavbne dejavnosti; Lani smo pristojnim organom predlagali 8 obrtnikov in odvetnikov zaradi nepravilnih napovedi od 1968 naprej. Postopki še niso končani. RIBNICA: Za lani smo pregledali približno tretjino prijav. Doslej še nismo ugotovili nobene davčne utaje, zaradi davčnih prekrškov pa bomo dah nekatere sodniku za prekrške. V zvezi z odmerami 1. 1969 in 1970 smo 5 primerov davčnih utaj predali sodišču. En primer je bil ustavljen, dva utajevalca so kaznovali s skupno 3500 din kazni, dva pa sta še v postopku. Dva utajevalca je sodnik za prekrške kaznoval s skupno 1900 dinarji kazni, izrekli smo 9 mandatnih kazni po 500 dinaijev, uvedli in končali smo upravno-kazenski postopek za štiri osebe, ki so bile kaznovane s skupno 3.100 dinarji kazni. SEVNICA; Utaj in neupravičenega bogatenja nismo zasledili. Analizo, ki bi lahko odgovorila na to vprašanje, bomo pripravili šele pozneje — zaradi podaljšanega roka za oddajo prijav in zato, ker je pristojni referent v bolniškem staležu. TREBNJE; Tudi pri nas skušajo nekateri utajiti dohodek. Zdaj zbiramo podatke za več obrtnikov, ki so v postopku. Preuranjeno je reči, koliko primerov bomo odkrili ter za kakšne zneske gre. Dohodek skušajo utajiti obrtniki, ki opravljajo uslužnostno obrt in delajo predvsem za zasebnike. Odkar je 1. 1969 začela delati davčna inšpekcija, je pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj čutiti večji napredek. Postopki pa so še vedno počasni. Koliko ljudi dela pri vaši upravi pri odkrivanju kaznivih dejanj in koliko časa traja, preden krivca predaste upravi javne varnosti ali sodišču? BREŽICE: Imamo dva inšpektorja, ki ne zmoreta sama vsega dela. Zavedamo se, da rešujemo stvari prepočasi. Delo bi bilo bolj učinkovito, če bi bila kadrovska zasedba boljša. Morali bi dobiti še enega delavca — samo za odkrivanje davčnih prekrškov. ČRNOMELJ: Imam9 inšpektorja, ki se ukvarja samo s tem. Delo pa je zelo zahtevno, saj smo na primer za enega utajevalca zbirali gradivo 6 mesecev. Odkar smo zadevo predali tožilcu, je minilo tri leta, sodbe pa še vedno ni. Ne bomo učinkoviti, dokler ne bomo pri kaznovanju hitrejši. Zdaj imam občutek, da se moramo braniti nri, ne pa tisti, ki je v postopku. KOČEVJE: Lani smo imeli pol leta davčnega inšpektorja, ki je odkril vseh 9 utaj. Zdaj bomo enega referenta postavili na mesto inšpektorja. Postopek od odkritja utaje do predaje sodišču traja okrog 2 meseca. Na davčni upravi nas dela 5, v kratkem dobimo še 2, da bodo sistemizirana vsa delovna mesta. KRŠKO: V naši občini sta dva inšpektorja, ki odkrivata prekrške. Zaradi bolezni imamo vrzel na referatu za odmero davkov obrtnikom in tako sva inšpektorja delno zaposlena s tem delom. Tudi načebiik je že dva meseca bolan. METLIKA; Zdaj nihče ne odkriva prestopkov, ker je avgusta lani inšpektor odpovedal službo in šel. Na dva razpisa nismo dobili nobene ponudbe. Kolikor mi čas dopušča, odkrivam prestopke sam. Res pa je, da mine tudi dve leti, preden lahko primer utaje davkov dokažemo in ga s potrebnim gradivom predamo organom pregona. Take stvari so težko dokazljive. NOVO MESTO: Na območju naše uprave delajo Štirje pooblaščeni inšpek-toiji. Sam postopek traja od takrat, ko utajevalce predlagamo pristojnemu organu, različno dolgo, tudi po več mesecev. RIBNICA: Občinska skupščina je uvedla davčno inšpekcijo leta 1967. Do avgusta lani smo imeli enega inšpektorja, od takrat imamo dva. Postopek od odkritja utaje do predaje sodišču traja približno mesec dni. SEVNICA: Davčnega inšpektorja smo imeli le nekaj časa. Očitno je, da inšpektorjevo delo močno pomaga pri zavesti občanov. Sicer pa so ljudje nepravilnosti že po prvih opozorilih odpravili in sodna pot ni bila potrebna. TREBNJE: Odkar je začela delati davčna inšpekcija, je napredek, a še premajhen. Se vedno smo bili premalo učinkoviti, postopki pa dolgotrajni. Naš inšpektor je v letii 1970 dal tri prijave o utaji, postopki pa še do danes niso končani. Marca ^mo zaposHli še enega in-špektoija. Upamo, da bosta dva kos zahtevnemu in obsežnemu delu. Sicer pa je težko dobiti ljudi, ki bi bili voljni delati v davčni upravi, in je pravzaprav malo upanja, da se bomo rešili kadrovskih težav. Kaj ste letos že naredili, da bi bilo delo bolj učinkovito, in kaj boste morali še storiti? BREŽICE; Sredi aprila bomo dobili tretjega inšpektorja, zato bo šlo lažje. Skupščina pa bo ta mesec imenovala komisijo, za katero upamo, da nam bo lahko precej pomagala pri odkrivanju davčnih utaj. ČRNOMELJ: Letos smo uvedli novo delovno mesto vodje izterjave davčne službe, uvedli smo tudi strojno knjiženje, kar je velik napredek. Pripravili bomo delovni program inšpekcijske službe, vendar pa celotno delo precej trpi zaradi neprimernih prostorov. Že dve leti zaman prosimo za boljše delovne pogoje. KOČEVJE: Naše delo bo bolj učinkovito, če bomo delali natančno po predpisih. Novi občinski odlok o’davkih občanov vsebuje nižjo davčno lestvico, kot je bila prejšnja. Zato pričakujemo, da bodo davčni zavezanci realneje prijavljali dohodke, da ne bo potreben pregon in kaznovanje. Uveljavljati bomo začeli tudi načelo javnosti in bomo sčasoma začeli objavljati, koliko dohodka so napovedali posamezniki in koliko so ga imeli po naših ugotovitvah. KRŠKO: Za odmero davkov bomo od prh novo delovno mesto z višjo izobrazbo. Upamo, da se bosta v kratkem vrnila na delo oba bolna tovariša in da bo delo steklo normalno. METLIKA: Pospešeno odmerjamo odmerjamo davke, da se čimprej znebimo tekočih zadev. Imamo premalo ljudi. Predvsem moramo dobiti sposobnega inšpektorja, da bi pri odkrivanju bogatenja lahko postali učinkovitejši. Verjetno je v občini več takih primerov: občan je lastnik več kamionov, ki so zapisani na sorodnike, on pa je pooblaščen dvigati denar v banki. Težko je dokazovati, ker se izgovarja, da so ga ,,ne pisni eni “ prosili za to uslugo ... NOVO MESTO: Letošnja odmera bo končana junija ali julija, rezultati bodo vidni šele po njej. Odkrito povem, da se dela in dodatnih nalog bojimo zaradi težav, ki jih imamo v upravi. Ljudi nam zmanjkuje, mladih ni, v kratkem pa nas bosta zapustila tudi dva delavca z višjo izobrazbo. RIBNICA: Občinska skupščina je sprejela predlog davčne uprave in sistemizirala v naši upravi 11 mest. Od novembra lani smo polno zasedeni. Zdaj lahko dosledno uresničujemo sprejeta stališča. Odkrivanje davčnih utaj in drugih negativnih pojavov bo zdaj lažje, posebno še, ker bomo okrepili sodelovanje inšpekcijskih organov in davčne službe. SEVNICA: Maja bo začel delati nov davčni inšpektor. Najprej bo pregledal poslovanje obrtnikov s popoldansko obrtjo in ukrepal proti šušmarjem. Kaže, da se bomo postopno okrepili, da bo službo mogoče usposobiti za uspešnejše odkrivanje zlorab. TREBNJE: Okrepili smo inšpekcijo. To je že eden izmed važnejših ukrepov. Stopili bomo na prste tistim davkoplačevalcem, ki skušajo izigrati predpise. Zaostrili bomo tudi glede plačevanja prometnih davkov in skušali v kali preprečiti poskuse goljufij. Odgovarjali so IFRANC KOČEVAR. I načelnik davčne I uprave I v Crnomliu IVAN ARKO, načelnik davčne uprave v Kočevju ZVONKO HANZELJ, načelnik davčne uprave v Metliki ALBINA FERBEŽAR, načelnica davčne uprave v N. mestu LUDVIK LAVRIČ, načelnik davčne uprave v Ribnici JOŽE ŽVEGLIC, I načelnik davčne ^ uprave v Sevnici 4;: MIHELCA PESKAR, načelnica ; davčne uprave K v Trebnjem MIMICA AVSEC, načelnica davčne uprave v Brežicah, in PETER ŠPANOVIC, davčni inšpektor iz Krškega, se naši novinarki JOŽICI TEPPEY nista pustila fotografirati Anketo o davčnih upravah na Dolenjskem so izpeljali novinarji: RIA BACER, MARJAN LEGAN, JOŽE PRIMC, JOŽICA TEPPEY, IVAN ZORAN in ALFRED ŽELEZNIK. VpraSanja je pripravil in stran uredil JOŽE SPUCHAL. DOLENJSKI LIST St. 15 (1150) - 13. aprila 1972 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! PREDLOG ZA SPREMEMBO OBČINSKE MEJE Bučka: odcepitev od Sevnice? Ali so želje bučenskih občanov upravičene? Komunisti krajevne organizacije ZK Studenec pri Sevnici so se na zadnjem sestanku odločili, da bodo na Bučki sklicali razširjeno sejo ter se s predstavniki tamkajšnjih družbeno-poli-tičnih organizacij pogovorili o tem, kakšne so možnosti, da bi Hvala KRKI! Učenci novomeške Posebne šole so lepo praznovali letošnji praznik invalidov 28. marec. Tovarna zdravil Krka jim je omogočila prevoz na Frato, kjer so se otroci prijetno zabavali v naravi. Učenci se Krkinemu kolektivu toplo zahvaljujejo za razumevanje. Na pomoč! Prizadevni člani Gasilskega društva Rudnik pri Kočevju, ki šteje preko 50 članov, so se odločili, da bodo letos temeljito obnovili gasilski dom. Večji del materiala, so že zbrali, tudi nekaj prostovoljnih del so že opravili, čaka pa jih še precej dela. Kljub vsem prizadevanjem jim primanjkuje denarja za dokončanje gradbenih , in ur^itvenih del. Ta dela želijo opraviti do letošnjega rudarskega praznika 3. julija, ko naj bi bilo tu tekmovanje rudarskih gasilskih enot iz vse Slovenije. Tekmovanje gasilskih ekip bo v Kočevju zato, ker je predvidena postopna ukinitev proizvodnje premoga in prekvalifikacija rudarjev v druge poklice, V SEMICU KONČALI Prejšnji ^ teden je bil končan 10-urni tečaj prve pomoči za voznike motornih vdzil, ki ga je obisko--valo 32 kandidatov. Z uspehom je izpit opravilo 30 slušateljev. se območje Bučke pripojilo novomeški občini. Ta predlog je star že več let, o njem govorijo na sestankih krajevnih organizacij, ko ugotavljajo, da območje Bučke zaostaja v razvoju. Že nekaj let opažajo, da se vedno več občanov zaposluje v novomeški industriji. Na Bučki so sicer že nekajkrat predlagali, naj bi katero izmed sevniških konfekcijskih podjetij odprlo na Bučki svoj obrat, vendar ni bilo uspeha. Več ljudi bi bilo mogoče zaposliti tudi v Sevnici, če bi organizirali avtobusni prevoz. To je naredila novomeška Industrija motornih vozil, ki že nekaj let vozi delavce v Novo mesto na delo in nazaj. Na Bučki razen tega želijo, da bi se njihovi otroci raje vozili v šolo v štiri kilometre oddaljen Škocjan, kjer je v novi šoli dovolj prostora, ne pa v 18 kilometrov oddaljeno Sevnico, kjer šolskega prostora že tako in tako zmanjkuje. Ker bi bila mnogo krajša vožnja, bi otroci prej prihajali domov, pa tudi vstajati jim ne bi bilo treba tako zgodaj, da bi prišli k pouku. Tudi glede trgovine so ljudje z območja Bučke že dalj časa vezani na Škocjan. Pravijo, da je tamkajšnja trgovina neprimerno bolje založena, kot je trgovina sevniškega kmetijskega kombinata na Bučki. Celo umetnih gnojil in vseh potrebnih semen nima 'bučenska prodajaba, so govorili člani ZK na sestanku na Studencu. Na Bučki ugotavljajo, da bi se* z boljšimi prometnimi povezavami Bučke in bližnjih vasi s kraji v novomeški občini, mimo katerih gre avtomobilska cesta, povečala tudi možnost turističnega razvoja, za katerega je precej možnosti, zlasti v tako imenovanem kmečkem turizmu. Na sestanku so tudi povedali, da ima sevniška občin^a skupščina sicer posluh za probleme krajevne skupnosti Bučka, da pa vidijo občani večje možnosti razvoja, če bi se pripojili novomeški občini. Dokaz vidijo v velikem napredku v sosednji krajevni skupnosti Škocjan. Karel Zorko Zavratec 32 p. Studenec V nedeljo je v Slemenih pri Sv. Gregoiju tamkajšnja mladina pripravila Nušićevo tridejanko „Navadni človek“. V polni dvorani kultumo-prosvetnega društva so navdušeno pozdravili novo dram^o skupino, ki jo sestavlja mladina iz okoli^dh vasi. Kraj je resnično lahko ponosen na svojo mladino. (Foto: France Modic) Kako je s sporazumom o socialni varnosti? V 13. številki vašega lista z dne 30. marca 1972 ste objavili na 3. strani prispevek J. Teppey pod naslovom „Od vrat do vrat po papiije za dopust“. Ker gre v članku za napačno tolmačenje določb obstoječega sporazuma o socialni varnosti, sklenjenega med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo, vas naprošamo, da objavite v vašem listu naslednji odgovor: „V članku „Od vrat do vrat po papirju za dopust“ se odpira vprašanje vračunavanja delovne dobe, prebite v Zvezni republiki Nemčiji, v delovno dobo za pridobitev nekaterih pravic iz delovnega razmerja v Jugoslaviji (dopust, osebni dohodek in pod.). Mnogo delavcev, ki se vrnejo po več letih dela^v Zvezni republiki Nemčiji v domovino, namreč zmotno misli, da se šteje doba, prebita v Zvezni republiki Nemčiji, za jugoslovansko dobo in da se kot takšna vpisuje v jugoslovansko delovno knjižico, s tem pa je hkrati tudi osnova za vse pravice iz delov- SMO V LETU 1972: MEDNARODNEM LETU KVALITETE o sladoledu in jajcih kot viru beljakovin Sladoled je hranljiv in vabljiv. Po statističnih podatkih smo dežela, ki sodi med najmanjše potrošnike sladoleda, in hkrati dežela, ki proizvaja sorazmerno največ - slabega in higiensko oporečnega sladoleda. Prepričanje, da se sladoled lahko uživa le v poletnem času, v najbolj vročih dnevih, je dokaj zmotno. Cim večja je temperatura zraka in našega grla, tem nevarnejši je sladoled za prehlad, ker je razlika med grlom in sladoledom tem večja. Kvaliteta in higienska oporečnost sladoleda, izdelanega v zasebnih slaščičarnah pri nas, je zaskrbljujoča. Vsako leto smo priča novim, pogostim ali celo množičnim zastrupitvam s sladoledom, hkrati pa ugotavljamo, da potrošnja sladoleda v svetu naglo narašča. Mnoge dežele izdelujejo sladoled le v modernih tovarnah, zato je njihov sladoled zelo kvaliteten in higiensko neoporečen. Po pravilniku o kvaliteti sladoleda je določeno, katere sestavine mora imeti sladoled. Glede na to ločimo; mlečni sladoled, krem sladoled brez jajc, krem sladoled z jajci in sadni sladoled. Mlečni sladoled je proizvod, ki ga dobimo z mešanjem in zmrzovanjem mleka s sladkorjem, rumenjaka kokonih jajc ob dodatkih sredstev za izboljšanje okusa in vonja. Krem sladoled brez jajc dobimo z mešanjem in zmrzovanjem zmesi pasterizirane sladke smetane, zgoščenega mleka, mleka v prahu in surovega masla s sladkorjem. Krem sladoled z jajci pa dobimo tako, da dodamo krem sladoledu še jajčne rumenjake. Sadni sladoled dobimo z zmrzovanjem sadja in sadnih izdelkov, sladkorja ob dodatku citronske, vinske in mlečne kisline. Iz tega vidimo, da je mlečni in krem sladoled ter sladoled z jajci visoko kalorična beljakovinska hrana. Dosedanje analize sJadoleda so pokazale, da so v sladoledu snovi, katerih uporaba je prepovedana za proizvodnjo sladoleda, na primer: škrob, umetne sadne arome, pa celo voda. Ti sladoledi so pogosto okuženi z mikroorganizmi, ki so za zdravje ljudi zelo škodljivi. Potujoča prodaja sladoleda je prepovedana, izjemoma se lahko prodaja na ta na- čin le, če je originalno pakiran (lučke, korneti, ipd., ki so hranjeni pri minus 10 stopinj Celzija). Kvaliteti jajc posebno pozornost! V prometu imamo običajno le kokoma jaca, če pa so v prodaji tudi račja, puija ali gosja, morajo biti tudi t^o označena. Za človeško prehrano so jajca izredno pomemben vir visokovrednih beljakovin. V prometu razlikujemo jajca po tem, kako so sveža, na sveža jajca, jajca iz liladilnice, konservirana jajca in defektna jajca. Sveža jajca pa delimo še na sveža jajca l. in sveža jajca II. kvalitete. Po teži ločimo jajca po razredih, označenih po težah z velikimi črkami; A razred 65 do 61 gr; B razred — 60 do 56 gr; C razred -55 do 51 gr; D razred - 50 do 46 gr; Erazred - lažja od 45 gramov. Jajca iz hladilnic so lahko v prometu le, če so I. kvalitete in so bila hranjena v hladilnicah več kot en mesec pri temperaturi od minus 0,5 do plus 5 stopinj Celzija. Kot kon-. servirana jajca so lahko v prometu le tista, ki so hranjena v apneni vodi ah dopustnih konzervansih. Kot defektna jajca so v prometu lahko jajca z umazano, deformirano ali napočeno lupino, z zelo malo razvitim zametkom, jajca z manjšim tujim vonjem in okusom in zmrznjena jajca. Tako opisani način označevanja pa je obvezen le za jajca, ki so v prodaji v trgovini, ne pa za tista, ki jih prodajajo zasebni kmetovalci na tržnicah. Pri nakupu se prepričamo, če je jajce sveže, s pomočjo svetilke ovalux s krožno odprtino, pred ka-terp položimo jajce poševno, s topim koncem navzdol. Sveže jajce je pri tej osvetlitvi z vidnim zračnim mehurčkom do 5 mm, rumenjak pa vidimo kot čisto enakomerno senco. Pri defektnih jajcih opazimo večje ali manjše konture aU temne in razvejene sence. Ce so bila jajca hranjena v higiensko neprimernih pogojih, se lahko okužijo z mikroorganizmi, ki prodrejo v notranjost in povzročijo gnilo*'r.i razpad jajc. Take bakterije so lahko človeškemu organizmu zelo nevarne. Inž. JOŽE SKOF nega razmerja v Jugoslaviji. Temu nasproti je pojasniti, da obsega sporazum o socialni varnosti med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo samo pravice iz socialne varnosti, to je iz zdravstvenega zavarovanja, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zavarovanja za brezposelnost in pravice do otroškega dodatka, ne pa tudi pravice iz delovnega razmerja (osebni dohodek, dopust, ipd.). Tudi v primerih, ko gre za pravice iz socialne varnosti, se doba, prebita v Zvezni republiki Nemčiji, ne šteje za jugoslovansko dobo, temveč se-le prišteva k jugoslovanski dobi v primerih, kadar zavarovanec nima dovolj jugoslovanske dobe za pridobitev neke od pravic iz socialne varnosti. Sama dajatev pa se v vseh teh primerih odmerja samo glede na jugoslovansko delovno dobo, v tem ko ostane nemška delovna doba slej ko prej obveznost nemškega zavarovanja in se zato tudi ne more vpisovati v jugoslovansko delovno knjižico. Nemška doba je namreč vsebovana v originalnih nemških zavarovalnih kartah (Versiche-rungs — oziroma Aufrechnungs-beiningung), ki jih dobi v roke vsak nemški zavarovanec, torej tudi jugoslovanski delavec, ko zapusti Zvezno republiko Nemčijo. Na podlagi originalnih nen> ških dokumentov torej lahko jugoslovanske delovne organizacije presodijo, ali bodo priznale dobo, prebito v Zvezni republiki Nemčiji (ali katerikoli drugi državi) v predhodno dobo, ki je odločilna za nekatere pravice iz delovnega razmerja v Jugoslaviji. Nihče jih ne more prisiliti, da upoštevajo v to predhodno dobo tudi nemško delovno dobo, posebno če jo je delavec prebil v Zvezni republiki Nemčiji na drugačnih delih, kakor jih opravlja sedaj v domači organizaciji. Niliče pa delovni organizaciji v Jugoslaviji seveda tudi ne more braniti, da bi nemško delovno dobo upoštevala v predhodno delovno dobo (staž), ki jo terja s svojim notranjim samoupravnim aktom za pridobitev (ali povečanje) določenih pravic iz delovnega razmerja. Podpisana direkcija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je"TI5kaj časa izdajala vračajočim se delavcev iz držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o socialni varnosti, potrdila o zavarovalni dobi, prebiti v tisti tuji državi, vendar z izrečnim pristavkom, da se ta doba sešteva z jugoslovansko dobo zaradi ugotovitve pravic iz socialne varnosti, in še posebej s pripombo, -da se ta doba ne vpisuje v jugoslovansko delovno knjižico. S pričetkom tega leta je direkcija s to prakso prenehala, ker za isti namen zadostujejo nemški originalni dokumenti (navedeni zgoraj), direkcija pa se je s tem razbremenila odvečnega posla. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: direktor dr. BOJAN ŠPICAR ( 4 4 J 4 P 0 J 5 5 J 4 4 4 4 0 agrotehnika VOGEL&NOOT VSE ZA TRAVNIKE V HRIBIH IN NA RAVNINI! KOMBI NAPRAVA WIESEL STROJ ZA VSA OPIAVIU NA HRIBOVITEM TRAVNIKU J Kosllnik 7,5 do 9 KM Obračalnik - zgrobljalnik Asch 22.770 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN POJASNILA PROIZVAJA: VOGEL & NOOT. MOrztal, Avstrija ZASTOPA za Jugoslavi]o in prodaja AGROTEHNIKA export - import Ljubljano, Titova 38 POSLOVALNICE: paviljon JURČEK na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, MURSKA SOBOTA, MARIBOR, CEUE, LJUTOMER, POREČ obračalnik HEUMAGD zo kosilnice Alpinist Ascii 7.610 LJ •»Alpinisttt kosllnik za travnike v strmini od 6 do 7.5 KM Asch 10.815 MAKIBLITZ Asch 12.110 HEUBLITZ Asch 9.305 MIHIBLITZ Asch 6.865 MEUBUTZ Traktorski obračalnik zgrobljalnik Asch 9..305 'MM, i Kancler Brandt Vinici (Nadaljevanje s 1. str.) Generalni konzul Kurt Laqueur je v nagovoru izrecno poudaril, da je samonikla zamisel v in iških šolarjev za akcijo, ki spodbuja sodelovanje ^ med narodi vsega sveta, naletela na obilo pohval. Prav zato, ker se zvezni kancler Brasdt tudi sam zavzema za miroljubno sožitje na svetu, sije vzel čas in je smatral za potrebno odgovoriti na viniško pismo, kljub temu, da dobiva nešteto prolenj in pisem, na katere sploh ne more odgovoriti. Viničani so gostom razkazali šolo in Župančičevo rojstno hišo, nato pa so jih povabili na doma pečenega jagenjčka pri Skolniku. Med priložnostnimi govori so člani kluba OZN izrazili željo, naj bi jih zvezni kancler Willi Brandt osebno obiskal, če pride v Jugodavijo. Konzul Laqueur je na povabilo odgovoril: „Vašo željo in povabilo bom te dni poročil g. kancleiju Brandtu, hkrati pa mu bom poročal tudi o vaši dejavnosti. Sem prvič na Vink:i, obljubljam pa, da se bomo še videli!" B. R.-T. G. Osolnik v Ribnici Bogdan Osolnik, zvezni podanec, član CK ZKS ter predsednik komisije za mednarodna gospodarska in politična vprašanja pri CK ZKS, je 10. aprila obiski Ribnico. S člani političnega aktiva se je pogovarjal o aktualnih mednarodnih zadevah in o položaju v svetu. Udeleženci razgovora so se še posebno zanimali za go^odarsko sodelovanje Jugoslavije z drugimi državami, za zapodovanje naših zdomcev v tujini, za plačilo vojnih dolgov Jugoslaviji in za druge zadeve. Po razgovoru si je Bogdan Osolnik ogledal proiizvodne prostore podjetij INLES in RIKO. J. P. Neuspeli sestanek Prvi sestanek iniciativnega odbora za sodelovanje turističnih društev iz občin Ribnica in Kočevje, ki je bil sklican za 31. marec v prostorih motela JASNICA, niu^el. Na dnevnem redu je bila ra^rava o predlogih, naj bi ustanovili medobčinsko turistično zvezo oziroma medobčinski usklajevalni odbor turistični društev, ki bi delal na amaterski osnovi. Sestanek ni u^el, ker ni bilo vabljenih članov iz Ribnice in zastopnikov podjetij, razen HOTELA PUGLED iz Kočevja. Od turističnih društev so bili prisotni zastopniki TD Sodražica, TD Grmada, TD Slemena in TD Kočevje. Občino Kočevje zastopal načdnik oddelka za go^odarstvo Stane Potisak. Po daljšem razgovoru je bil sprejet sklep, da bodo sestanek ponovno sklicali. Vabljenim bodo podali tudi obširnejšo obrazložitev, zakaj je potreben organ, ki bo usklajeval delo na področju turizma v zahodni Dolenjski. A. ARKO KMETJE IN DELAVCI ENAKI PRED ZDRAVNIKOM Celje že sledi novomeškemu zgledu Tudi celjska skupnost zdravstvenega zavarovanja se pripravlja na združitev zdravstvenih skladov - Ljudsko glasovanje bo v oktobru Novomeška skupnost, ki je prva v Sloveniji in Jugoslaviji’ združila zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov, že dobiva posnemalce. 29. marca je celjski Zavod za socialno zavarovanje priredil skupaj s predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij 9 občin posvetovanje, na katerem so govorili o tem, kako izenačiti kmetove in delavčeve pravice do zdravja na območju celjskega zavoda. Prvi računi so pokazali, da bi za ta korak potrebovali 12,442.000 dinarjev. Kako zbrati denar, obstajata dva predloga. Po prvem naj bi zvečali prispevno stopnjo za socialno zavarovanje delavcev za 0,45 odst., kar bi še primanjkovalo, pa naj bi prispevale občinske skupščine. Po drugem predlogu naj bi celotni znesek zbrali z večjo prispevno stopnjo; račun je pokazal, da bi morala biti v tem primeru večja za 0,55 odst. Na posvetovanju se je več udeležencev ogrevalo za drugo inačico, to pa so utemeljevali s tem, da so občinske skupščine že sedaj močno obremenjene, dodatno pa bo treba prispevati še za pokojninsko zavarovanje kmetov. Letos, ko skladi zdravstvenega zavarovanja še ne bodo združeni, bo za zdravstveno varstvo namenila sevniška občinska skupščina, kot predvideva osnutek proračuna, že kar 598.000 dinarjev. S tem denarjem bodo zagotovili kmetom, da bodo imeli potrjene zdravstvene knjižice in s tem možnost do kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Razen tega bo proračun namenil za ambulantno zdravljenje in zdravljenje v bolnišnici socialno šibkejših občanov še dodatnili 115.000 dinarjev. Vse to potrjuje, da so dajatve občinske skupščine že sedaj sorazmerno velike in daje zdravstveno varstvo kmetov res potrebno širše družbene pomoči. To n-aj bi dala združitev skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Napovedujejo, da bo ljudsko glasovanje (referendum) v letošnjem oktobru, in upajo, da bodo z njim odpravili razlike pred zdravnikom. A. Ž. Kočevje želi več prostora To, kar smo že dolgo pričakovali, se je začelo uresničevati: kočevska občina želi imeti v Dolenjskem listu več prostora. Dosedanje pol strani ji že dalj časa več ne zadostuje, zato je zakupila v času od L aprila do 31. decembra 1972 po celo stran v listu. Glede na sedanjo ureditev I. in II. izdaje v časniku ter spričo dejstva, da je to prvi primer, da se ena izmed področnih občin odloča za večji prostor, ^ kočevski občini še ne moremo sedanje polovice strani spremeniti v stalno celo stran. To bi bilo mogoče, če bi se vsaj polovica občin odločila za podoben korak. . Zato bomo do nadaljnjega za občino Kočevje posebej (začasno vsakih 14 dni) pripravljali dodatno celo stran njenega gradiva, obdržala pa bo na sedanjem mestu tudi običajni obseg polovice ,4comunske strani“. UREDNIŠTVO USTA Proslava bo v Stari cerkvi 26. aprila bodo v kočevski občini proslavili dan OF in 1. maj - 30. aprila bo tudi 30-letnica osvoboditve Broda na Kolpi Bolj globoko — do korenin! Komunisti zahtevajo trdnejšo roko, več reda »J'ilaj ne gre ta posvet mimo nas, kot že mnogo pred njim!“je v uvodu poz^ Andrej Marinc člane političnega aktiva Posavja, Id so se 4. aprila zbrali na posvetu v Krškem. Sklical ga je medobčinski komite ZK, da bi spregovorili o uresničevanju sklepov II’ seje predsedstva ZKJ in druge konference ZKS. Vse tri občinske konference ZK v Posavju so sprejele akcijske programe, za katere je medobčinski sekretar Franc Bukovinski med drugim izjavil, da so morda premalo usklajeni, včasih preveč splošni in formalni. Kljub številnim političnim pobudam se nekatere stvari v Posavju pomikajo prepočasi in pri delu manjlca usklajenosti. Vezi med občinami so še vedno rahle in povezanost med njimi je večkrat preveč fo-rumska. V delavskem in kmečkem sloju ima zahteva po doslednejšem izpolnjevanju sklepov vso podporo. Povsod zahtevajo trdnejšo roko, vendar ne kot korak nazaj, ampak kot utrditev demokracije. Tako zahtevo spodbuja želja po večjem redu. Prvo mesto med nalogami, ki so jih komunisti v Posavju postavili na prvo mesto, je boj za temeljne organizacije združenega dela, kajti v Posavju je polovico obratov s sedežem matičnih podjetij v drugih občinah. Pričakovati je, da bodo pri uresničevanju akcijskih programov komunisti imeb dovolj poguma in se spoprijeli z vsemi pojavi, ki ovirajo prodornost in učinkovitost njihovega delovanja. j .j. Letošnja glavna proslava dneva OF in 1. maja za kočevsko občino bo 26. aprila v Stari cerkvi. Začela se bo predvidoma ob 16.30 v kulturnem domu. Razen krajš^a govora bo še kulturni program, v katerem bodo nastopili šolarji in mladinci, predvidoma pa tudi učenci kočevske glasbene šole. Po proslavi bo pohod v Konca vas, kjer je bil pred 30 leti ujet narodni heroj in pobudnik vstaje na Kočevskem Jože Šeško. Nato bodo nadaljevali pohod do kraja, kjer bodo kurili Kres. Pohod bo končan, kjer se je začel, se pravi v kulturnem domu, kjer bo tudi zabava. Že pred praznovanjem bodo seveda vas tudi okrasili in postavili mlaj. ‘ Kočevska mladina bo na predvečer 1. m^a kurila kres na Mestnem vrhu. 30. aprila letos bo minilo tudi 30 let, odkar je manjša skupina slovenskih partizanov ob pomoči domačinov iz Vasi in okolice z ukano zavzela sovražno postojanko v Brodu na Kolpi, se pravi na hrvatski strani Kolpe. Prav na 1. maja pred 30 leti pa je bil v Brodu na Kolpi skupni miting slovenskih in hrvaških partizanov. Doslej nismo zvedeli za gotovo, če bo v počastitev tega dogodka letos proslava^ vendar nekateri udeleženci te akcije predlagajo, naj bi bila. J. P. Direktor BETi je odstopil Peter Vujčič je dal ostavko na položaj generalnega direktorja podjetja, ki ga je vodil 13 let - Ostavka ni sprejeta 1. aprila ^ dal pismeno ostavko direktor največje belokranjske tovarne BETI, ki ima več obratov tudi zunaj občine.'O ostavki je Peter Vujčič obvestil predsednika centralnega delavskega sveta, poslovni odbor, predsednika občine in sekre- OB LETOŠNJEM SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA Da ne bi pozabili na — srce April - svetovni mesec skrbi za srce z geslom: »Od raziskav do preprečevanja« 7. april je letos svetovna zdravstvena organizacija posvetila boleznim srca in ožilja. Ta dan smo znova praznovali svetovni dan zdravja. Geslo letošnjega 7. aprila je bilo: „VAŠE SRCE — VAŠE ZDRAVJE“, hkrati pa je bil 7. april tudi začetek svetovnega meseca skrbi za srce pod geslom „Od raziskav do preprečevanja". Zal je resnica: srčne in ožiljne bolezni so med smrtnimi vzroki pri odraslih v številnih deželah po svetu že vrsto let na prvem mestu - še pred rakom, tuberkulozo, nesrečami in nekaterimi boleznimi, ki so dolgo veljale za najhujše zlo človeštva. Zato skušajo odgovorni činitelji letos predvsem seznanjati javnost in ustrezna družbena organa, zakaj je treba posvetiti boleznim srca in ožilja vso skrb. Gre tudi za ustvar- jalno sodelovanje zdravstvenih delavcev ter širše javnosti, ki naj bi med drugim kar najprizadevneje podprla lepe zamisli o preprečevanju kajenja med mladino. Združenje kardiologov Jugoslavije (specialistov za srčne bolezni) je pobudnik za ustanovitev posebne organizacije, ki sc bo ukvarjala zlasti z vsemi vprašanji zdravljenja, rehabilitacije in preprečevanja bolezni srca in ožilja. Tudi Zavod SRS za zdrav- stveno varstvo je s sodelovanjem slovenskih kardiologov na interni kliniki v Ljubljani pripravil obsežno gradivo o kajenju in njegovem vplivu na zdravje. Na vse to takrat, ko nam nič ne manjka in se počutimo zdrave, navadno ne pomislimo. Ne zavedamo se tudi, kakšna škoda nastaja za ves narod in našo bodočnost, ko ne preprečujemo kajenja med mladino in JO s slabimi z^edi celo spodbujamo h kajenju. Ko potrka bolezen na vrata, je dostikrat že pozno, če ne celo prepozno. Nas bo letošiji svetovni dan zdravja spomnil na to, kako dragocen aparat je naše srce? Ne pozabimo: Naše srce - naše zdravje! tarja občinskega komiteja, v Metliki. Kot razlog je navedel v prvi vrsti slabo zdravstveno stanje. Delavski svet podjela odstopa ni sprejel, pač pa za cas direktorjeve odsotnosti, ki je na zdravljenju, imenoval namestnika, ekonomista Toneta Štruclja. Ko je delavski svet obravnaval ostavko, je sprejel tudi sklep o razpisu referenduma, s katerim naj bi se zaposleni vseh obratov izrekli za direktorja in njegovo politiko ali proti njej. Tak način je bil v navadi že nekaj let ob potrditvi za-Idjučnega računa, vendar v manjšem obsegu. Prej je zaupnico direktorju izrekal le delavski svet, letos pa so zaradi zaostrenih notranjih odnosov menili, naj bi o zaupnici glasoval ves kolektiv. 7. aprila je bil referendum v vseh obratih tovarne BETI. Glasovalo je 93,58 odstotkov vpisanih volivcev, za direktorja in njegovo politko pa se je izreklo kar 97,76 odst. udeležencev referenduma. V podjetju delo nemoteno poteka, medtem pa skušajo družbenopolitične organizacije v kolektivu zadevo urediti. TATOVI V PRAZNI HIŠI V ponedeljek d^oldne je Štefanija Požes iz Korenitke odšla v Trebnje. Hi^a je ostala prazna. Ko se je okrog 15. ure vrnila domov, je presenečena našla vhodna vrata odklenjena. Medtem ko je ni bilo doma, so jo obiskali nepridpravi in ji ukradli 300 dinarjev gotovine. FRANCI ŠALI: IZBOR VODIJ ORGANOV UPRAVLJANJA v prejšnjem sestavku sem zapisal, da je Siamoupravni staž predse^ika delavskega sveta lahko kazalec takšnih ali drugačnih odnosov v kolektivu. Pri tem moramo upoštevati naslednje: velikost kolektiva, izobrazbeni sestav kolektiva in osebnostne lastnosti tistega, ki ga izvolijo za predsednika. Sele takšna, dodatna vsebinska analiza nam je lahko napotilo pri odkrivanju razlogov za ustrezno kadrovsko politiko. Oglejmo si, kako velikost kolektiva pogojuje izbor vodje oigana samoupravljanja. Cim večji je kolektiv, tem večja je možnost izbora. Nevarnost je le v tem, da v velikih kolektivih izbor vodje samoupravnega organa ni tako neposreden kot v majhnih in so možnosti omejevanja večje. Cesto tako resnično sodelujejo v kadrovskih proccsih le ožje skupine, pa še te bolj kot potrjevalci ustreznih, od ozkih skupin izbranih predlogov, kot pa dejanski nosilci kandidacijske politike. Tam, kjer politične organizacije, zlasti sindikat in Zveza komunistov, nimajo prave veljave niti ne razvitih demokratičnih metod političnega dela, se lahko zgodi, da so določeni člani kolektiva voljei\i v organe upravljanja in za opravljanje vodilnih samoupravnih vlog od ozkega kroga ljudi, ki imajo s „forsiranjem" določenih oseb namen doseči takšno stanje v odnosih, da bo to predvsem njim v dobro. Ni redka praksa, da sc v takih primerih za zakonitostjo skrivajo skupine ali posamezniki s posebnimi interesi, ki skušajo po zakoniti poti obdržati v oblasti vse glav-' ne položaje v kolektivu. Samoupravljanje se tako lahko razvije v fasado, za katero sc pojavljajo dejanski nosilci odnosov v delovni organizaciji - in to ne kolektiv kot celota, ampak zgolj posamezniki v njem. Ce pride v delovni organizaciji do tega, da posamezniki z vplivanjem na vodje samoupravnih organov vsilijo svojo voljo tudi organom samim, delovna organizacija ne more več vsem svojim članom zagotoviti temeljnih pravic upravljanja. Zato je lahko ozadje temu, da nekje izvolijo za predsednika delavskega sveta ali pomembnega kolektivnega izvršilnega organa čisto določeno osebo, prav spoznanje, da si je tako mogoče zagotoviti monopol pri odločanju. Boj za oblast je tako star, kot je staro človeštvo, zato ga ne bomo odpravili, laliko pa v njem prepoznamo glede na to, kakšne so metode in kakšni so cilji tega boja, socialistično samoupravno vsebino ali pa takšno, kot si jo želijo posamezne skupinice, za katere se ve, da v končni fazi kolektiv vedno pripeljejo v nezavidljiv položaj. Naslednje vprašanje, zaradi katerega ni vseeno, kdo je predsednik delavskega sveta ali kakega drugega organa, je kadrovski sestav zaposlenih. 'V delovnih organizacijah je med zaposlenimi največ delavccv z ustrezno stopnjo, kvalificiranosti. Le-ti ponavadi nLso ustrezno zastopani v organih upravljanja, zato je tudi njihov vpliv na odločitve teh organov manjši. Tisti, ki imajo drugačne interese kot oni - to se dogaja - bodo skušali le-te, kolikor so v oiganili samoupravljanja dovolj možno zastopani, tudi uveljavljati in uzakon iti. Na misel mi je prišel primer, ko je šlo za sprejem kvalificirane osebe v delovno otganizacijo. V tej delovni organizaciji je bil izobrazbeni sestav administrativnega in upravnega kadra neustrezen. Bolj pod političnim pritiskom okolja kot pa iz lastnih interesov so šolali osel^ na srednji ekonomski šoli. Po konča- nem študiju delavka ni mogla dobiti zaposlitve niti v administraciji niti v računovodstvu, čeprav so se tisti, ki so v teh in ostalih oddelkih imeli ustrezno izobrazbo, za to zavzemali. Pritisk zaposlenih z neustrezno kvalifikacijo in znanjem za delavski svet, kakor tudi nekaterih mojstrov je bil tako močan, da so mlado štipendistko odklonili, češ da je v računovodstvu oziroma administraciji že tako preveč zaposlenih. Sam predsednik delavskega sveta kot eksponent mojstrske mentalitete je bil ogorčen zagovornik takšnega stališča. Drugače pa so mislili delavci. Razburjali so se zaradi prenatrpanosti kadrov v teh službah in so bili mnenja, da se mora zmanjšati, s tem da'se zaposlijo osebe, ki bodo delo opravljale strokovno, kvalitetno in hitreje. Delavski svet. na katerem so bila prisotna tudi takšna mnenja, ni uspel, saj so bili močnejši tisti iz vrst uprave, administracije in mojstrskega sestava. To je primer trenja med dvema miselnostma, od katerih pa naprednejša ni zmagala, čeprav je bila v večini, ker ni bila dovolj močno zastopana v organu upravljanja. To pomeni, da samoupravljanje po oblikah še ne omogoča zmage najnaprednejši vsebini. Za formo se lahko skrivajo in zmagujejo določen čas tudi oportuni interesi. Seveda ne smemo misliti, da v vsakem primeru, ko nastopa strukturno neskladje, že prihaja do neustreznih samoupravnih odločitev. Ni nujno, da ima skupina, ki je najmočneje zastopana v delovni organizaciji, o vseh vprašanjih tudi najnaprednejše poglede. Večina ni vedno radikalna. Praksa nas uči, da je tudi večina laliko nosilec reakcije, koristoljubja itd. Cesto se prav zaradi nje ne da izbojevati napredek. V takem primeru je demokratičen način odločanja lahko v napoto radikalnim rešitvam. Praksa je zabeležila naslednje. V delovni organizaciji so imeli neke nujne obveznosti do kupcev. Pravočasno bi jih lahko opravili le, če bi za proizvodnjo uporabili prosto soboto. Predsednik delavskega sveta in ostali odgovorni so se odločili predlagati delavskemu svetu, da bi delali tudi v soboto. Delavski svet je predlog po daljši razpravi zavrnil. Razlogi so bili različni, toda vsi, od prvega do zadnjega, zasebne narave. Eden je gradil hišo, drup je imel delo v vinogradu, tretji delo na polju itd. Gre za izrazit primer, kjer še niso bili prisotni dolgoročni skupni interesi. Ta nedoraslost delavskega sveta, da bi se gospodarno obnašal, kaže v bistvu protislovje med subjektivno doživetimi potrebami, ki niso splošne, in splošnimi potrebami kolektiva oziroma podjetja, ki pa jih niso dovolj občutili vsi, niti ne delavski svet, ampak le nekateri posamezniki. Problem upravljanja je ^lo sestavljen in globlji, kot se nam često kaže na zunaj. Vplivi struktur, protislovja med interesi, neustrezno sestavo organov upravljanja, so lahko močna ovira za razvoj samoupravnih odnosov. In če imamo opraviti Še s tendencami, da bi bila izvoljena za predsednika samoupravnega organa oseba, ki ni zmožna samo'itojno, gospodarno, razredno-socialno jasno voditi in ukrepati, v kolektivu resnično ne more biti vse v najlepšem redu. Od predsednika delavskega sveta se namreč mnogokrat zahteva, da jasno loči razne interese, tendence, pritiske oseb, ki imajo pomemben položaj in vl(^o v proa'su dela. Svojo moč in visoki položaj skušajo izkoristiti in vplivati na samoupravne organe, še posebno če je potrebno braniti lastne interese. Tako navajajo delavci primere, koje včasih.na sejah delavskega sveta več šefov in vodij raznih služb kot pa članov organa. Delavcem to ni všeč in včasih njiliovo potrpljenje prekipi v izbruh jeze in nezadovoljstva. Najpogosteje pa se dogaja, da prisotnost direktorja, računovodje, raznih šefov tako porazno vpliva na potek seje, da imajo mnogi člani delavskega sveta občutek, da se ne da nič skleniti, kar bi bilo koristno za celoten kolektiv, kolikor je s strani le-teh odpor. Ce predsednik delavskega sveta ni zmožen zadušiti tendence vodilnih ljudi po oblastnem nastopanju, se bo pripravljenost delavcev, članov sveta, da razpravljajo, razmišljajo, ocenjujejo, s premislekom odločajo, sprevrgla v uporen molk, apatično dviganje rok, nestrpno čakanje da zapustijo sejo, negodovanje ter vsesplošni odpor do dela v organih upravljanja. Med njihovo pravico in dejansko možnostjo, da upravljajo, se širi in poglablja prepad, ki ga ni moč hitro odpraviti. Zato ni pretirana zaliteva, da mora biti predsednik delavskega sveta oseba, kije sposobna voditi upravljanje tako, da upravljavci dejansko čutijo svoj prispevek k skupni stvari, svojo osebno vsestransko angažiranost v kolektivu. Predsednik delavskega sveta mora biti sila, iz katerega prihaja in raste socialistična samoupravnost kolektiva, skratka, objektivna, borbena osebnost, ki zna ločiti, kaj je najboljše za kolektiv in posameznika v njem. Seveda lahko predsednik dela tako in je tak, če ima od kolektiva. posebno pa od sindikata Zveze komunistov tudi vso podporo na svoje delo. Brez te podpore še tako močna osebnost ne more biti eden izmed odločilnih ustvarjalcev samo- upravnih odnosov v delovni organizaciji. Tretji faktor, ki ga moramo upoštevati ob vsebinski analizi samoupravnega staža predsednika delavskega sveta, so njegove osebnostne lastnosti. Prav gotovo mora biti socialno prožna osebnost, ki mu problemi, interesi ljudi niso samo jasrri, ampak tudi ve, kako jih je možno usklajevati, razreševati in podobno. Teoretično in praktično mora poznati in obvladovati osnovna problema gospodarjenja. Posluh mora imeti tudi za pravilno usmerjanje razprav in uporabljanja demokratičnih metod odločanja. Posebno pomembno je, daje predsednik samostojen, da ima lastna stališča in poglede in daje njih vsebina skladna z interesi delavcev. Njegova socialno-razredna usmerjenost mora biti jasna in določena v vseh osnovnih vprašanjih, ki so predmet družbenoekonomske in politične prakse kolektiva. Pripravljen mora biti, da se bolj kot ostali posveti skupnim problemom, da svoj^rosti čas delno fiosveča kolektivu, skratka, da mu unkcija ni neprijetno breme, ampak odgovornost, ki je ne more zanemarjati. Zavedati se moramo, da je dobra kadrovska politika, v kateri ni familijarnosti, nasprotujočih si interesov, v kateri so prisotne želje po takšnem razporejanju kadra, da bo učinek čim večji, jamstvo za dobro organizacijo dela, le-ta pa jamstvo za resnični gospodarski in družbeni napredek slehernega kolektiva in s tem tudi celotne družbe. Do tu pa je še daleč. Vendar je to edina pot, po kateri lahko čvrsto stopamo v prihodnost. Zato v tem boju ne smemo zanemarjati na videz majhne, v res^ nici pa tako velike stvari, kot je pravilna, premišlena kadrovska politika ob volitvah v organe upravljanja Se posebno bi se morala tega močno zavedati sleherna sindikalna organizacija in sleherni komunist v delovni organizaciji. n Dober dan, Oastarbeiter /# • • • Piše: TONE GOŠNIK (7. nadaljevanje) Obisk pri dolenjskih, spodnjeposavskih, ribniških, belokranjskih in dmgih delavcih v ZR Nemčiji se približuje koncu. Seveda v njem še marsičesa nisem mogel povedati, čeprav smo v uredništvu domačna lista namenili temu obisku kar 8 strani. Marsikaj bomo še srečali, saj bomo poslej večkrat pisali o tem in onem, kar zanima naše ljudi na tujem. — Zato danes še nekaj sklepnih misli in obisk pri Slovenskem kulturnem društvu TRIGLAV v Stuttgartu, vsem rojakom, ki so začasno na delu v tujini, pa lep in prisrčen pozdrav! Prosim, pišite nam tudi vi, oglasite se in povejte, k^ je novega pri vas, naš časnik pa vas bo kot doslej zvesto družU z rodnim krajem in vašimi domačimi! Kanclerjeve besede o kruhu Zahodnonemški kancler Willi Brandt, je lani poleti pozval svoje rojake, naj bodo bolj strpni do „Gastarbeiterjev“ v ZR Nemčgi. Nemcem je povedal priMižno tole: „Pri nas živi in dela več kot 2 milijona ljudi različnih govoric in narodnosti. To resnico je treba prikazati z najbolj preprostim podatkom: če bi od nas odšli vsi tuji delavci, ki so tu zaposleni, bi se znašlo naše gospodarstvo v velikih težavah. Kajti zavedati se moramo, da tuja delovna sila skupno z nami služi tudi naš vsakdanji kruh .. Zvezni kancler nemške države se je ob isti priložnosti zavzel tudi za boljše odnose med Nemci in ino-^ zemskimi delavci, ostro pa je bil tudi proti vsem pojavom izkoriščanja: „Če-plača Nemec za stanovanje 150 mark na mesec, ne bi smel za to isto stanovanje tuji delavec plačevati 35CF mark ..je med drugim dejal. 300 mark za sobo! Oderuštvo ni tako redko na Nemškem; o primeru iz Muenchna sem poročal s sliko „hotela" prejšnji četrtek. Rad bi dodal še nekaj iz Man-nheima. Tu sva neki večer s socialnim delavcem Pavlom Rostoharjem zavila na dvorišče stanovanjskih barak tovarne Daimler-Benz (v.iLuzem» bergu). Megla in neprijeten, vlažen hlad sta sUUa v mesto; pod lučmi se je okoli naselja vila ograja, v ozadju nizki dimniki, v sobah nabita moška telesa. Nehote sem se stresel - podoba je bUa, da sva v koncentracijskem taborišču. 2e res, da ni bilo električn^a toka v navznoter zaviti kovinski ograji. Vsa vrata v sobah in na omarah ter stene polne slik nagih ali polnagih žensk. Bilo je pretres-yivo: fantje in možje, prepobii moči; nekateri so sloneli nad pisanjem pisem, drugi so kuhali ali po- Koncert zbora »Emil Adamič« v Stuttgartu SKUD „Triglav** prireja v viru svojega letošiyega grama elasbenih prireditev okviru svojega letošiyega jpro-la glasbenih prireditev koncert UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA „EMIL ADAMIČ*; ki bo v znani Liesderhalle-M(> zartsaal dne 23. 4. ob 20. uri. Razen gostov iz domovine bo na koncertu zapel nekaj nemSuh narodnih pesmi tudi učite^ski pevski zbor iz Stuttgarta. Vstopnice (od 4 do 10 mark) bodo v predprodaji v vseh kioskih, dobite pa jih tudi v prostorih društva v Filderstrasse 1 ob četrtkih od 17. do 20. ure in ob petkih od 14. do 20. ure. Telefonsko jih lahko naročite na štev. 643361 in 643362. Vljudno vab^eni! SKUD „TRIGLAV ______________________ STUTTGART^ grevali hrano, tretji spet kaj igrali ob mizah. „Poskrbeli smo zanje, kaj hočete še več? !** bi naju zavrnil nemški lastnik in delodajalec. Resje: snažno in toplo je v takihle barakah. „Prišli so na delo, ne na počitnice!** bi bU drugi odgovor. V barakah nedaleč proč - bilo je pri nekem gradbenem podjetju - so bile razmere že slabše. Marsikje je še vedno tako, kot je kolega Miloš Ja-kopec opisoval pred leti, ko je po Nemčiji obiskoval naše delavce in poročd o razmerah, v kakršnih živijo. Na pravega izkoriščevalca, seveda brez imena, sva s tovarišem Rosto-haijem naletela v stari stanovanjski hiši na Waldhofstr. 12 v Mann-heimu. Bila je pravcata „stanor vanjska kasarna**: v ozkih sobah sa stale natlačene železne postelje z umazanim perilom. V eni izmed njih - lahko bi ji rekli čumnata - sva naletela na skupino Siptarjev s Kosovega. „Eee, slabo je to,** so potožili fantje in moge. Po 50 mark plačujejo ležišče - soba „vrže** na mesec pri 6 stanovalcih 300 mark, več kot stane marsikje lepo dvosobno stanovanje! „Spodaj v pritličju so polne omare svežega perila!** je potožil delavec z albanske meje. „Včasih so menjali perilo vsak teden, zdaj ga enkrat na mesec .. .**. Lastnik stavbe je baje neki Nemec, ki pa je (spet moram reči „baje**, kot so mi to pripovedovali naši delavci v tej hiši!) hišo oddal v podnajem (ali prodal?) nekemu Grku, ta pa naj bi prenesel izterjavo najemnin celo na mekega tamkajšnjega „starega** Jugoslovana. Zmešnjava, pa seveda oderuštvo, oboje hkrati. In skrivanje! Reči je treba, da se pošteni Nemci nad takimi primeri sami javno zgražajo, kot je stara resnica, da je „poturica hujši od Turka.** Mimo življenja domačinov Nemške statistike, ki so po navadi „tako natančne in vseobsegajoče kot nemški gospodarski stroj**, trde med drugim, da bolujejo tuji delavci v ZRN predvsem zavoljo bolezni, ki imajo psihološki vzrok. „Med vsemi boleznimi Gastarbei-terjev jih je kar 68 odst. živčnega značaja.** ljudje žive ločeno od sredine, v kateri so, ne znajo jezika, stanujejo največkrat izven „življenjskih središč** mest in občutijo razen-tega slab odnos nemškega prebivalstva do njih, trdi eno izmed poročil. Tudi večji del nesreč na delu ima svoje vzroke v naštetih dejstvih. „Tuji delavci žive dostikrat prisiljeno v pravem getu, še bolj nevarna pa je duhovna osamitev, katere ujetniki so .. .** trdi nevrolog Ditter Frissem iz Stuttgarta, ki je pregledal na tisoče tujih delavcev. O njih pravi med drugim, da „ ... gre za enak psihološki položaj, ki je značilen za izgnance in politične begunce .. .**. Če ne bi bilo posvetovalnic Arbei-terwohlfahrta, ki po sporazumu dveh vlad od 1969 dalje pomagajo z našimi socialnimi delavci jugoslovan- skim delavcem na delu v ZR Nemčiji, bi bilo gornje „duhovne osamelosti** še veliko več. Samo v novembru 1970 je 6.639 jugoslovanskih delavcev prišlo s svojimi 11.215 odprtimi vprašanji na 41 posvetovalnic, v katerih je takrat delalo 56 socialnih delavcev. Dobrodelna organizacija Arbeiter-wohlfahrt, ki ščiti tudi interese tujih delavcev, je bila ustanovljena že leta .1919 v vrstah socialnodemokratske stranke. Med nacizmom jo je Hitler prepovedal. Zdaj ima nekaj nad 360.000 članov, pomaga pa nemškim in tujim delavcem. Mnogim je pripomogla do izgubljenega delovnega mesta, posreduje na policiji in sodiščih, ve za brezposehie tuje delavce v bolnišnicah, pomaga njim, ki so v zaporih ali gredo iz njih. Vsi socialni delavci iz Jugoslavije, ki so zaposleni v tej dobrodelni organizaciji, so njeni uslužbenci, vsi njihovi nasveti našim delavcem pa so brezplačni. Ob vsem tem pa teče razgibano kulturno in družbenopolitično življenje v Nemčiji mimo ogromne večine naših delavcev. Zlasti televizija skrbi za „vroče teme**. Iger ne manjka dobrih reportaž in pogumnih posegov časnikarjev v probleme, ki se tičejo samih vrhov nemške države. To velja tudi za radijske oddaje, pri čemer naši ljudje niso zadovoljni z oddajami radia Koeln, saj se doven-ščina v okviru jugoslovanskih oddaj kar nekam izgubi. Obisk pri Slovencih v »TRIGLAVU« Iz samote, razočaranj in duševnega trpljenja pomaga našim ljudem na tujem samoorganiziranje. Ponekod se zbirajo v bolj ali manj Društvo v Stuttgai^ je doslg pripravilo že vrsto lepih izletov. Izletniška sdccga vselej poskibi za kakšno presenečenje. Na izletu k izviru Donave sta ga bila deležna tudi zakonca Kranjc, ki sta prav tiste dni praznovala 25-letnlco skupnega življenja. Solze v očeh so bile solze radosti! Levo zadaj sedi predsednik društva inž. Marcel Božič. (Foto; Ivan Fi^užec) »Več domovinske vzgoje že v šoli!« Za slovenske vernike v škofijah Freiburg, Speier in Trier, v katerih kam 3500 S živi župnik Jože Slovencev, skrbi C?imerman v Kkim- Zahteva: veliko zaslužiti! Naši delavci v očeh upokojenega elektrovarilca Emila Kadla v Mannheimu: „Štiri leta sem delal skupaj z vašimi ljudmi v isti skupini pri Daim-ler-Benzu: varili smo glavne dele za omnibuse. To je bilo točkovno in elektro varjer^ in vrtanje. Delali so tako kot Nemci, plača je bila enaka. Niunge so delali v vmesnem ,&htu‘: od 15. do 23. ure, ker hočejo vsi veliko zaslužiti. To je i\jihov ^vni namen! Imeli smo dofare odnose, dobro smo se poznali, šli so tudi domov na dopust in se vedno vsi tudi točno vrnili na delo. Prinesli so s seboj slivovko in šunko. Radi delajo v akordu. Slišal sem tudi od drugih kolegov, da so Jugoslovani boljši delavci kot Gastarbeiterji iz drugih držav. Da, res je: mi sami obsojamo izkoriščaAje glede pretiranih najemnin za tuje delavce. Se to zapišite: 19 let sem delal pri Meccedesu. Ko sem šel v pokoj, sem dobil 2000 mark odpravnine in če si vsaj 6 mesecev pri podjetju, dobiš tudi božično ali novoletno nagrado .. .** heimu. Več kot 300 km vsakseU sta spodnji in zgornji konec nj^ve^ dušebrižniškega obmo^a. Nasmejal se je, ko sem ga poprašal, s čim vse se peča. „S prevodi vseh mogočih'dokumentov, z vlogami za stanovanja in službe, s posredovanjem za izplačila zaostankov v manjšUi poletjih, pa tudi z iskanjem ^zgubljenih* zakonskih mož ali sinov...“ Pokazal mi je odnrto pismo matere iz Ljub^ane: „Prosim, poiščite mojega sina, ne bi rada, da bi 9o to prek nemške policaje ..toži zaskrbljena mati, ki se ^ je sin odtujil. To in še marsikaj pride na njegovo pisalno mizo. v njegov župnijski urad v kvadratu A 4 pa zaidejo tudi Sptaiji in Makedonci. Pravzaprav obiskuje slovenskega župnika v Mannheimu Več drugovercev kot katoličanov - boU so namreč potrebni pomoči. Nekateri ne najdejo poti do posvetovalnice Arbeiterwohlfahrta ali pa jim znanci svetujejo župnika. Tudi tu dobijo vse brezplačno ... Župnik Cimerman se je ravno dan prej vrnil s 448 km dol^ poti: obiskal je nekaj slovenskih družin blizu švicarsko-nemške meje. ftejšnji duhovnik Franček Prijatelj, ki je bil prestavljen v Koeln, je postal žrtev avtomobilske nesreče. Tri vrste vernikov pozna danes Jože Gmerman med svojimi ovčicami: zavzete, ki žive tudi v tujini kot kristjani, „praznične kristjane**, ki pridejo v cerkev le za najve^^e prazmke, b še „take kristjane, ki ra^o duhovnika le takrat**, ko gre za izrazito duhovne stvari. Na poroke in krste ga vabijo včasih tudi po 200 ali 300 km d^eč. Slovensko dekle, ki se je poročilo z nemškim kmetom nekje v Odenwaldu, mu je izjavilo več mesecev po poroki: „(jospod, zdaj se ne bi več možila tu.. .‘* Skoraj sto deklet, predvsem iz Prekmioja, dela v tovarni rezervnih delov za televizorje v Odfnwaldu. Mnoge bodo našle od tu pot do po-ročn^a oltarja prek znanstva na podeželju. Župniku Gmermanu se zdi, da je že doma, v Slovenci, vse premalo iskrene domovinske vzgoje; v osnovni šoli jo p>ogreša. Trc&iejši, čvrstejši, bi se manj utapljali v tujem narodu... Sonja in Irena vsako soboto razveseljujeta s pe^em člane SKD Triglav in druge Slovence v Stuttgartu; spremlja ju ansambel Seher. „Najbolj vžgejo seveda domače!“ pravita. (Foto: Ivan Frijužec) zaprtih krogih, kjer odločata poznanstvo, sosedstvo ali skupno delovno mesto. Društev ali pravih organizacij imamo na Nemškem bore malo. Najbolj znano in najpomembnejše med njimi je Slovenjo kulturno društvo TRIGLAV v Stuttgartu. Predsednika društva, dipl. inženirja Marcela Božica, sem prvikrat videl in slišal na zadnjem občnem zboru Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Pogovor z njim je zategadelj v stuttgartskem zastopstvu kranjske ISKRE stekel lage in pri-srčnejše, zlasti še, ker sem v Rodni grudi sproti spremljal razgibano dejavnost in vebk uspeh delavcev in organizatorjev tega društva ... Širok in pester je društveni delovni načrt, je pripovedoval inž. Božič: sem lahko štejemo delo njegovih sekcij, kot so sekcija za družabne in zabavne prireditve, za letovanja in izlete, planinska sekcija, prizadevni so kegljači Triglava, glasbena sekcija, ki ima razen moškega zbora zdaj tudi že mešani pevski zbor in še kaj. Se letos kanijo ustanoviti oddelek, ki še bo posebej ukvarjal z vprašanji, povezanimi z vračanjem naših ljudi v domovino. Že to, v najkrajšh besedah povedano društveno delovanje, nam potrdi njegov osnovni namen: v tujini družiti naše ljudi, jih s kulturnih in zabavno-vzgojnim delom osveščati ter jim pomagati pri premagovanju težav, ki jih tujina nalaga vsakomur izmed lijih že samo s tem, da živ^o ločeno od domovine in svojcev. I>ruštvo ima zdaj lastne prostore v Filderstrasse 1, kjer so hkrati prostori za pisarno, za pevske in glasbene vaje, pa tudi za slovensko knjižnico, šahiste in srečavanja. Društvo je dalo že lani pobudo, da so v mestu Allen, kjer živi pribl. 800 naših delavcev, ustanovili podružnico TRIGLAVA. - K^j je š podporo domovine pri reševanju odprtih vprašanj naših delavcev na tujem, me je zanimalo. Pomoč je lahko vsestranska „Lahko je zek> različna, predvsem pa vsestranska: vedno znova doži^jamo pereča vprašanja, ko gre za vrnitev ljudi v domače kraje, kar je združeno z raznimi ekonomskimi proUemi. Vemo, da se doma podjetja zelo zanin^jo za vključevanje teh delavcev v naie gospodarstvo. Tu je pomoč v Sloveniji nujna in potrebna! Vrsta vprašanj je Ula morda pred leti bolj pereča kot je danes, še vedno pa srečujemo težave, ki jih inuoo Uudje: - odločitev: bi ostal v Nemč^i ali se vrnil domov, za mnoge ni lahka. Je doma delo zagotovljeno, kako je plačano? - Tu je vprašanje carine, za nekatere neodsluženi vojaški rok, dediščina (zemfja) v starem kraju, morebitna obrt v domačem okolju in težave, kako bi bilo s prenosom denarja v te namene; - Tu pa so takoj tudi vprašanja: kako obveščati rojake o vsem, kar jc doma novega in zanimivega. Ob novoletnih praznikih so na meji špekulanti lo\ili delavce, ki so prihajali domov na dopust, da bi jim menjali marke po starem kurzu, veljal pa je že novi tečaj. Zares, gre nam .za hitro, točno o^)veščanje o družbenem in političnem dogajanju v domovini. Čemu berejo rojaki v tujini premalo domačega branja? Res je slovenskega tiska še 4^se premalo med nami, čeprav je glede tega že bolje kot pred leti. Menim, da ga bo trete še uspešneje ponujati. S tem v zvezi gojimo tudi načrte za lasten časopis, ki naj bi bil namenjen zgolj obveščanju naših delavcev na tujem.** O tem, kot o drugih oblikah pomoči domovine delavcem v tujini, sva z inž. Božičem spregovorila pre-nekatero misel; k njim se bomo v Dolenjskem listu še vrnili. »Vsaj tako dobro...« Ena izmed misli inž. Božica me spremlja še zdaj; v mislih imam njegov odgovor: „Možnosti za vračanje naših delavcev v domovino obstajajo. Menim pa, da bi morala Slovenija vračanje delavcev iz tujine organizirati vs^j tako dobro kot je bilo in je organizirano odhajanje naših ljudi v tuji- CENENOST IN KVALITETA 80 ODLIKE KNJIŽNIH IZDAJ PREŠERNOVE DRUŽBE S tem je potrdil misli, ki smo jih v naših dosedanjih poročilih z obiska v ZR Nemčiji že opisali: od nas vseh doma je odvisno, kako se bo odločil delavec v tujini! Ne bi smeli namreč pozabiti, da so se številni delavci, ki' so prišli domov z namenom, da se zaposlijo v starem kraju, spet odšli v Nemčijo, ker doma zanje ni bUo kruha! „Tako ljudi demoraliziramo, potem pa je popravljanje napak mnogo teže!** pristavlja inž. Božič. Vsestranska dejavnost SKD „Triglav** v Stuttgartu zasluži več načrtne pomoči iz Slovenije. Zlasti letošnji društveni načrt je tako koristno in vsestransko zastavljen, daje treba društvu pomagati bo^ kot mu je Ljub^ana s Slovenjo vred pomagala doslej. Triglavov prvi pomladanski ples Ena izmed naslednjih večjih prireditev slovenskega kulturno umetniškega društva TRIGLAV iz Stuttga^ je veUki pomladanski ples, ki bo 22. aprila ob 19. uri v veliki dvorani KOLPINGHAUS - Central v Stuttgartu, Heusteig-strasse 66. Družabno zabavna sekcija društva se na to že sedaj skrtmo pripraidja in obljul^a k^teten kulturno zabavni {vogram. Sodelovali bodo člani posameznih sekcij društva ter znani gostje iz domovine. - Za pijačo in je^čo bo poskrbljeno, za ples bo igral eden izmed slovenskih ansamblom iz Stuttgarta. Parkirni prostor v l^ližini Kol-pinghausa in pod Pa^dinen-bruecke dovoz s Tuebinger-strasse. Vstopnice bodo v prodaji pred pričetkom prireditve pri vhodu v dvorano. Društvo TRIGLAV vabi na prvi pomladanski ples vse, ki se žele razveseliti in zaplesati ob zvokih domače glasbe. Vljudno vab^eni! SKUD „Triglav** Stuttgart s seje komisije za razvoj Kozjanskega. Prvi z leve Vinko Prelog, avtor raziskave o Kozjanskem. o KOZJANSKEM IN NJEGOVEM KRIZPOTJU Znanstvena lupa nad revščino Iz raziskav magistra Vinka Preloga, ki jih je treba še nadaljevati še pred tremi, štirimi leti je bilo kaj malo Slovencev, ki bi znali prav odgovoriti na vprašanje, kje leži Kozjansko in kaj je zanj najbolj značilno. Danes odgovor ne bi bil težak: REVŠČINA. Italija ima Kalabrijo pa severno od nje Provinzo Caserto, od koder prihajajo Rocco in njegovi bratje no sever, kjer se, s srečo ali brez nje, spoprimejo za življenje. Svoje Kalabrije imajo Španija, Britanija, celo Nemčija in bogata Amerika. Ves svet je pravzaprav razdeljen na bogate in revne in prav iz te delitve izvira največ gorja in nasprotij. Posamične države si pomagajo na različne načine. Obstajajo celo prepovedi, da se razviti ne smejo hitreje razvijati in do morajo čakati na tiste, ki zaostajajo. Povsod spoznavajo, da so v bistvu odvisni od napredovanja zaostalih. Pomagati, a kako?_ Kozjansko je majhna dežela med Savo, Sotlo, Savinjo, Voglajno in Dravinjo: 75.000 hektarov in 50.000 ljudi šteje ta svet, ki je postal za nas simbol revščine, zapostavljenosti, življenjske nemoči, z eno besedo: zaostalosti, Id je začela močneje trkati na dovensko vest ter utijevati spoznanje, da ni modrosti v reklu: ,,^-stiti, naj živi, kar more ži-veti.“ Ne, ni dovolj pustiti in ne ovirati, treba je pomagati, pa ne samo Kozjanskemu, tudi drugim zaostalim predelom. Toda kako pomagati, to je vprašanje, dovolj obsežno in zapleteno, da nanj ne more dati še nihče popolnega odgovora. Študija o zaostalosti Dokler se ni dela ^otil Vinko Prelog, magister eko-nomge s ce^skega Zavoda za napredek gospodarstva, Kozjansko ni imelo nikakršne znanstvene raziskave o možnostih nadaljnjega razvoja. O tem delu Slovenge so govorili' bolj na podlagi predvidevanj, občutkov ali celo čustev, češ reveži živgo tam, pomagati jim je treba. To pa ni tisto, kar je za Kozjansko treba narediti. Jaka pomoč je samo trenutna, kaj hitro se sprevrže v miloščino, pa četudi tega ne bi želeli. Od tod ni daleč do očitka, da so Kozjanci sami krivi svoje revščine in da zanje ni boljših časov, ker sami niso pripravljeni poprijeti. Pravi odgovori šele pridejo Debeli sta doslej napisani knjigi in odveč se zdi morda komu toliko podatkov o Ko-zj^skem, ki jih je zbral in obdelal tov. Prelog. Toda to še ni vse. V naslednjih mesecih bodo naredili še šest debelih zvezkov raziskav, za vsako izmed posameznih šestih ko-ganskih občin po enega, v katerih bodo šele pravi odgovori, kako pospešiti razvoj tega predela. Z obravnavo posameznih katastrskih občin, za katere so zbrani še najbo^ uporabni podatki, je avtor naredil mejo Kozjanskega, ne zemljepisno, marveč ekonomsko, ter določil njegove značilnosti. Kozjanci se ne vračajo Prva posebnost tega dela Slovenjge je v tem, da nima razvojnih zametkov. Kmetije, bolje rečeno kajžarije, redijo tam ljudi tako slabo, da se Kozjanci odseljujejo in se v naspro^u z drugimi deli Slo-venge (npr. Prekmurjem) v svoje rmstne vasi več ne vračajo. Število Kozjancev se stalno zmanjšuje. To je značilna demografska lastnost, ki ne pomeni, da tamkajšnji ljudje svojih „gnezd“ ne ljubijo, marveč da je kruh na kozjanskih gričih resnično tako ^op, da ne daje upanja na povratek. KOZJANCI BRUSILCI STEKLA Med obrati, ki naj bi jih postavili na Kozjanskem, omenjajo brusilnico stekla v Kozjem. 2e sedaj hodi precej ljudi brusit steklo v steklarno v Rogaško Slatino in bi svoje delo prav lahko opravljali bliže doma, če bi uresničili zamisel o brusilnici. Obrat bi stol 5 milijonov dinarjev, na leto po bi dajal 10 milijonov novih dinarjev celotnega dohodka. Za začetek bi zaposloval 50 ljudi, v drugi etapi pa sto in še kaj čez. Ti Kozjanci bi se specializirali no brušenje, ki je in ostane zelo zahtevno, pa tudi dobro plačano ročno delo. Naslednja značilnost je izrazito obrobje industrijsko razvitejših središč, ki bi Kozjanskemu lahko bolj pomagala. Toda ta razviti obod je po dosedanji delitvi, uzakonjeni z repubUškim zakonom o pospeševanju r^voja manj razvitih območij, odrezan in tako se godi, da od pomoči, ki jo je Slovenija namenila manj razvitim. Kozjansko še ni skorajda nič dobilo. Naložbe, ne darila V omenjenem zakonu je predvidena pomoč pri gospodarskih naložbah, ki edino lahko pomagajo naprej. Le z novimi investicijami je mogoče preusmeriti ljudi v druge gospodarske dejavnosti ter razvijati kmetijstvo, ki ima nekaj razvojnih možnosti. Večina Kozjancev se bo morala zaposliti v obrobnih mestih, do ^ a pa bodo morale voditi mnogo boljše prometne zveze. Po zakonu o pospeševanju manj razvitih štejeta med manj razviti občini samo občini Šmaije pri Jelšah in Šent-ijur. Ti dve nimata posebnih lastnih razvojnih možnosti niti pripravljenih širokopo-teznejših načrtov. Pomoč Kozjanskemu in drugim manj jazvitim predelom ni osnovana na dotacijah in darilih, marveč predvsem na zanimanju samega slovenskega gospodarstva za naložbe, pri katerih je republika pripravljena ti olajšave. Mimo občinskih mej Vinko Prelog je s sodelavci ugotovil, da Kozjansko nima kakih posebnih lastnih prednosti za gospodarski razvoj. Nekaj sicer pomeni kmetijstvo ter manjši obrati, vendar to za življenje 50.000 ljudi še zdaleč ni dovolj. Ekonomika uči, da na manj razvitih območjih ni mogoč razvoj velikih industrij. Velika industrija potrebuje avtomatizacijo in visoko strokovne delavce, ki jih odmaknjena dežela ne more zadržati. Razen tega zdaj razvoj teži h kapitalno intenzivnim ne pa k delovno intenzivnim naložbam, kar pomeni, da je za tiste, ki investirajo, važno predvsem, kako se naložbe obrestujejo, ne pa, koliko ljudi zaposlujejo. Cenenost delovnih rok tudi ni tisti razlog, ki bi spodbudil gospodarske naložbe na Kozjanskem, kot jih spodbuja v kapitalističnem svetu. Torej je treba predvsem de-dati s treznejšimi očmi. Studija Vinka Preloga je pokazala, da resnični napredek lahko prinesejo samo industrijski kraji z obrobja Koqaa-skpga, kter ponekod že zmanjkuje delavcev. Pri tem pa zakonske meje ne smejo biti ovire... Kozjansko je treba obravnavati kot celoto, brez občinskih meja. Življenje pač ne priznava umetnih mqa. Besedilo in slike: MARJAN LEGAN UPANJE DEKLET IN ŽENA. Kdor je hotel imeti delo, je moral s Kozjanskega. Za stalno ali pa tako, da je vstajal pred tjoio in hitel v dolino,, kjer se kadijo visoki dimniki. Tudi v prihodnje bo tako, zakaj tam gori ni pravih razvojnih možnosti, kot suho ugotavlja znanstvena raziskava. Nekaj obratov pa bi Kozjansko vendarle lahko imelo. Na Planini so že začeli. Pred dvema mesecema so dekleta in žene sedle v šolske klopi, ne k pouku, k šivanju. Šentjurski „Tolo*, tovarna lahke obutve, je v stari osnovni šoli odprla obrat za izdelovanje copat. Trideset žensk dela v dveh izmenah. Govorili snio z njimi. Zadovoljne so, zdaj še ne sprašujejo o zaslužku, vse jim pomeni, .da so redno zaposlene blizu doma. Zavestno potrpijo, če je treba, četudi so tanke kuverte ob mesecu. Marija Bohinc, predstojnica, pravi: ,.Moramo se potruditi, moramo dokazati, da bo obrat lahko obstajal. Priučevanje traja tri mesece. Ce katera izmed zaposlenih ne bo dosegala 80 odstotkov norme, si bo moi^a iskati delo drugje. Podjetje ima v načrtu, da bo obrat še povečalo, seveda če bo tako kazalo." Planinska izdelovalnica copat je še daleč od tovarne. Toda začetek je. Se več je: UPANJE DEKLET IN ŽENA. ‘J v OSTAJAJO LE RAZPADAJOČA „GNEZDA“. Bil je hlev, da je kar zvonilo, hiša, da bi jedel s tal. Ni jih zadržalo, šli so. Z njimi so šle roke, ki bi morale zamenjati prvi strešnik, da ne bi zamakalo notranjosti. Tako se je začelo. Zdaj je, kar vidite."Bog je dal, bog bo vzel. Od Dominika Špana iz Vejic na Kozjanskem so te besede. S košarico v koščenih rokah, prgiščem regrata v njej, upognjen, nemočen starček na neobdelani njivi, ki mu bo dala skromno večerjo, je pripovedoval zgodbo o sosedih, ki so odšli. Tudi jnjegova i^odba je podolm^^ Španovim so odšli otroci. Petero sta jih zredila Dominik in njegova žena. Zdaj sta sama, nimata kam. Na svojem svetu bosta čakala na konec in kot doslej bosta vesela, če ju bodo otroci obiskovali in se ju spominjali. Toda tudi za njegovo vas je nekaj upanja. Napeljali da bodo elektriko, se veseU Dominik. „Menijo se, da imajo nekaj denarja, malo bomo pa sami naredili." Elektrika bi pomenila nove delovne roke. Kak stroj bi si lahko kupili. Bregove, ki so bili svoj čas sprepienjeni v njive, bi lahko obdelovali z vitli, gnoj vozili z žičnico. To bi bil napredek! Dominik ga vidi zdaj pri gozdarju, ki si je kmetovanje že olajšd. Se marsi^e bi se dalo obdelovanje olajšati. Če ne bi otroci odšli, če ne bi OSTAJALA LE RAZPADAJOČA „GNEZDA“. DRUG ZA DRUGIM UMIRAJO MLINI. Petnajstero mlinov je njega dni gonila Sevniščica. Veselo so se vrtela kolesa, ko se je žitno zrnje trio pod kamnom. Pridelka resda ni bilo toliko, da bi ga razmetavali, tudi preveč znoja je bilo v njem, toda bilo ga je več, ker je bilo več rok in ust pri hišah. Zdaj je drugačen čas. Vodni mlin ostaja le še spomin. Dva, trije se še zavrtijo, drugi so umolknili. Nadomestili so jih valjčni mlini. „Včasih je bilo nekaj imenitnega biti mlinar. Dva kamna sta se pri meni vrtela noč in dan. Zdaj ni dela niti za enega. Poženem ga le še od časa do časa. Čakam, da se bo nekaj spremenilo. Upanje mi je asfaltna cesta, ki jo bodo delali tod mimo. Vzela mi bo vodo in s tem zaslužek, pričakujem pa, da mi bo dala nelutj preživnine, kaj je z mojo penzijo, sprašujete? Ne vem, plačeval nisem. Nisem mogel. Z mlinom, ki je v nii-nulih treh stoletjih redil toliko rodov, se komajda za silo preživljam,“ pripoveduje Anton Seničar iz Orešja pri Sevnici, 60 let star samec, eden zadnjih 'mlinarjev ob Sev-niščici, ki s kozjanske strani napaja Savo. Sicer pa ni časa za hrepenenje po tistem, kar je bilo nekoč ljudem pri srcu. Dejstvo je: DRUG ZA DRUGIM UMIRAJO MLINI. Kako dolgo bomo od žena in mladine še terjali davek na račun nočnega dela? Dolgih 16 let že rešujemo to vprašanje, a z malo uspeha — Po oceni dela na območju 9 dolenjskih občin v nočn.em času še okrog 500 žena — Kaj pravijo o tem prizadete delavke in podjetja? Na škodljive posledice nočnega dela so začeli opozarjati v večjih industrijsicih deželah že proti koncu t8. stoletja, mednarodno združenje za zakonsko varstvo delavcev pa je pripravilo dogovor o prepovedi nočnega dela žena in otrok že leta 1906. Jugoslavija je podpisala mednarodni dogovor o nočnem delu žensk v industriji leta 1955, vendar pri nos nočno delo žena vseeno narašča. V letu 1970 je bilo v primerjavi z letom 1969 v nočnih izmenah na območju Slovenije 5204 več delavk. Tako ne moremo naprej, kajti izčrpavanje žensk se ne maščuje samo na zdravju, temveč ima hude posledice tudi pri vzgoji otrok. čimbolj bo treba zaostriti merila za dovoljevanje nočnega dela, obenem pa poskrbeti, da bodo v nočnem času ženske nadomestili moški. Za ukinitev dela ob uri strahov Za odhod iz tretje izmene se je ponudilo 12 predilk in tkalk - Akcijo, ki jo je začel sindikat v NOVOTEKSU, podpirajo vsi v tovarni ,^očno delo žensk narašča kljub naporom, da bi ^a zmanjšali. To bi moralo vse skrbeti, tudi tiste, ki mislijo, da se da skrb za nas odtehtati s šopkom za 8. marec. Sindikat bi se moral vpreči v bitko za zmanjšanje, če že ne popolno odpravo nočnih ženskih izmen. Slednjič bomo morali tudi pri nas spoštovati mednarodno konvencgo, ki govori o tem.“ Tako je 26. februarja - nekaj pred dnevom žena - na prvi občinski sindikalni' konferenci v Novem mestu govorila Milena Mavsar iz Novoteksa in od tedaj ji pravijo, ne da bi za to vedela, bojevita sindikalna delavka. Cez mesec dni pri vodji kadrovskega oddelka Danilu Kovačiču, ki pripoveduje: „Na pobudo sindikata se je pri nas začela splošna akcija za to, da bi ženske na tistih delovnih mestih, kjer ne gre brez tretje izmene oziroma nočnega dela (od 22. do 6. ure), zamenjali moški. Moram reči, da so to podprli vsi v podjetju, ne nazadnje komunisti, ki so o tem še posebej razpravljali. Možnost, da bi se delavke, ki bi šle iz nočne izmene, lahko takoj prekvalificirale za delo na tekočem traku v konfekcijskem oddelku, kjer sta samo dopoldansKa in popoldanska izmena, smo javno razglasili na oglasni deski.“ , J*a odziv? “ „Zeljo, da bi šle v prekvalifikacgo za konfekcijo, je podpisalo 12 žena in deklet, nekatere m^ temi so mlade matere z dvema in več otroki. Tako majhen odziv si razlagamo edino tako, da ženskam ni preveč pri srcu delo na tekočem traku, pa tudi zato, ker gre v bistvu za čisto drugačen način dela, kot so ga vajene. To so zlasti tkalke in predilke.“ V načrtu je, da bodo poleg teh, ki so se same prijavile, postopno premestili iz nočne izmene delavke, ki so nazadnje prišle v podjetje. „Pri nas to delamo postopoma, prepričan pa sem, da ne bo dolgo, ko nam bodo tudi drugi sledili. Slednjič bo morala tudi Jugoslavga spoštovati mednarodni dogovor o odpravi nočnega ženskega dela.“ j. ZORAN »Vemo, da škodi zdravju« Metliška tovarna BETI je kolektiv, ki zaposluje razmeroma veliko žensk na nočnem delu, pa vendar so resnične številke drugačne od uradnih. Tovarna ima 1106 zaposlenih žensk, na nočnem delu jih je razporejenih 70, čeprav imajo dovoljenje za 120 žensk v nočni izmeni. Predsednik sindikata Branko Brine je o tem povedal: - Na nočnem delu smo obdržali le še tiste delavke, ki so same pristale na tako dek) in katerih delovnega mesta ni mogoče na hitro nadomestiti z moško delovno silo. Približno 50 žena imamo za nočno dek) v rezervi. Zanje imamo dovoljenje, vendar ne delajo redno v nočnih izmenah, temveč kdaj pa kdaj mod letom, če imamo nujno naročilo, ki gaje treba čimprej opraviti. Žavedamo se, da nočno delo ni primerno za žene, ker sc jim prej ali slej pozna na zdravju. Precej se ukvarjamo s tem vprašanjem in lahko rečem, da smo že precej na boljšem kot smo bili pred leti, ko smo imeli na nočnem delu veliko več žena. Tudi te, ki še delajo ponoči. bomo sčasoma nadomestili z moškimi, a je treba računati na težave. Prvič moških manjka, ki bi bili sposobni prevzeti tako delo, drugič bi jih morali najmanj eno ali dve leti priučevati, preden bi lahko nadomestili izvežbano delavko. Vsake štiri tedne ob noč Ivanka Lovšin iz Vinic, ena izmed deklet, ki dela v tekstilnem obratu v Juijevici, je povedala, da je minilo že štiri leta, odkar je prvič nastopila nočno delovno izmeno. Meni, džt je delo ponoči dosti bolj naporno kot podnevi. V nočnem času delavke tudi nimajo tople hrane. Lovšinova dela v obratu tkalnice, kjer je zaposlenih nekaj manj kot 30 delavk. Približno vsake štiri tedne pride na vrsto za nočno izmeno. Ivanka in njene tovarišice iz kolektiva, ki delajo ponoči, želijo, da bi nočno delo čim prej ukinili. Kdaj se bo to zgodilo, ne ve nihče povedati. Do takrat pa bo treba hoditi v službo in streči strojem tudi v nočnem času. Edina tčlažba delavkam v SUKNU, SITOPLETU in INLESU je, da ima enake želje še na tisoče slovenskih žena in deklet, ki morajo zamenjati pri delu dan za noč. Omejevanje in ukinjevanje nočnega dela jensk je namreč sptošni slovenski problem. _r »Sva radovedni!« MARIJA DUJMOVIC iz Novega mesta: „V Novoteksu sem osem mesecev, v nočno izmeno pa pridem vsake tri tedne. Nisem poročena in še ne vem, kaj se pravi imeti dru- »Raje k stroju ponoči kot ostati brez zaposlitve« Podrtje TEKSTILANA je edino podjetje v občini, kjer delajo ženske tudi ponoči „Zavedamo se, da je nočno delo žensk prepovedano z mednarodno konvencijo, ki jo je podpisala tudi naša država, vendar je slovenska tekstilna industrija tako v škripcih, da se ne mor& odpovedati nočnemu delu žensk,“ je povedal predsednik delavskega sveta Vinko R^ovič. Predsednica sindikalne organiza-cge Slavka Šega pa je nadaljevala: ,,Nočno delo imamo le še v predilnici in tkalnici, kjer dela okoU 30 žensk. Delajo v izmenah in vsaka pride na vrsto za nočno delo vsake tri tedne. Nočno delo je res naporno, to vem, saj sem včasih tudi sama delala ponoči. Ženske pravijo, da raje delajo tudi ponoči, kot da ne bi bile zaposlene." V TEKSTILANI prav zdaj poso-dobljajo proizvodnjo in upajo, da bodo lahko postopno nočno delo mloh odpravili. Dokler pa je tako dek) nujno, so sprejeli nekatere ukrepe za zaščito prizadetih delavk. Tako so zdaj uvedli toplo malico tudi ponoči V tkalnici in predilnici urejajo parketni pod, kar bo bolje za noge delavk. Nočna izmena dobi brezplačno tudi črno kavo. Osvetlitev prostorov je urejena po vseh predpisih. Zaradi vseh teh in še nekaterih drugih ukrepov so delovni pogoji dobri in delavke se ne pritožujejo ne sindikatu ne delavskemu svetu. Seveda pa so stprjeni tudi vsi ukrepi, da ponoči ne delajo: matere z majhnimi otroki, ženske, ki jim je zdravnik tako delo prepovedal, mladoletnice in drugi, ki jim je nočno delo lahko še posebej škodljivo oziroma za katere iz tega ali onega razloga ni primemo. Na vprašanje, kje imajo matere, ki delajo ponoči, otroke, smo zvedeli, da običajno pri sorodnikih ali pa so takrat možje doma in jih varujejo. V nočni izmeni delajo le ženske, ki imajo že okoli 10 let stare otroke. Skoraj vse so iz vasi v okolici Kočevja in jim otroke varujejo sorod-niki. J p žino. Vem le, daje nočno delo napor, ki se ne da odtehtati s plačilnim dodatkom. V hipu, ko sem na oglasni deski prebrala, da se lahko prekvalificiram in se za vselej iznebim tretje izmene, sem se že poslovila od delovnega mesta prediDce. Ne bojim se delati na tekočem traku. prepričana sem, da se Dom tudi v konfekciji kmalu privadila.“ MARIJA TRAMTE z Rateža. „Nisem Novomeščanka, zato me nočno delo še moti. Kadar me doleti, družine skoraj ne vidim, ker mpram podnevi spati Ob dveh otro-kih (1 leto in 5 let in pol), kiju sicer pazgo moževi starši, gospodinjskih opravkih in kmečkih delih - imamo Tudi Tilka Idič, delavka v previjalnici kočev^e TEKSTILANE dela vsak tretji teden v počni izmoii. Takih delavk je v TEKSTILANI okoli 30. - Foto: J. Primc Še podatki niso zbrani Kakšno je trenutno stanje glede nočnega dela žena v naših devetih občinah, smo skušali zvedeti na občinskih sindikalnih svetih, vendar točne slike nimajo nikjer. KOCEVJE: v občini je zaposlenih okrog 6000 ljudi, od t^a tretjina žensk. Med zaposlenimi ženami je okoli 30 talah, ki delajo tudi v nočnem času. RIBNICA: Ob koncu leta 1971 je bilo med 2052 zaposlenimi kar 652 žensk. V nočni izmeni dela okrog 70 žensk, predvsem iz obrata SUKNO Jurjeviča, v podjetju SITOPLET Ribnica in pri INLESU. KRŠKO: V občini je zaposlenih 1675 žensk. Podatkov o nočnem delu nimamo. V tretji izmeni so zaposleni le moški, medtem ko delajo ženske v do-pokianski in popoldanski izmeni. BREZICE: Prave nočne izmene za ženske ni, čeprav je 1557 žensk zaposlenih. Edino v Čate-ških Toplicah imajo stalno zaposlene tri čistilke, nekaj pa jih pride na vrsto za nočno delo v restavraciji na Griču, največ pa v bolnišnici Tudi tu se menjajo na Št^ri tedne in jih potrebujejo na noč samo 7. Računamo, da dela • v vsej občini ponoči le kakih 18 žensk. SEVNICA: Odstotek zaposlenih žensk je zelo velik, saj jih je polovica med zaposlenimi Delo je organizirano, tako da za žene in dekleta ni nočnih izmen, vendar natančnih podatkov ni. TREBNJE: Razen dežurnih v zdravstveni službi, ni žena in deklet, ki bi morale delati med 22. in 5. uro zjutraj. Tudi ni točnih podatkov, koliko je zaposlenih žena. NOVO MESTO: Prošnje za odobritev nočn^a dela žensk so vložile industrijske delovne organizacije IMV za 45 delovnih mest, Iskra-Upori Šentjernej za 135, Novoles 60 in Novoteks za 421 mest. Koliko prošenj in za kolikšno število delovnih mest je nočno dek) odobreno, ni podatkov. Znano je le, da so imeli v tovarni zdravil lani 312 „nočnih" delovnih mest za žene. Tudi ti podatki so iz republiških virov. MEILIKA: Med 2116 zaposlenimi je 1243 žensk ali nad po-lovKO. Po podatkih, ki so jih podjetja sama poslala na občinski sindikalni svet, je na nočnem delu 195 žena. ČRNOMELJ: Med 1547 zaposlenimi ženskami v občini, ki predstavyajo med 39. odst. vseh zaposlenih, je po oceni samo 10 odst. žensk na nočnem delu, vendar točnih podatkov ni. Gre za posamezna debvna mesta, ki jih v proizvodnji ni mogoče nadomestiti, in dežurstva, ali pa za občasno zaposlovanje ponoči. tudi nekaj zemlje — si včasih ^anja in počitka ne smem privoščiti Dve leti sem predilka, pa mi za tem delovnim mestom ne bo nič žaL“ Dujmovičeva in Tramtetova na vprašaje, kaj mislita, kdo se bo prej privadil: ali one na tekočem traku ali moški, ki ju bodo nadomestili v tkalnici in predilnk:i. „Najbrž moški, sicer sva pa prav radovedni!" l.Z. Moški tega ne znajo Štiriindvajset let ji je, nima še družinskih obveznosti, zato se čez nočno dek), ki ga opravlja vsakih 6 dni, ne pritožuje. „Pristala sem, da bom delala ponoči Zaenkrat me to ne izčrpava in mi je popolnoma vseeno, ali delam podnevi ali ponoči Kadar noč pre- bijem v službi, lahko podnevi spim. Teže je za žene, ki imajo otroke in družine. Četudi imajo po nočnem delu dva prosta dneva, se ne morejo pošteno naspati, ker jih dvignejo otroci“ - Kakšne so možnosti, da bi v vašem podjetju nočno delo žena odpravili, in ali se sindikat s tem vprašanjem sploh ukvarja? „Že večkrat smo razpravljali o tem, da bi žene popolnoma prenehale z nočnim detom, vendar se to ne da takoj spremeniti Sem sukaOca na dvojilnem stroju. Delo zahteva precejšnjo spretnost v rokah, ki je mo3(i ne zmorejo tako kot ženske. Ce bi hoteli taka delovna mesta žena nadomestiti z moškimi, bi jih morali eno do dve leti privajati po-klicu.“ - Kako v vašem podjetju plačujejo nočno delo? „Dobimo 30 odst. dodatka, kar meni prav pride. Sprejet pa je bil sklep, da bodo nočno delo plačevali š^ bolje.“ Raje ponoči kot v nedeljo Ob osmih zvečer se je življenje v bolnišnici že umirilo. V službo je prišla nočna izmena. Tudi bolničarka Marija Tomšetova je bila med tistimi, ki jih je doletelo nočno dek). Na internem oddelku brežiške bolnišnice je zaposlena šest let. Doma je iz Brežic. Ima družino: moža in dva otroka. Fantek bo junija dopolnil štiri leta, punčka je stara komaj leto dni in poL Za nočno delo pride Tomšetova na vrsto vsak peti teden. „In kako se znajdejo doma brez vas? “ „Ce sta otroka zdrava in ponoči mirno spita, je vse v redu. Mož se je že privadil na dežurstvo. Na oddelku je nočno delo zelo različno, odvisno od tega, koliko je sprejemov in kakšne bolnike imamo. Hudo bolni nas kličejo vsak čas, a bo^ kot noč je naporen dan, ki ji sledi.“ ,,Saj res, kdaj počivate? “ „Sele popoldne. Najbolje bi bilo, če bi lahko zjutraj takoj zaspala, pa ni mogoče. Fantka odpravim ob osmih v otroški vrtec, na hčerico pazim sama. Caka me gospodinjsko delo, pospravljanje in kuhanje. Ob dveh pride iz službe mož in tedaj sem prosta za nekaj ur.“ ,Je katera oproščena nočnega dela? “ ,,Nosečnice se mu lahko izognejo, seveda smo potem druge večlaat na vrsti Sama sem nosečnost dobro prenašala in sem rada hodila v službo {wnoči Manj težkega dela je in manj sprejemov kot podnevi In čeravno sem po nočni izmeni prikrajšana za počitek, ga imam skoraj raje kot delo ob nedeljah. Takrat me pogreša družina.“ „Kolikokrat pridete na .vrsto? “ ,4*0 eno ali dve nedelji v mesecu: enlaat od šestih zjutraj do enih popoldne, enkrat od šestih zjutraj do osmih zvečer. Kadar me to doleti, na pol pripravim kosilo že prgšnji dan. Možje tedaj privezan nadom, čeprav bi bU rad prost kot drugi moški. A ne gre drugače. Zame bo dosti bolje, ko bo zrasla še hčerkica in jo bom oddala v vrtec. Potem si bom privoščila počitek po nočnem delu že dopoldne. JOŽICA TEPPEV St. 15 (1150) - 13. aprila 1972 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Večer s Korošci v Kostanjevici Zvedeli smo, da bo v soboto, 6. .naja, ob 19.30 v Kostanjevici na Krki zanimiv literarni večer. Svoja dela bodo brali in se nam predstavili Milka Hartman, Gustav Janusch, Andrej Kokot, Florian Lipusch, Valentin Polanšek in Janko Messner. Interpreti proznih in pesniških del gostov iz Koroške bodo Štefka Drol-čeva, Miha Baloh in Marjan Kralj. Prešernu -z ljubeznijo V soboto, 15. aprila, bo ob 15. uii v domu kulture v Kostanjevici v okviru letošnjih XVII. prireditev Dolenjskega kulturnega festivala recital Toneta Partljiča „Prešernu - z ljubeznijo". Ob 19.30 bo na sporedu Linhartova komedija „Ta veseli dan ali Matiček se ženi“. V glavnih vlogah bodo nastopili: Pavle Jeršin, Volodja Peer, Arnold Tovornik, Rado Pavalec in dnigi. Vstopnice za obe predstavi lahko obiskovalci rezervirajo po telefonu (št. 19) ali pa jih kupijo v kostanjeviški trafiki Počastitev Pavla Golle 10. aprila je minilo 85 let, odkar se je v Trebnjem rodil pesnik in dramatik Pavel Golia. Njegova mladinska dramska dela še danes privabljajo številne gledalce. Rojstni kraj se bo akademiku oddolžil pred- Do 16. aprila, prihodnje nedelje torej, bo v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem še odprta razstava sUkarke Grete Pečnik, o kateri smo obširneje poročali prejšnji četrtek. Na obisk zanimivih del slovenje likovne samorastnice vabimo predvsem zato, ker razstava to zasluži. Dela Grete Pečnik si lahko ogledate v Trebnjem dopoldne in popoldne. — Na sliki: slikarka Greta Pečnik ob svojem delu .TVITI K0VAC“. (Foto: Tone Gošnik) FESTIVALSKI OGENJ JE VZPLAMTEL: Albrecht Diirer v Kostanjevici Študijsko razstavo je ob 500-letnlcl rojstva velikega umetnika odprl Horst Schadow, generalni konzul NDR iz Zagreba - Otvoritev je pospremil z umetniškim večerom Consortium musicum s sopranistko Zlato Ognjanovič MM 17. prireditve Ddenjskega kulturnega festivala so se začele: tokrat z gostovanjem velikega umetnika, grafika in misleca Albredita Duereija, katerega petstote obletnice rojstva se je ves kulturni svet spominjal že lani, študijska razstava njegovih repro-dukcy pa je medtem obšla že vrsto jugoslovanskih mest. vsem z dvema prireditvama: Goliov akademski klub bo pripravil recital, novomeška Studijska knjižnica pa bo 16. septembra, na dan, ko bo v Trebnjem četrto srečanje mladih dopisnikov, pripravila razstavo, na kateri se bo marsikdo prvič seznanil z mnogimi Goliovimi rokopisi. Na ta dan bodo v Trebnjem razglasili najbolj priljubljeno mladinsko delo za letos - zlato knjigo. Spominu rojaka so se oddolžili tudi šolaiji, saj njihova bralna značka nosi Goliovo ime. J. ZUPAN Žagarjeve nagrade - Posebni odbor je objavil razpis za letošnje Žagarjeve nagrade, ki jih bodo podelili junija. V letu 1972 bodo podelili osem nagrad za uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. jarm na primorskem - V piranski Mestni galeriji so prejšnjo sredo odprli razstavo del ^adem-skega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Jarm se je v Piranu predstavil z novejšimi plastikami Razstava bo odprta do nedelje, 16. aprila. KNJIGA O JEZIKU - Cankarjeva založba je napovedala, da bo v kratkem izdala knjigo ,,0 jezikovni kulturi," ki jo je napisal Boris Urbančič. Zatrjujejo, da bo to delo bistveno vplivalo na razvoj sodobnega slovenskega jezika. „DAMA IZ MAXIMA“ V NOVEM MESTU - S to Feydeaujevo komedijo je Mestno gJedaJišče ljubljansko v ponedeljek gostovalo na novomeškem odru. Predstava je veljala za abonma. BORIS KIDRIC V „NASI BE-SEDI“ - Ob šestdesetletnici rojstva V Kočevju Aktiv domskih delavcev Dolenjske se je zbral 8. aprila v Kočevju, kjer je univerzitetni prof. dr. Toličič govoril o sodobni' vzgoji mladostnikov. V Seško-vem domu je ravnatelj muzeja Peter Šober spregovoril o zgodovini mesta in še posebej o sodelovanju kočevskih Slovencev v NOV. Maja bo podobno srečanje dolenjskih domskih delavcev v Krškem. M. TRATAR. Umetnika, njegov čas in delo je gostom na otvoritvenem večeru 4. aprila predstavil Horst Schadow,- generalni konzul NDR iz Zagreba. Omenil je pomen navezovanja in šiijenja Iml-tumih stikov, pri čemer je med drugim poudaril vlogo Ko--stanjevice, ki s svojim obsežnim kulturnim snovanjem že ima trdno mesto v tem plemenitem poslanstvu. Zaželel je obiskovalcem razstave, da bi se seznanili z bogatim in obsežnim Duerer-jevim delom, ki prihaja iz Nemške demokratične republike in daje dober vpogled v vsestransko umetnikovo ustvarjalnost. Uvodne besede je številnim obiskovalcem prevajal Lado Smrekar^ ki je med gosti pozdravil tudi Prešemovega nagrajenca, akademskega slikarja in kipaija Toneta Kralja, med ostalimi pa tudi predsednika krške občinske skupščine Joška Radeja. Koncert ansambla Consortium musicum iz Ljubljane i baromete slovenskega revolucionarnega misleca, državnika in pisatelja Borisa Kidriča je izšlo v poselmi izdaji zbirke „Naše besede“, pri Mladinski knjigi ,4 zbrano delo Borisa Ki-driča“. KIAR RAZSTAVUA V KOČEVJU - SUkar Meško Kiar na Dolenjskem ni tujec, njegova dela smo že videli v naših razstaviščih. Minuli petek so odprli njegovo slikarsko razstavo v Kočevju, v Likovnem sa-l(»iu. Obiskovalci si bodo zanimivo razstavo lahko ogledali do 19. aprila. OPERNI UMETNIKI V BREŽICAH - V počastitev dneva Osvobodilne fronte bo 27. aprila v Brežicah umetniški večer, na katerem bodo nastopili: operni solisti Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Alenka Der-nač, pianist Marjan Lipovšek, baletna skupina in dramski igralec Saša Miklavc. ZAČETEK V KRŠKEM - V petek, 7. aprila, so odprli v krški galeriji prvo slikarsko razstavo v novi umetniški sezoni: s petnajstimi gvaši in štirimi ojji se je {)^dstavil France Peršin, akademski slikar iz Ljubljane, čigar dela so do zdaj videU na okoli 30 razstavah doma in 8 v tujini. Slikar je dobil lani nagrado Prešemovega sklada. DAN PROSVETNIH DELAVCEV - Na Otočcu bo v soboto, 15. aprila, tradicionalni dan prosvetnih delavcev iz novomeške občine. Najavljena sta dva govornika: dr. Boris Majer (o vzgoji in izobraževanju) in Vinko Kastelic (o samoupravnem dogovarjanju). Pričakujejo več kot 500 udeležencev. Hkrati bodo zborovali tudi računovodje in tajnice ter tehnično osebje iz vzgojno-iz-obraževalnih zavodov. (Jože Pogačnik, Božo Mihelčič, Mile Kosi in Edi Majaron — flavta, violina, viola in čelo) je RAZMISLITI; Kdo bo učitelj? Bitka za vsebinsko podobo šole še ni dobljena bil prijetno presenečenje in lep užitek iz stare glasbe. Pela je sopranistka Zlata Ognjanovič, Obisk Duereijeve razstave nas bo seznanil s slikaijem, ki je iskal v umetnosti predvsem sozvočje med lepoto in naravnim. Že zategadelj je vredno priti v Kostanjevico in se zatopiti vsaj med kratkim sprehodom po razstavi v čas, ki se nam zdi tako odmaknjen, pa nam je po umetnikovi zaslug vendar še vedno zelo blizu. T. GOŠNIK ČRTA POD PRVO OBLETNICO: Več kot pokrito dno Boris Savnik: »Dokopali smo se do prvih meril za delitev kulturi odmerjenega denarja« Boris Savnik^ se v kulturno skupnost ni vpregel zato, da bi imel funkcijo več: kot predsednik izvršnega odbora se je tako predal delu, da ni imel časa opaziti, kdaj se je ves potopil v razreševanje kulturnih vprašanj občine in Nov^a mesta kot njenega središča. In kaj je ostalo za „plugom“, ki gaje tako vztrajno vlekel od začetka in v katerega je s polno moško moi^o vprežen še zdaj? „Lani je bilo leto preizkušnje," je dejal izza mize v šolskem centru Z3 kovinarsko stroko, kjer ravnateljuje, kadar ni na kakšnem sestanku, nato pa preudarno: „Za najvažnejše štejem, da smo uredili odnos med kulturno skupnostjo in poklicnimi kulturnimi ustanovami, predvsem s Studijsko knjižnico in Dolenjskim muzejem. Nadalje pa, da smo se dokopali do prvih meril za delitev denaija, in to na podlagi delovnih načrtov poklicnih in amaterskih kulturnih organ izacij.“ Utripanje kulturne skupnosti je sprožilo vrsto poživitev v društvih. Spet so se z delom oglasili v Straži, Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, medtem ko so v Novem mestu preosnovali DPD Diišan Jereb z več kot četrtsto-letno tradicijo. „Letos smo si naložili ureditev stvari v Zvezi kulturno-pro-svetnih organizacij. Prvi sadovi so že tu: ZKPO je dobila stalne prostore v glasbeni sobi v Domu kulture in poklicn^a tajnika, pri njej pa je od zadnjih dni nastavljen tudi režiser.“ Nadaljevala se bo pred leti prekinjena tradicga srečanj pevskih in dramskih skupin v Novem mestu. Boris Savnik je poudaril, da je že za junq predvidena reviga, na kateri bi nastopile gledališke skupine in pevski zbori. Takoj jeseni bo priSa na vrsto vzgoja kadrov: priprav^ajo več režiserskih in pevovodskih tečajev. Hkrati naj bi kulturno vzgojo uvedli v vse osnovne in srednje šole. Kako je to zamišljeno? „Gre za vzgojo izven redne šol^e dejavnosti Predvidena so srečanja s pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji in umetniškimi ansambli, ki bi jih na šole povabila ZKPO. Posebne prireditve bi bile za šolaije v Domu kulture." „Na čigave stroške bo vse to? “ „Poleg denaija, ki naj bi ga dala ZKPO, bi morali računati na delež izobraževalne skupnosti. Seveda se bo treba s TIS o tem pogovoriti.” Delo, zastavljeno na novi podlagi, teče in novomeška kulturna skupnost se lahko ob svoji prvi obletnici pohvali, da je bilo sadov več, kot je potrebno, da se dno pokrije. Obet je lep, spod- buden, veselje pa povečuje tudi „več cvenka“ na kulturnem računu. Kajpak brez pelina ne gre, vrinil pa se je z zahtevkom ljubljanskega Zavoda za spomeniško vu-stvo, ki bi rad za obnovo gradov v dolini Krke „pokasiral“ od kulturne skupnosti 70 starih mi-Iflonov. Borisu Savnflcu in drugim odgovornim pri kulturni skupnosti se zdi, da bi bil to le prevelik zalogaj ob denaiju, ki bo letos na voljo za kulturo. Znova se ^rašujejo, ali so ti kul-tumo-zgodovin^i spomeniki res samo občinska zadeva? I. ZORAN Ivan Žele, župan in lavnatejj osnovne šole v Metliki, je prejšnji teden v Novem mestu na posvetu dolenjskega političnega aktiva predlani, n« bi slovenski centralni količite Zk oblikoval predavateljske skupine in jih poslal v osnovne šole predavat o idejnosti pouka in političnih vidikih vzgojno-izobraževal-nega procesa. S tem bi, je poudaril, vsaj malo ublažili primanjkljaj v tovrstni razgledanosti učiteljev, zlasti mlajših kolegov s pedagoge akademije in fakultet, ki so prišli v poklic strokovno podkovani, a brez tiste dodatne razgledanosti, ki jo dandanes zahteva socialistično usmerjena šola. Izbira za učiteljski poklic naj bi se pričela že v osnovnošolskih klopeh. Že zelo zgodaj bi morali „odločati", kdo bo šel za učitelja in kdo ne. V tem smo do zdaj preveč grešDi in dosegli, da imamo danes v šolah učitelje po sili, je ugotavljal Ivan Žele. Sola - naj bo to osnovna, srednja, višja ali visoka - Še ni tal», kot je predstavljena v načrtih. Njena vsebinska zgradba je marsikje fcle v obrisih. Do zdaj se je potrebam časa in socialističnim smotrom še najbolj približala osnovna šola. Kajpak pa bitka za dokončno vsebino niti v tej še ni dobljena. Zvezi komunistov in drugim naprednim dejavnikom ^e za to, da bi naposled v predmetnike vse stopnje vključile tudi idejno- Ohranjen biser v Sevnici Končno bo obnovljena edinstvena Lutrovska klet v Sevnici Štiristo let mineva, odkar je umetniška roka poslikala stene, oboke in niše lutrovske kleti v Sevnici tako mojstrsko, da imajo to delo umetnostni zgodovinarji za vrhunec tako imenovane plemiško-meščan-ske umetnosti 16. stoletja. V njem čutijo vpliv italijanskih renesančnih umetnikov, od Raffaela do Tiziana, vsebinsko pa vidijo odsev pix)te-stantskih idej, ki so tiste čase pretresale Evropo. Dolgo je omet prekrival imenitno poslikavo, dolgo traja tudi obnavljanje, ki se zdaj vendarle pomika h koncu. Skoraj 15 let so počasi, koli- Več foto razstav doma vzgojne smotre. I. ZORAN Foto klub Kočevje, o katerem leto ali dve ni bilo dosti slišati, bo, kot kaže, spet zaživel. Na nedavnem sestanku so foto-amateiji sklenili, da bodo v prihodnjih mesecih o^anizirali eno ali dve klubski razstavi, prihodnje leto pa v počastitev 30-letnice Kočevskega zbora medklubsko. Člani kluba bodo imeli vsak prvi ponedeljek zvečer sestanek v hotelu „Pugled". Na teh sestankih bodo med drugim izbirali tudi fotografije in jih pošiljali na razne razstave doma in v tujini.. Na nedavnem zadnjem sestanku so izvolili nov odbor kluba, in Sicer za predsednika Petra Sobaija, za tajnika Petra Vovka, za blagajnika Dušana Tošaja, za gospodka Lojzeta Janežiča ter za pripravljalca razstav inž. Janeza Černača in Franceta Brusa. Generalni konzul NDR Horst Schadow in akademski slikar Tone Kralj (desno) si ogledujeta odprto razstavo Duere^vih del (reprodukcij in fotografskih povečav) v Lamutovem likovnem sal(mu. (Foto: T. Gošnik) Člani kluba so pred kratkim izvedli dva fotografska tečaja za učence poklicnih šol in enega za jamaije. Tako bodo zdaj ustanovili še mladinsko sekcijo, če bo zanjo dovolj priiav. J. P. ----------------------------- Vodilnega moža ene naših kulturnih ^upnosti sem vprašal, kaj mu pomeni samoupravljanje v kulturi. Z očmi je preletel kote, pomlaskal z jezikom in slednjič priznal: „Mnogo sem že bral in slišal, kaj bi naj to bilo, pa - iskreno povedano - ne vem.“ Poskušal je opisno: „Najbrž je bistvo tega samoupravljanja v tem, da dinar za kulturo ne gre do porabnika več po proračunski proceduri. Moraa tudi v tem še ni odgovora, saj gre pri razde- Samoupravljanje Ijevanju samo za novo obliko, medtem ko je način zbiranja še vedno na tradicionalni poti. Tako je kulturi namenjena vsota še vedno podvržena odlokom o omejeni ^rabi tako imenovanega proračunsk^a denarja." „O samoupravljanju bi lahko govorili šele v sami kulturni skupnosti," je nadaljeval. „Znano je, da skupščina odloča, komu, kaj in koliko. V skupščini so ljudje z raznih delovnih področij, tudi iz gospodarstva. Denar dodeljujejo za delovne načrte. Tu pa je tista stičnica, kjer lahko predstavniki delovnih kolektivov rečejo da ali ne. Prepričan sem, da bomo delali samoupravno, če bomo gojili množično in iz prakse izrivali elitno kul-Juro." _______________J. JUSry kor so dovoljevale denarne možnosti, restavratoiji odkrivali slike, košček za koščkom, jih utrjevali |n s tem ohranili za. prihodnost. Kljub stalnemu moledovanju Sevnice, ki se je zavedela vrednosti Lutrovske kleti, v republiških skladih zanjo ni bilo izdatnejše pomoči, da bi delo hitreje napredovalo. ^daj se je zganilo. Prof. Stopar s celjskega Zavoda za spomeniško varstvo nam je te dni zagotovil, da bo Lutrovska klet letos skoraj zagotovo dokončno obnovljena in odprta za obiskovalce. Za restavracijo podob na stenah bo porabljeno še blizu 10 milijonov starih dinarjev, posebej pa je zagotovljen denar za druga obnovitvena dela, kijih bo do konca aprila letos opravilo trboveljsko gradbeno podjetje. M. L. Knjige v letu knjige V letu 1972 bodo vsi narodi težili za tem, da bi potreba po knjigi prešla v zavest slehernemu človeku. Preden to storimo pri nas, m na kratko oglejmo razširjenost knjižnic. Ker jih ima novomeška občina na Dolenjskem največ, obravnavajmo to. Studijska knjižnica - ob 18 ljudskih, 16 strokovnih, 6 specialnih, 39 šolskih, 3 cerkvenih knjižnicah (vseh je 83) je Studijska knjižnica Mirana Jarca naj večja in najpomembnejša. Ustanovili so jo 1946 z nalogo, da omogoča najnovejšo strokovno literaturo vsem, ki se želijo izobraževati in da zbira bibliotečno gradivo (knjige, rokopise, muzikalije, fotografije, grafične liste, plakate, lepake, prospekte, cenike, kataloge in drug drobni tisk), ki je pomembno za njen geo^^afdci okoliš (vsa Dolenjska). V knjižnici uadivo obdelujejo, sestavljajo kataloge in bibliografijo Dolenjske. Knjige izposojajo za branje (študij) v čitalnicah. Lani je knjižnica štela 73.183 knjig in 71.382 kosov drugega gradiva - skup^ 144.565 kosov. 9.532 bralcev si je izposodilo 18.422 knjig. To leto je knjižnica postavila 10 razstav. Ima tudi stalno razstavno zbirko z deli dolenjskih pisateljev in spominsko sobo igralca Janeza Cesarja. Pod upravo te knjižnice sta še ljudska in pionirska knjižnica v Novem mestu. Str.iM uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI I.IST IZVSEHSTRANt GRADENC - Mladina iz te su-hokrajinske vasi se redno sestaja, saj ima prostore v zasebni kmečki hiši. Tu pripravljajo tudi kviz in nastope, kjer se seznanjajo z znanjem iz NOB, športnimi dogodki ter ostalimi zanimivostmi iz ožje in širše domovine. (M. S.) ČRNOMELJ - Na seji predsedstva občinske konference ZMS so sklenili, da bodo skupaj s predstavniki kulturnih in športnih organizacij sestavili obširen program praznovanj v maju. To bo njihov prispevek v počastitev dneva mladosti. (R. B.) MIRNA - V sredo, 5. aprila, so v Mimi sprejeli kurirčkovo pošto, nosilcem papripravili prisrčen sprejem. (T. S.) KRŠKO - V soboto, 15. aprila, bo na osnovni šoli,,Jurij Dalmatin" v Kiikem občinsko tekmovanje v prometu. Tekmovalci se bodo med seboj pomerili v spretnostni vožnji, ocenjevalni vožnji po mestu in reševanju testov. (G. R.) METLIKA - Zdaj je rečeno, da bo mladina dobila klubske prostore do občinskega praznika v novembru. Tja naj bi se preselila ljudska knjižnica. Mladinci imajo program klubske dejavnosti že izdelan, a. G.) NOVO MESTO - Na pobudo predstavnikov marksističnega krožka na novomeški gimnaziji so 4. aprila ustanovili podoben krožek^tu-di na novomeški medicinski šoli. Zaenkrat je vprašanje samo še čas, kajti učenke te šole so že tako obremenjene z umikom in je zelo težko uskladiti z njim še dodatno uro za posebno izobraževanje. Pokazalo se je, da bo s pomočjo ravnatelja prof. Smerduja tudi to vprašanje možno rešiti. Tako bodo dijaki v tem krožku poleg spoznavnih teorij marksizma in filozofije spoznavni tudi sistem naše samoupravne družbe. (I. K.) LJUBLJANA - Akcija novinar „M“, katero so organizatorji: republiška konferenca ZMS - center za obveščanje in propagando, uredništvo revije ,,M“ in zveza novinarjev Slovenije, je v teku ž^dober mesec in pol, trajala pa bo predvidoma še enkrat toliko ali morda še kakšen teden več. Kaj je bilo doslej storjenega? Več kot 1000 mladih novinarjev v Aktivih mladih novinarjev skrbi, da je obveščenost znotraj ZMS na zavidljivi ravni in da se vpra-šfuija mladih ljudi ustrezno obravnavajo v širšem novinarskem in drugem prostoru Slovenije. Aktivi mladih novinarjev so dejansko prispevali tudi k večji obveščenosti v občinah. V Sloveniji je v tem trenutku okoli 30 aktivov. Blizu 100 mladih novinarjev redno pošilja dvojnike svojih prispevkov za časopise in revije Centru za obveščanje in propagando pri RK ZMS ter tako kandidira za izkaznico novinar ,,M“. To so le nekateri izmed rezultatov. Kako pa se bo razvila ta oblika mladih pišočih ljudi, bomo pisali kdaj drugič. (T. K.) Imenovali so štab Na občinski konferenci ZMS se najresneje pripravljajo za pohod mladine po poteh kozjanskega odreda. 5. aprila so na posvetovanju predstavnikov družbeno-političnih oiganizacij in občinske skupščine imenovali za komandanta pohoda Jožeta Streharja, za namestnika Alojza Drstvenška, načelnik štaba bo Drago Lubšina, svetovalec za zgodovino pohoda bo Marjan Gabrič, svetovalec za taktiko pa Lojze Motore. A. Ž. V vojašnici Milana Majcna v Bršlinu pri Novem mestu likovna sekcija vojakov, ki jo vodi akademski kipar Hudek, pripravlja za dan mladosti kip tovariša Tita, ki bo trajen spomin na mlade umetnike. (Foto: S. Dokl) MLADI IN SVET Kam te žene mrzel veter...? Učenka Nada Kraševec Ima poldrugo uro hoda do šole - Po končani šoli se bo šla učit za prodajalko » Mladi bodo odšli v svet Žaloviče so še kar velika hribovska vas v novomeški občini. Vaščani se v glavnem pehajo na svojih kmetijah, mladi delajo v dolini, otrčci pa obiskujejo osnovno šolo v Šmaijeti. Čeprav je vas oddaljena od šole samo nekaj več kot 6 kilometrov, potrebujejo otroci poldrugo uro hoda do hiše znanja. Med tistimi, ki redno hodijo v dolino, je tudi učei^a 5. razreda Nada Kraševec. - Koliko časa izgubiš na poti v šolo in domov? „V dolino gre še kar hitro, saj če smo urni, pridemo v dobri uri. Nazaj pa gre že teže. Včasih pešačimo tudi dve uri. Seveda v zimskem času ni tako, ker je pot slabša in smć bolj utrujeni.“ - Koliko dni si v letošnji zimi ostala doma? „Nikoli nisem manjkala, snega ni bilo ravno veliko, zato smo se lahko vedno prebili.“ - Kaj pa utrujenost? „Smo se že utrdili, noge nas ne bolijo več. Spomladi je kar prijetno hoditi skozi gozdove, ^ežje je seveda, kadar je slabo vreme.“ - No, ker so gozdovi, so tudi razne živali. Ali se jih otroci kaj bojite? < vw^ ^ nasiznanci Rada pojem vojakom Znana pevka zabavnih melodij in udeleženka številnih festivalov doma in v tujini Elvira Voća je picd kratkim pela tudi v Brežicah. Ob tej priložnosti je našemu sodelavcu povedala, da ji daje trenutno največ dela velika long play plošča. Najde pa še vedno čas, da gre za kakšen koncert ali podobno prireditev. Najraje poje mladim in vojakom, ki so najbolj hvaležni poslušalci. Elvira dela skupaj z možem Stjepanom Mihaljincem, znanim skladateljem, ki piše zanjo, ravno tako pa tudi za druge naše pevce. „Večinoma srečamo miroljubne gozdne živalce, ki se pravočasno umaknejo, saj smo precej glasni. Vem pa, da so nad vasjo lansko jesen videli medveda, ki pa je miroljubno odhlačal naprej. V glavnem se v našem kraju zadržuje medvedji par, vendar je miroljuben." - Kako •■'koristiš prosti čas? „Veliko ga nimam, moram se tudi precej učiti. Kadar sem prosta, rada prebiram Pionirski list in posluš;im radio. Televizorja v naši vasi Se nimamo, imajo ga v sosednjem zaselku, ki je oddaljen od nas po! ure. Kadar je kaj zanimivega na sporedu, gremo na obisk." - Ko boš končala šolo, kam te bo zanesla življenjska pot? ,,Doma ne bom ostala, saj tukaj ni takega življenja, kot ga imajo ljudje v dolini. Ce mi bo sreča mila, se bom šla učit za prodajalko." - Kaj pa'^rugi tvoji vrstniki? ,,Večinoma so enakega mnenja. Šli bomo v svet, tukaj je kruh težak, naši starši morajo veliko garati. Radi pa se bomo vračali v ta naš kraj, ki ima posebne čare, zlasti spomladi in jeseni.“ P. KERIN »Akcija 11« „Akcija 11" občinske konference ZMS Kočevje, ki pomeni, da bodo ustanovili mladinske aktive v 11 delovnih organizacijah, se postopoma uresničuje. Konec marca in v začetku aprila so ustanovili še mladinska aktiva v ELEKTRU (predsednik je Milan Mlakar) in KOČEVSKEM TISKU (predsednik je Cvetko Obra-novič). Ko bodo ustanovili še aktiva v podjetjih KOVINAR in MELAMIN. bo načrt „Akcije 11“ uresničen. Derbi za boljše Ribničane OB ROBU KRITIČNIH RAZMIŠLJANJ Začeti je treba pri koreninah I Življenjsko vprašanje vajencev še vedno ni rešeno ~ V poklicne šole gredo v glavnem otroci delavcev in kmetov, ker hočejo čimprej priti do kruha - Tudi tukaj so koli socialnih razlik Družbena pozornost in skrb za reševanje vprašanj poklicnih šol je odločno premailma glede na pomen teh šol in na število mladili,'ki se v njih usposab-flajo. Čeprav se na teh izobražuje in vzgaja več kot polovica vse mladine, so gimnazije, tehniške in druge 4-letne strokovne šole še vedno na boljšem, saj so deležne večje družbene skrbi. To so ugotovitve problemske konference Zveze mladine Slovenije, ki je na osnovi le-teh spregovorila v zadnjih dneh Vprašanja vajencev se veliko prepočasi rešuje, saj ni potrebnih materialnih sredstev, pa tudi,,družbeno" priznanje bodočim resničnim proletarcem je premajhno. Slednje je, žal, prisotno tudi med ostak) mladino, ‘zlasti med mladimi iz gimnazij in ostalih 4-letnih šol. Žalostno je tudi, da nobena višja in visoka šola ne izobražuje prosvetnega kadra za poklicne šole, teh pa v naši republiki ni ravno malo. V poklicne šole sc še vedno vklju- čujejo otroci delavcev, kmetov, čeprav je razdeljenost na poklice že izginila. Ti sloji mladili ljudi so prisiljeni, da se odločijo za časovno najkrajše "izobraževanje. To dejstvo opozarja na nedemokratičnost vzgojno-izobraževalnega sistema. V tem je tudi eden izmed vzrokov za nastanek socialnih razlik. Menim, da tudi učni programi niso zadovoljivi, saj bi morali okrepiti vlogo in obseg družboslovnih predmetov, ki sedaj ne ustrezajo potrebam. Sola tudi ne sme pozabljati. da vajenca ne usposablja le za proizvajalca, temveč tudi za upravljavca. Seveda imajo pri tem precejšnjo vlogo aktivi ZMS na teh šolah. Delavnice so slabo opremljene. Kako vajenci pridobivajo praktično znanje na praksi v delovnih organizacijah, je posebno vprašanje. V mnogih primerih vajerici pometajo delavnice, so transportni delavci, delovni čas se odmerja po potrebi, do-p^sta oziroma počitnic +udi skoraj ni itd. Kdo je odgovoren za vse to? Mislim, da v prvi vrsti samoupravni organi, nič manj pa tudi družbenopolitične organizacije s sindikati in Zvezo komunistov na čelu. Ob teh resnih vprašanjih, ki so tudi vzrok za nastanek socialnih razločkov, se moramo resno zamisliti. L. RATAJC V drugem kolu spomladanskega dela republiške rokometne lige šmo bili priče zanimivega srečanja med rokometaši Ribnic« in Bie^ic. Ribničani so izkoristiU prednost domačega igrišča in porazili drugouvrščeno ekipo v republiški ligi Brežice. Ribničani so' s tem veliko pomagali vodilni Izoli, ki je svojo prednost povečala kar za 5 točk. Resda mariborski Branik ni več tista ekipa, kot je bila včasih, vendar je zmaga Sevničanov nad Mariborčani z desetimi goli razlike zaslužena, tako so Sevničani trenutno na četrtem mestu. Brežičanke so gostovale v Polju in prepričljivo porazile Borca s sedmimi goli razlike. Trenutno se nahajajo jia drugem mestu in imajo lepe možnosti, da se tukaj tudi obdržijo, seveda če v soboto porazijo ljubljansko Olimpijo. RIBNICA : BREŽICE 23:21 Dolenjski derbi se je končal s tesno zmago domačinov, čeprav so sredi polčasa Ribničani vodili že s sedmimi zadetki prednosti. Srečanje je bilo zelo zanimivo, obe ekipi pa sta pokazali, da sta upravičeno v vrhu republiške lestvice. Pri Ribničanih sta se posebno odlikovala vratar Lovšin in Mikulin, pri Brežičanih pa Blatnik in Iskra. Ribnica: Lovan, Erčulj, Žuk, J. Kersnič 3, S. Kersnič 1, Matelič 3, Andoljšek 1, Puželj, Ponikvar 4, Mikulin 6 in I. Kersnič. Brežice: Berglez, Rova 4, Šetinc 3, Novosele, Zore, Pavlič, Iskra 6, Jurišič, Avsec, Gorišek 2, Blatnik 6 in Mais (F. Levstek). SEVNICA : BRANIK 17:7 Domačini so se bolje znašb na razmočenem in težkem terenu. Med vso tekmo je deževalo. Mariborčane ALBERTOV MEMORIAL KRŠKEMU Pred dnevi je bilo na Golteh tekmovanje v veleslalomu, na progi 1300 metrov se je pomerilo 47 tekmovalcev za Albertov memorial. Nastopili so pionirji, pionirke, članice in člani iz brežiške, sevniške in krške občine. Rezultati - pionirji: 1. Longo (Kr), 2. Romih (Kr), 3. Verstovšek (Br); pionirke: 1. Avšič (Br), 2. Slapšek (Sev.), 3. Novak (Kr); članice: 1. Strajner (Kr), 2. Poček (Br), 3. Jaklič (Br); člani do 33 let: 1. Kužnik (Kr), 3. Ošina (Br), 3. Hribar (Sev); starejši člani: l. Žibret (Kr), 2. Senica (Br), 3. Kosi (Br); ekipno: l. Krško, 2. Brežice, 3. Sevnica. Reprezentanca Krškega je letos že drugič dobila prehodni pokal, ki ga je poklonila tovarna papirja. (K. Pavliha) so stisnili posebno v prvih minutah, saj so kmalu vodili s 5:0. Po odmoru ^ so gostje- povsem popustili, tako da so Sevničani vodili že z 12 goli prednosti. Pri Sevničanih lahko pohvalimo zlasti vratarja Sirka, Šilca in Svažiča. Sevnica^ Možic, Sirk, Simončič 1,' Šulc 2, Bizjak, Svažič 5, Koprivnik, Štojs 1, Šilc 7, Trbovc 1 (J. Rauter). BOREC : BREŽICE 6:13 Brežičanke so se bolje znašle kot domačinke, ki so igrale izredno zmedeno in brez prave volje. Veliko njihovih protinapadov je šlo v nič, zastreljale pa so tudi štiri sedemmetrovke. Najuspešnejša pri Breži-čankah je bila Vlasta Mišič, ki je štirikrat ukanila domačo vratarko. Brežice: Zorko, Hribar, Bužančič 2, Molan, Štauber 3, Bah, E. Mišič r. Kolar 1, V. Mišič 4 in Engel, (V. Podgoršek). LESKOVEC - USNJAR 17:13 V pomembni rokometni tekmi zasavske rokometne lige so Leskov-čani ugnali Usnjarja iz Šmartnega. Srečanje je bilo zanimivo, čeprav ga je motil dež. Najboljša pri domačinih sta bila R. Šribar in vratar Levičar. Leskovec: Krušev^, Levičar, N. Mlakar 4, Kovač 2, Žnidaršič, Vakselj, M. Mlakar, L. Šribar 1, Radi 2, Doberšek 3, R. Šribar 5 in Janc. L. Š. I Fše, kot mi je, mi že ne more biti. S pokojnino bova z ženo lahko živela, otroke imam od-•••••••••• Zlata poroka Uhernikovih Po 50 letih skupnega življenja sta v soboto, 8. aprila v Novem mestu Jonovno sklenfla zakonsko zvezo ožefa in Anton Uhernik iz Otočca pri Novem mestu. V zakonu se jima je rodflo šest otrok, dva še živita. V imenu občinske skupščine Novo mesto je Uhemikovima čestital odbornik Rudi Mraz in jima izročil tudi darilo. Človek se zagrize v kolena, ko mora peš po poti, ki je niso izhodile številne noge. K Amerškovim na Razbor se pot vzpne strmo navkreber, avto obstoji v mehkem *blatu spodaj v dolini, ob poti, ki pelje na Lisco. Takoj ob cesti je hi^, prazna, nedokončana. Hiša Amerško\ih. Zdaj živijo v stari hišL es V dolmi ob cesti so si Amerškovi postaji hišo. Pod streho je, a denaija primanjkuje, da bi se lahko vselili. Na njihov račun pa je Repar hotel zaslužiti milijone ... lutoniti mala Marta? kateri upirajo temu, da bi luže zasuli, odpravili leglo nesnage in pasti za otrolu, ki se igrajo okoli njih. V Stehanji vasi ne morejo brez luž. Tako pravijo vaščani, ki morajo v suši, ko zmanjka vode tudi v lužah, ponjo tja v Sentlovrenc. Vod-n^a izvira ni v bližini, da bi nape-yali studenčnico. Toda vas ima velike strehe hiš in gospodarskih poslopij, Ce bi jih znali bolje izkoristiti, ne bi bilo te žalostne zgodbe o drobnem dekletcu in njegovih repkih s pentljama. M. L. JAGODE DRAGI LIST! Ker ste ukinili „Jagode”, kot smo to prejšnji teden brali, vam predlagam, da uvedete zdaj „prave vrtne jagode”, kakršnih sem vam tu nekaj za poiskus napisal. Ce jih vzamete, bi vam jih sproti sveže dostavljal! Vas pozdravlja vaš zvesti bra- JANEZ DOLENJC, Vrhovo 31 Jagode, posebne, okusne, neverjetne - da ne more biti zaradi njih nihče užaljen!!! .,. Neki direktor v znanem podjetju je dal ostavko. Delavci so si že hoteli oddahniti, pa so politiki direktorja prepričali! Še vedno je direktor! ... Nekdo je nekje kljub zamrznjenim cenam prodajal svoje blago dražje, kot bi smel. Neki inšpektor mu je zažugal s prstom... ... V nekem sončnem mestu je neki obrtnik prijavil premalo dohodka. Cez pet let bodo dacarji skušali ugotoviti, če je to res. Ce ne bodo prej vsi odšli v druge službe! ... Neki športni delavec je toliko časa skakal čez zapreke, da je padel v jamo. Zdaj pa noče iz nje - ker je jama zlata... ... Neka blagajničarka je v nekem podjetju prav fino kradla daljše obdobje. Čeprav zdaj že sedi v preiskovalnem zaporu, o tem za božjo veljo še nikar ničesar v javnost, da s tem ne bi kvarili,,medsebojnih tovariških odnosov v kolektivu^! . .. Nekdo je nekaj pisal v časopis. Odtlej se ga vsi izogibljejo, kot da bi imel črne koze. . . KRPANOV KOTIČEK Ne kliči nesreče! Zadnje čase bolj malo popotujem po naših krajih. Vsi, ki me poznajo ali pa ne, me postrani gledajo in se mi celo umikajo. Kajpak, bojijo se, da zavoljo svojih pogostih popotovanj prenašam črne koze in bi jih okužil z njimi. Le pokaj se tako boje, saj me zdravniki kar naprej pregledujejo? No, ja, kobilico sem že dostikrat prenašal, vendar črnih koz še nikoli. Enkrat samkrat me je cesarica na Dunaju obsodila, da sem prenašal kozo, pa je bila vendar moja kobilica, na kateri sem se bojeval z Brdavsom. Saj veste, da takih nadlog ni nihče prav nič vesel, ako-ravno smo jih, vsaj nekateri tako pravijo, dobili za kazen. Menda imamo preveč grehov nad sabo ali nekaj takega. Se dobro se spominjam, kako me je Franc^ z Griča pozimi svaril: „Ne khčimo nesreče, saj sama rada pride! “ „Kaj- pa je takega? “ sem se čudil. „I, kaj? Kar poglej televizijo vsak četrtek zvečer! Povsod vidiš same pregrehe, ki so jih delali Italijani, ko so kuga in druge nadloge pred več sto leti kosjle ljudi v njihovih krajih. Ženske so se nage nastavljale drugim moškim in poštene može vo- dile za nos. Tudi moški in menda še duhovni niso bili nič boljši. Vidiš, tudi pri nas se je začelo takisto. Najprej kažejo slike in zgodbe, da jih bodo potlej naši ljudje lažje posnemali. Ali veš, kaj to pomeni? “ „Nič ne vem, kaj bi bilo takega,“ mu odgovorim. „Prav gotovo bodo prišle te nadloge nad nas. Bojmo se kuge, kolere, črnih koz in vsega nebodigatreba, kajti pregrehe so res prevelike! “ „Beži, beži! Na kvasi neumnosti," sem se mu smejal. Vendar me je smeh kmalu minil, ker so prišli hudi časi in tudi Francetovo prerokovanje se je uresničilo. Presneta reč vendar! Le kako so ljudje mogli vedeti za to nevarnost, ko so kupovali cele vreče soli, sladkorja, brašna in drugega živila, ki ga še celo leto ne bodo porabili? Prav gotovo so se namenili skriti pred svetom in nadlogami kot vaščani Velikega Črnela, ko so pred kugo ogradili svojo vas. Kaj ko Čem, vsega pa res ne morem vedeti prvi. Doslej so še vedno ljudje prvi uganili podražitve ali druge dobre in slabe novice, čeravno je povsod črno na belem pisalo, da se to in to ne bo dogodilo. Pa se je, zatorej bom poslej le ljudem verjel. ^ MARTIN KRPAN F.I\/I.Dostqj|0vski _ ^ar in njegov bratranec, enajstletni badla v lužo. Toni in Marta sta sicer ,’iati ju je dala v varstvo sorodnikom ■ an na delo v Ljubljano in ker otrok če je v zaporu. Imeli smo ljudi in še jih imamo! Partizanska mama Nežka Hren s Potovrha je praznovala 80-letnlco življenja Njena hiša je bila vedno odprta za partizane, nikoli ni nobenega od-slovila brez koščka kruha, če pa tega ni bilo, pa z materinsko toplino Bfla je vedno nasmejana, nikoli ni pokazala, da ji je hudo, čeprav so jo vojne in druge tegobe v njenih 80 letih močno pestile. V midih imam Hrenovo mamo iz Potovrha pod Goijand, ki je konec lanskega leta praznovala visok živ^enjski jubilej. Hrenova Nežka je znana partizanska mama. Tega v^evka si ni zaslužila samo. zato, ker je imda v partizanih tri sinove, ampak ker so se na Hrenovi domač^ ustavljali partizani, od hiše pa niso nikoli odšli praznih rok. ede tujca skem kombinatu Zasav-eč starih milijonov Pred tremi leti je bilo. Umrla je mati, hči Marija je podedovala zem^o - in dolgove z njo. Kdo bi plačal z dohodki bolehnega moža Martina, kretničaija na čuvajnici 10 na glavni železniški progi, spodaj pod Orehovim^ tam, kjer gre ■^esta čez )? Se davkov ne bi ' progo' mogli plačati s skromnimi dohodki. Stiije otroci na kmetiji, ki ni bogata'. 42-letna Marija jezno vrže na ogenj kup dračja, požaganih vej starih jabolk ali hrušk, da iskre planejo pod nebo. Ovce se pasejo v travi, otroku gre na jok. „Kar lisica (^nese, odnese. Ko vzame kuro, je ne vrne ...“ govori o Usodi svojega gozda, svoje najboljše podedovane zemlje. Franc Repar, vodja gozdarske enote pri kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici, je Amerškovim ponudil pomoč, ko so bili v težavah. Za 25.000 dinaijev je odkupil 7,84 ha podedovane zemlje, najboljši kos; pretežno gozd. Pogodbo so podpisali za 15.000 dinarjev, da seje Repar izognil višjemu plačilu dajatev. Sele celjski kriminalisti so pomagali Amerškovim odpreti oči. Nekdanji dobrotnik je bil namreč volk v ovčji koži. Dobroto je zadržal zase; revežem je vrgel drobtinice, da bi sam odrezal masten kos potice ... Repar se je kot vodja gozdarske enote pač moral dobro spoznati z ^^ooaijenjem v kolektivu. Zato je ponudil kupljeno zemljo brezplačno kombinatu, sam pa sije izprosil pravico, da sme posekati za 100.000 dinaijev lesa. Zadeva pa Malce kasno, s^ je rojstni dan praznovala lani, sem se oglasil na Po-tovrhu pri Hrenovih. Nežka me je pričakala na pragu, grela se je na soncu, ki ji vliva nove življenjske moči. V naročju, se ji je gugala triletna vnučka Vanja, ki brez babica ne more. Sprva ženica sploh ni veijela, da se je je kdo spomnil. Skromna kot vedno, si ni mogla predstavljati, da jo bo kdo obiskal, jo povprašal po zdravju in počutju. Sprejela me je z vljudnim nasmeškom, razgovor se je kmalu razpletel. Pripovedovala mi je, kako je bilo med vojno. Tegobe prve, še bolj pa dni^ svetovne vojne je skusila na svoji koži. Koje najstarejši sin France bil star komaj tri mesece, je mož za večno odšel na rusko fronto. V drugem zakonu se ji je rodilo še šest otrok. Vsi so prišli do kruha. Trge fantje so bili pri partizanih, France pa ni dočakal svobode. C^rav ji življenje ni bilo lahko -vzdrževati je morala precej številno družino - nikoli ni tarnala. Nasprotno, tistim, ki se jih je lotevalo malo-duge, je vedno vlivala pogum. W njej so bili doma partizani s podgoijanskega konca, najraje so se, razumljivo, ustavljali pri Hrenovih, ker je Nežka zanje bila prava mama. Nič se ne pritožuje. Muči jo samo srčna naduha, ki ji počasi najeda zdravje. Na vprašanje, če jo kaj obiščejo tisti, ki so med revolucijo najraje zahajali na to domačijo, je nekoliko otožno povesila glavo in s težavo odgovorila; „Razen enega se še nihče ni oglasil, vendar še vedno čakam, da me pride kdo obiskat!” Nežka ni potrebna nobene pomoči, saj živijo v urejeni družini, vendar bi se ji lepo zdelo, če bi se je kdo vsaj s skromnim Šopkom rož spomnil za rojstni dan. Menda ni no-ben^a dvoma, da je takšno pozornost dobra Hrenova mama tudi za- služila , S. DOKL je postala prevroča! Rc lepar sc je znašel, tako da je ^zd prodal kombinatu, sekal pa je kljub temu. Kombinat je sekal, sekanje in spravilo sam plačeval, Repar pa je pobiral denar — vsega doslej okrog 55.000 dinarjev. Ko-^iisija, ki je gozd ocenila, sodi, da je vreden več kot 300.000 dinarjev, vrednost posekanega lesa pa tretjino te vsote. Ko se je juha preveč zakuhala, Marija Ameršek: ,JDenar smo potrebovali! “ je Repar izgubil možnost, da bi za majhno predprodajo iztržil kar 75.000 dinarjev. Rudi Cimperšek iz KK Zasavja pravi: „Posebna seja poslovnega odbora je sklenila: takoj se ustavi Rep^u izplačevanje, ves denar, ki ga je dobil, naj vrne (to je tudi storil). Vse dioigo prepuščamo preiskavi. Ko bodo znani rezultati, bomo ukrepali disciplinsko.” Amerškova pa, nekdanja lastnica gozda na Okroglici, zdaj trdi: • „Ko bi takrat imeli denar, ne bi gozda nikoli prodali. Samo sekati nam ne bi pustili, nam pa se je podirala hiša! Čeprav s težkim srcem, smo morali prodati.” Revež ostane revež, pravijo , ljudje. Amerškovi nimajo denarja, da bi dokončali hišo spodaj ob cesti, ki je že pod streho. Nimajo, ker imajo za trdo delo majhno pla- ' čilo. I Kaj je mislil R^ar, človek, ki je | bil nekoč v Zvezi komunistov, ko i se je odločil za „dobrotnika”? i Kaj je dejala nje^va vest, koje j hotel zaslužiti milijone, ne da bi j mignil s prstom? | Kriminalisti Še niso rekli zadnje ' besede. Zadevo bo, kot pravijo na * celjski upravi javne varnosti, v j kratkem dobil v roke javni tožilec, i Morda bo gozd še prišel v Amer- < škove roke. Tudi javni pravobra- | nilec še lahko izpodbije kupopro- j dajno pogodbo. Morda na koncu i le ne bo tako, da revež vedno osta- i ne revež in da lisica kure nikdar ne j vrne; Bomo videli. J.SPLICHAL I m Hrenovi mami s Potovrha še ni uga.<3iila materinska ljubezen, še vedno se spominja fantov, ki so v skrivnostnih nočeh prihajali na Hrenovo domačijo po košček kruha, po toplino, ki jo je lahko nudda samo dobra Nežka. Na sliki: Nežka s triletno vnučko Vanio (Foto: S. Dokl) „O hudiča, o hudiča!" „Spoštovani go^od, bojim se, groza me je!“ „O hudiča! Kaj pa meni mar, če vas je strah in groza? Oho, glejte: nekaj seje posvetilo, tamle ...“ jjKjc, kje? Vi samo zakličite: Ivan Andrejič, takoj bom pritekel..." „Dobro, dobro. Ah hudiča, hudiča! Ivan Andrejič!“ „Tukaj!“ je zakričal Ivan Andrejič in se vrnil skoraj brez sape. „Kaj je? Kaj? Kje je? “ „Saj je ni, le tako sem vas poklical... rad bi zvedel, kako ji je ime.“ „Glaf...“ „Glafira? “ „Oh, jie, ne čisto Glafira ... ne morem vam povedati njenega imena, oprostite." Ko je ugledni gospod to rekel, je prebledel kot stena. „Ah, seveda ni Glafira, sam vem, da ni Glafira, in tisti moji tudi ni ime Glafira. Toda s kom pa je? ‘‘ „Kje? “ „Tamle v hiši! O hudiča! O hudiča!" (Mladenič je bil tako razkačen, da ni strpel na mestu.) „Vi, čujte no: kako pa ste vedeli, da ji pravijo Glafira? " „Na, hudiča! Zdaj pa še s tem sitnarite! Saj ste vendar rekli, da vaši ni ime Gl^ra!...“ „Gospod, v kakšnem tonu pa govorite!" „Hudiča, še ton! Marje ona vaša žena ah kaj? ‘‘ „Ne. Hočem reči, nisem oženjen... #oda jaz bi poštenemu človeku, ki je v nesreči, človeku, vsaj olikanemu, če že ni vreden vsake časti, ne brusil kar naprej hudiča pod nos. Vi pa kar naprej: hudiča pa hudič vas vzemi!" „No, hudiča! Hudič vas vzemi, razumete? “ „Vidim, da vas je jeza zaslepila, zato bom molčal Moj bog, kdo pa je to? " „Kje? " ZasUšala sta šum in smeh. Iz hiše sta prišli dve zah dekleti. Oba sta planila k njima. „Glej ju no! Kaj pa hočeta? " ,JKaj se pa razburjata? “ „Nista tisti!" „Aha, nista naletela na pravi! Izvošček!" „Kam naj peljem, mamzel? “ „K Pokrovu. Usedi se, Unuška, pospremim te!" „Grem na to stran. Izvošček, poženi! Glej, da boš hitro vozil..." Izvošček je odpeljal. „Kje sta se vzeli? " „Oh, ljubi bog! No, greva v hišo? " „H komu? " „K Bobinicinu, seveda." „Ne, nemogoče..." „Zakaj ne? " „Jaz bi navsezadnje šel, toda ona bi to razumela drugače, obrnila, jo poznam! Rekla bi, da je prišla nalašč zato, da bi me s kakšno presenetila in tako vso krivdo prevrgla name!" „Rad bi vedel, če je ona res v hiši! Toda vi, jaz/ne vem, zakaj — no, vi pa pojdite h generalu ..." „Saj seje vendar preselil!" „Nič zato, razumete? Vseeno je šla tja, in vi tudi pojdite — razumete? Naredite se, da ne veste, da se je general preselil, recite, da ste prišli po ženo, in tako naprej." „Kaj pa potem? " „No, potem pa pri Bobinicinu presenetite, kogar je treba. O, hudiča, kakšna zmešnjava ..." „Cujte: zakaj vas pa tako mika, da bi jo jaz presenetil? Glejte no, glejte!..." „No, kaj, kaj misUte s tem, dragi moj? Spet začenjate prejšnjo pesem! Ah, bog nebeški! Sramujte se, vi pavliha, vi tepček!" ,J*rav, pa povejte, zakaj vas tako zanima? Kajne, radi bi zvedeli." „Kaj bi rad zvedel? Kaj? Zdajle ste mi hudiča malo mar! Grem pa sam. Pojdite proč, spet tekajte pred hišo sem pa tja in stražarite, no!" „Spoštovani gospod, vi se skoraj izpozabljate!" je obupano zakričal možak v rakunjem kožuhu. ,JKako, kaj? Da se spozabljam? "je rekel mladenič, stisnil zobe in razkačeno stopil k njemu. „Kaj ste rekli? Pred kom se spozabljam? !" je zarohnel in stisnil pesti. „Čakajte, spoštovani gospod, dovolite ..." „No, kdo pa ste vi, pred katerim se spozabljam? Kako se pišete? " „Res ne vem, zakaj ste taki, mladi mož. Zakaj hočete vedeti, kako se pišem? Ne morem povedati... Grem raje z vami... Pojdiva, ne bom odnehal, na vse sem pripravljen ... Toda verjemite, da zaslužim bolj vljudne besede! Človek nikoli ne sme izgubiti prisotnosti duha, in če ste razbuijeni — se mi kar zdi, zakaj - potem se vsaj ne spozabljajte ... Saj ste še zelo mladi, mladi mož! ... „In kaj mi mar, če ste vi star? Pravo čudo! Izginite že, kaj se potikate tod? ..." „Zakaj naj bi bil star? Kako star? Seveda, po položaju in stanu, ne potikam se pa ne ..." „Saj vidim, vidim. Pojdite no že proč ..." „Ne, greiji z vami. Ne morete mi ubraniti, sem prav tako vmešan; z vami grem ..." „Potem pa potiho, potiho, molčite! ..." Stopila sta v vežo in po stopnicah v drugo nadstropje. Bilo je precej temno. „Stojte! Imate vžigalice? " „VžigaUce? Kakšne vžigalice? " „Ali kadite cigare? " „Oh, seveda, seveda! Tukaj so, jih že imam, čakajte," je živčno rekel go^od v rakunjem kožuhu. „Faj, kakšna kolobocija... od hudiča! Menda so tale vrata..." „Tale, tale, tale ...“ „Tale, tale ... kaj pa tulite? Tišina!..." „Gospod, reči moram, čeprav s težkim srcem: nesramni ste, to vam povem!..." Plamenček je posvetil. ‘ (Nadaljevanje sledi) Dežurni poročajo OGENJ V SMREKAH - 4. aprila dopoldne je gorelo ob železniški progi pri Vranovičih. Požai je zajel mlad smrekov nasad, vnela pa se je tudi skakalnica, ki jo ima tam mladinska organizacija. Ogenj so pogasili črnomaljski gasilci. ZGORELA ZIDANICA - 4. aprila ob 18.45 je začda goreti zidanica Franca Bevca iz Prelena pri Šentrupertu. Bevčeva zidanica je v Malih selih pri Homu. Požar je uničil leseno ostreje, prekrito z opeko, strop nad kle^o, v kleti pa stiskalnico in vinojp^niško orodje. Škode ^e za 10.000 dinarjev. Požar je Verjetno zanetil cigaretni ogorek v lopL ŽEPAR V AVTOBUSU - 5. aprila popoldne je pritekel na novo-me^o postajo muice Anton Kotar z Drče. Ob 14.20 je hotel n|^avtobus, ki pelje proti Sen^emeju. V gneči mu je neznan žq>ar ukradel iz hlačnega žq)a denarnico, v kateri je imel 700 dinarjev in dokumente. V avtobusu so potniki opazili ž^aija, ki pa je skočil iz avtobusa, ko je ta od-pdjal s postaje. OPITI PRETEPAČ - 5. aprila popoldne so metliški miličniki pridržali Dušana Hudorovca iz Dol. Dobravke. Opil se je in se v metliškem bifeju pretepal z občani Čaka ga še sodnik za prekrške. POZAR zaradi CEVI - 8. ^rila dopoldne se je vnelo podstrehe na baraki Rudolfa Brajdič a v ciganskem naselju Hudeje pri Trebnjem. Salonitna cev, ki je bfla seljana od štedilnika skozi strdio na prosto, je počila. Iskra je zato zanetila požar, da je baraka popolnoma zgorela. Prav tako ie zgorel tudi šotor. Škode je za 2000 dinarjev. Zupančič: »Nisem kriv!« 10. aprila se je v našem uredništvu oglasil Franc Zupančič, skladiščnik v prodajnem skladišču IMV, zaradi omembe imena v članku „Ob denar iz lesenega kovčka" v zadnji številki DL. Franc Zupančič želi obvestiti javnost, da on ni poslo-» vodja prodajnep skladišča, kot je bilo v tem članku zrisano, temveč le skladiščnik. Dejal je, da se ne počuti nič krivega v zadevi, ki je v tem članku opisana, ker je ....... delal le po navodilih drugih oziroma to, kar so mu drugi naročili... Zupančič tudi izlavlja, da ie dobila blagajna v prodajnem skladišču kritičnega dne denar iz obrata skladišča rezervnih delov, ne pa iz „servisne delavnice**, kot v članku piše. Strinja pa se z ugotovitv^o, da je bilo podovanje pri tej blagajni izpostavljeno stalni nevarnosti, da se bo kaj neljubega pr^etilo. Večkrat je že tudi zahteval železno blagajno, pravi. Pr^is: omenjeni članek smo napisali po uradnih podatkih. UREDNIŠTVO 1 Pomlad neti požare Celjska uprava javne varnosti nam je sporočila, daje vgoždnem požaru ob cesti Brvi-Stojanski vrh umrla 81-letna Neža Škorjanc. Tako smo tudi objavili v poročilu pod naslovom „Pomlad neti poŽare“, 30.1 marca na 1. strani. Lojze Pavlovič iz Ljub^ane pa nam je sporočil, da je v tem gozdnem poi^ v resnici umrla Marija Pavtovič, 83-letna, iz Brvi št, 3 pn Cerkvah. Zapori na Dobu, slikani od daleč (ker upravnik ni dovolil fotografiranja) PO NEKAJ MESECIH: Po rjuhi iz strogega zapora Zlatko Anzulovič bi moral sedeti še skoraj vseh 12 let strogega zapora Ušel, čeprav je bilo okno zamreženo z rešetkami! . Zlatko Anzulovič, šef vlomilske tolpe petih, ki je strokovnjaško vlamljala v dveh republikah in ki je padla v past kriminalistom lani pozimi v Šmaijeških Toplicah, je spet na prostosti. Potem ko so ga sredi oktobra lani obsodili na 12 let strogega zapora^ je 5. aprila ob 22.55 pobegnil iz „svoje“ sobe na Dobu. Upravnik kazensko^oboljševalne-ga doma najprej ni dovolil, potem pa se je popravil, češ, da ne sme pustiti niti fotografirati niti dati nobene izjave. Naši bralci bodo zaradi tega ostali prikrajšani za podrobnejše informacije in za fotografije, ki naj bi pokazale, kako je premeteni Anzulovič, večkratni obsojenec in znanec zaporov, pobegnil na vsaj začasno prostost. Kljub temu smo izvedeli, da je Anzulovič pobegnil skoz okno z rešetkami. Z desko iz postelje si je razširil rešetko, da je lahko zlezel skoznjo, potm •pa er Je spustil po raz- rezani in zavozlani ijuhi. Med begom je hudo deževalo, da ga s psi niso mogli uspešno zasledovati, pretrgal pa je tudi alarmno žico, da je bil njegov beg lažji. Skratka: pobeg, vreden Jamesa Bonda in junakov najljubših piscev kriminalnih romanov. Odveč je zapisati, da Anzulovića zdaj lovijo. Vsekakor pa bi se bilo-potem, ko bodo vodjo vlomilske tolpe spet ujeli, zanimivo pogovoriti s človekom, ki ga vsi smatrajo Za izredno premetenega. Ga je na prostost gnalo spomladansko hrepenenje ali prastari nagon človeka po svobodi? Zanimivo je, da je Anzulovič v pismih koval načrte že za pobeg iz novomeškega pripora. Žal na prostosti ne bo mogel uresničiti želje, poroke z Vesno Sirovan, ki je tudi „operirala** z njim. Ta se je omožila z njegovim pajdašem Vučkom ... J. SPLICHAL Čudna maščevalnost Zorko obsojen zaradi kraje denarja no 1 leto In pol strogega zapora, Semeničeva pa zarodi pomoči pri dejanju no pol leto zaporo Pred senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kla-marič, sta prejšnji četrtek stopila Emil Zorko (37 let) in Ivanka Semenič (35 let), oba iz Dobrove, ki že štiri leta živita skupaj, čeprav ima Semeničeva starejšega invalidnega moža. Zorko je skoval čudno maščeva-,nje: ker ga je ^stilničar Staniša iz ■Dobrove prijavil, je bil obsojen na 'dva meseca zapora zaradi nasilnega 'obnašanja. Da bi se mu maščevd, mu je hotel ukrasti denar. S Seme-ničevo sta oba samo priložnostno delala, ona bolj pogosto kot on. Ker je hodila tudi k Staniši, je hotela izvedeti, kje ima denar. Semeničeva je nekaj dni pred tatvino videla, da je Stanišev sin vzel denar iz postelje v spalnici, in je to Zorku povedala. Letos 18. januarja ponoči je Zor- ko prislonil lestev na okno Staniševe spalnice in iz pločevinaste škatle v postelji zgrabil šop bankovcev - ne vse! potem pa odšel k Semeničevi. Na postelji sta preštela denar. Ukradel je 12.100 dinaijev v bankovcih po 100 dinarjev. Denar sta zakopala pri skednju, potem pa ga je Zorko pobral in ga sam zapravil. V zagovoru je trdil, da so mu denar ukradli v Zagrebu, ko je hotel kupiti pištolo. Sodišče ni verjelo, da gre za maščevanje, ker je bil Zorko v dolgovih. Prav tako je bil že sedemkrat kaznovan. Tokrat je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, Semeničeva pa zaradi pomoči na 6 mesecev zapora. Zorko bo ostal v priporu do pravnomočnosti sodbe, vmiti pa bo moral t>i,di ukradeni denar. PRI DOLENJKI V MIRNI PECI: Zlatko Anzulovič, pobegli kaznjenec z Doba, se ni dolgo veselil svoje* prostosti. Kot poroča Tanjug, so ga kriminalisti našli v Goijan^i ulici v Zagrebu, v stanovanju njegovih staršev. Bil je že v civilni obleki. Anzulovič je izjavil, da je prišel z Doba v Zagreb peš. Dinar na dinar - poneverba Poslovodjo Franc Mlakar je blLzaradi poneverbe in ponarejanja uradnih listin pred okrožnim sodiščem obsojen no 2 leti In 2 meseca Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata prejšnji četrtek obso- KOZE Moram reči, da nam je bilo pri stalnem omizju Spehavzove gostilne zadnje čase že kar dolgčas. Vse, kar nam je prišlo na misel, od žensk do politike, smo premleli in pogovori so začeli zastajati. Pa so prišle - koze. „Si bil že cepljen? ** smo se zvečer spraševali v gostilni in ugibali, ali se bodo koze razširile ali ne, ali za nas obstaja nevarnost ali ne, ah bo bolezen kaj vplivala na naš turizem ali ne. Na mah je bilo gradiva za obširne pogovore pozno v noč na pretek in v gostilno smo zahajali spet z veseljem in radostjo. Prišlo je obvezno cepljenje ... „Se ti je prijelo? “ „Glej, glej, kakšna lepa kozica ...“ ,JMoja pa ni nič črna ...“ „Jaz imam pa kar tri.. .** In vihali smo si rokave in si kazali rame, ogledovali koze in ocenjevali, čigava je lepša. „Menije zdravnik rekel, da po cepljenju ne smem piti alko- holnih pijač .. .** „Beži, beži! Meni je pa moj rekel, da ni nič hudega, če kaj spijem!** Potem smo dva večera zapovrstjo govorili samo o tem, ali se po cepljenju lahko pije ali ne. Večina je bila končno zato, da pitje ni nevarno, in stari Spehavz je prinesel nove litre ... Pa ne samo pri Spehavzu, tudi drugod so bile koze glavni predmet pogovora. Ko sem na trgu kupoval solato, sem opazil branjevke, ko so si gledale koze. Sprehajal sem se po parku, in na klopci zagledal fanta in dekle, ki sta bila zaverovana v - koze. Naredil sem cestnoprometni prekršek, pa me je miličnik najprej vprašal, če sem bil cepljen proti - kozam. In odgovoril sem mu: „Cepljen sem že bil, cepljen. Toda proti črnim kozam. Ne vem pa, kd^ me bodo cepili proti - blondinkam? ** JAKA PRAVIČNIK dil Franca Mlakaija iz Loke pri Straži, starega 31 let, na dve leti in dva meseca strogega zapora, dve leti po prestani kazni pa ne bo smel oprav- Tokrat ne drsi avtomobilom na cesti med Sevnico in Planino, pač pa prometnemu znaku, ki mu je spodrsnilo na bližnje drevo, kakor kaže fotografija Marjana Legana. Ijati poklica, ki je združen s samo-stojnmi razpolaganjem z družbenim premoženjem. Trgovskemu podjetju Dolenjka bo moral vrniti poneverjeni denar. Mlakar je namreč kot poslovoi^a poslovalnice Dolenjka v Mimi peci, l^er je bila kot trgovska pomocnica zaposlena tudi njegova žena, od oktobra 1969 pa do maja 1971, ko so opraviU izredno inventuro, oškodoval podjetje za najmanj 22.338 dinarjev. Izkupička namreč ni v celoti odvajal podjetju. Da bi svoje početje prekril, je ob redni decembrski inventuri 1970 vpisal v popisni list dolžnikov lažne podatke in prikril okrog 8000 dinaijev primanjkljaja. V zagovoru je priznal, daje denar vzel, tMil pa je, da si ga je samo sposodil in da gaje nameravd vmiti. Do četrtka, ko je bila razglašena sodba, pa ni vmil več kot nekaj malega, kar so mu od osebnega dohodka odtrgovali v času, ko je bil še zaposlen pri Dolenjki. Sodišče je tudi ugotovilo, da je Mlakar slabo sodeloval z upravo podjetja in daje imel ob sorazmerno majhnem osebnem dohodku veliko stroškov z vzdrževanjem avtomobila. Zanimivo je tudi to, daje na dan izredne inventure priznal spreminjanje podatkov o dolžnikih. Zato ga je porota tudi spoznala za krive^ poneverbe in ponarejanja uradnih listin. CESTA: SMRT NA AVTOMOBILU - 8. aprila ob 20.30 se je v Cesti pri Velikem Gabru smrtno ponesrečil 17-letni Franc Mulk iz Bratnice pri Veliki Loki. S kolesom na pomožni motor je, ne da bi nakazal spremembo smeri, začel zavijati v levo takrat, ko gaje prehiteva z avtomobilom Ljubljančan Anton Kanc. Kolesaija je pri trčenju vrglo v vetrobransko steklo in na strdio avtomobila. Med prevozom v ljubljansko bolnišnico je umrl. KRONOVO; SPLASENA KOBILA - 7. aprila popoldne je v Kro-novem Jože Prešeren branal na njivi s kobJo Luco. Tovornjak, ki je peljal mimo, je kobilo plašil, da je zbezljala. Z brano je zadela Jožefo Prešeren, kije sejala. Prešernova ima komplkiran zlom leve noge. TEŽKA VODA: NI ZASENČIL - Novomeščan Martin Kramarič je 7. aprila ponoči zapeljal s ceste m trčil v jablano, ker mu naproti vozeči avto ni zasenčil luči ^amarič se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je za 10.500 dinarjev Škode. TRNOVEC: NERODNO PREHITEVAL - Metličan Rudi Hrastar se je 4. aprila zvečer peljal domov, ko ga je pred Trnovcem začel prehitevati Jože Kraševec, ki živi v Franciji. Kraševčev avto je oplazil Hrastarjevega. Hrastar se je ustavil na poljski poti, Kraševec pav jarku, kjer je udaril v odtočni kanal. Kra-ševčeva sopotnica Marija Vulšinič si je zlomila roko, škode pa je za 11 tisočakov. GORJANCI: PODRL CESTARJA - Zagrebčan Stevo Dadasović, začasno na delu v Avstrgi, je 6. aprila zjutraj na Gorjancih zdrknil s ceste ter trčil v cestarja Franca Trščinaija, ki je popravljal smernik. Trščinar je padel na pokrov avtomobila, razbil vetrobransko steklo in padel na tla. Na srečo se je samo laže poškodoval, na avtomobilu pa je za 1500 dinaijev škode. METLIKA; NEPREVIDNOST -Sevničanka Marija Vidic je 7. aprila dopoldne hotela pri sejmišču v Metliki zaviti na levo. Prehitel jo je avtobus, potem pa je s svojim avtom trčila v avto Ivana Bolte iz Starih Jarš, ki ga ni videla. Vidičeva ni nakazala spremembe smeri. Škode je za 10.000 dinarjev. SREBRNICE: ZANESLO GA JE V LEVO - Alojz Slak iz Lavrice se je 9. aprila popoldne peljal iz Straže. Pri Srebrničah mu je pr^eljal naproti z avtom Jože Smajdek z Vrha pri Ljubnem. Smajdkov fičko je za-neio na levo - v Slakovega. Tedaj jev Slakov avto trčil še Rudolf Kaps iz Občic, ki se je pr^eljal za Slakom. Na vseh tr^ fičkih je za 9500 dinarjev škode. DRAMA: IZGUBIL RAVNO- TEŽJE - Janez Bujič iz Drame seje .8. aprila peljal s tomosom-avtoma-tik, KO mu je pri Drami pripeljal nasproti avto; Bujič je zapeljal na rob ceste in izgubil ravnotežje. Padel je v jarek in se poškodoval, da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. KARTELJEVO: ZAPRL POT -Ljubljančan Janko Mavretič je. 9. aprfla pripeljal v ovinek po nadvozu pri Karteljevem po levi strani in zapri pot Novomeščanu Janku Popoviču, ki se je pripeljal naproti s peugeotom. Škode je za 8000 dinarjev. VRANOViCl: PREVRNIL SE JE - Milorada Jakovca iz Sadeža pri Črnomlju je na mokri cesti pri Vranovičih začelo 5. aprila zvečer zanašati, da se je v ovinku prevrnil s ceste. Škode na fičku je za 8 tisočakov. DRNOVO; ŠKARJE - 6. aprUa zjutraj je Slobodan Marinič iz Petro-grubra s tovornjakom prehiteval tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Franjo Cingel iz Sremske Mitroviče proti Ljubljani. Marinič je zapeljal v škarje, zato je moral Cingel zavirati, zapeljal je na bankino, od tam pa na njivo, da sc je prikolica prevrnila. Škode je za 15.000 dinarjev. PODGRAČENO: NAROBE OBRAČALA - 8. aprila ob 11.15 je Zagrebčanka Nada Slufian nameravala zaviti na Mokrice. Bila pa je že mimo odcepa, zato je hotela obrniti kar na cesti. Tedaj je pripeljal iz : Zagreba Ivan Horvatin in trčil v avto Sluhanove. Sluhanova in sopotnica sta se poškodovali in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilih je škode za 15.000 dinaijev. VRANOVIČI: V OGRAJO -Miran Flek s Tanče' gore je 4. aprila zjutraj v Vranovičfli zadremal za volanom, da je fička zaneslo v betonsko ograjo. Avto se je prekucnil na bok in z zadnjim delom trčil v go^odarsko podopje. Škode je za 7000 dinarjev. KANIŽARICA: ZAPELJAL NAZAJ - 6. aprila dopoldne je Alojz , Goršek iz Kvasice peljal od Kanižarice proti Črnomlju. Po klancu navzgor je imel težave s prestavljanjem, zato je zapeljal nekaj metrov nazaj. Za njim je vozil z osebnim avtomobilom Florjan Jaketič z Vinice, ki je sicer zavrl, kjpub temu pa je trčil v tovornjak. Škode je za 6000 dinaijev. 'KARTELJEVO: UGASNIL MU JE MOTOR - Ivan Ringer iz Jevnice pri Kresnicah je 5. aprila dopoldne v Karteljevem s citroenom začel prehitevati tovornjak, ko mu je nenadoma ugasnil motor. Naproti je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Vinko Jelševar iz Tihaboja. Vozili sta trčili, škode je za 9000 dinarjev. Rmger si je laže poškodoval levo roko. ČATEŽ: ITALIJAN JE TRČIL - 5. aprila ob 19.30 je voznik tovornjaka Jože Zupančič iz Meniške vasi hotel na Čatežu zaviti na parkirni prostor. Ker pa je takrat na cesto zapeljal neznan voznik tovornega avtomobila, je Zupančič ustavi. Tedaj se je vanj zaletel s tovornjakom. Pasqale Ragno iz Barija v Italiji. Škode je za 4000 dinaijev. MOKRONOG: TRČENJE V KLANCU - 8. aprila popoldne sejfc Janez Udovč iz Srednjega Lakenca na cesti med Mokronogom in Vrhom v nepreglednem ovinku ustavil z avtomobflom. Mimo je vozil Anton Kos iz Martinje vasi. Med srečanjem na klancu je Udovč že ustavil, ko sta trčila. Škode je za 4500 iaij< METLIKA: PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA - Martin Stubljar iz Grabrovca je 5. aprila popoldne nameraval zaviti v metliško tovarno BETI. Čakal je, da bo pot, prosta, tedaj pa je vanj trčil z avtom Ivan Dolinar iz Jurovskega broda. Škode je za 4500 dinaijev. TREBNJE: Z DVORIŠČA - Z dvorišča tovarne TRIMO ie 6. aprila zapeljal na cesto Leopold Tomažič iz Temenice pri Šentvidu in trčil v avto Alojza Zupančiča iz Jezera. Trčenje je povzročilo za 4000 dinarjev škode. TEŽKA VODA: MARMOR ZDRSNIL - Ljubljančan Franc Pirnarje 6. aprila zjutraj pri Težki vodi izgubil oblast nad vozilom in se prevrni na desni bok. Marmorna plošča na tovornjaku je namreč zdrsnila na desno stran. Škode je za4Q00 dinarjev. STEFAN: TRČENJE - Vinko Rebolj iz Benečije je 4. aprila zvečer pri Stefanu prehiteval neko občanko, ki je peljala samokolnico. Tedaj je naproti pripeljal z avtom Rudolf Kotar iz Velike Loke. Avtomobila sta trčila. Škode je za 3000 dinaijev. KOČEVJE: VINJEN PESEC - V ljubljansko bolnišnico so prepeljali Cvetka Semca iz Slovenske vasi, ki gaje 3. aprila ob 20.30 povozil avtomobil na cesti med Mrtvicami in Ložinami. Miličniki so ugotovfli, da je bil Semec, ki ima poškodovano nogo, pijan, voznik pa trezen. ŽABJA VAS: AVTOMOBIL NA BOKU - SopotnKa Marija Šiško se ie lažje poškodovala, ko se je Ivan Šiško z Malega Slatnika 8. aprila v* ovinkih pri Žabji vasi prevrnfl čez strdio na bok. Gmotne škode je za 2000 dinšrjev. PODTURN: NEPREVIDNO PREČKANJE - 9. aprila popoldne je nenadoma stopila pred motor Janeza Turka iz Gornje Straže, ki se je peljal proti Poljanam, 66-letna Marjja Murn iz Podturna. Murnova je hotela prečkati cešto, motorist pa jo je zadel, da sta padla po tleh. Murnovo so prepeljali v bolnišnico, škode je za 2Č0 dinaijev. Tovornjak Fran2a Pimaija, avtoprevoznika iz Ljubljane, se je 6-aprila takole prevrnil na Težki vodi. Cesta je bila zaradi dežja spolzka, težke marmorne plošče, ki jih je imel naložene, pa so na ovinku zdrsnile v eno stran in povzročile prekucljaj. (Foto: R. Bačer) ČETRTKBV INTERVblll Smo za: »Daš - dam«l Inž. Slobodan Novakovič: »Predlagam akcijo za lepši videz mesta, v kateri naj sodelujejo vsi meščani!« v prejšnjem četrtkovem intervjuju je Stane Šmid, predsednik KS Novo mesto, zaželel, naj pristojni za komunalne zadeve na občini odgovori, zakaj je tako malo skrbi za lepšo ureditev našel^ v mestu in kako gledajo na občini na kritiko občanov glede komunalnega reda. Odgovarja dipl. gradb. inž. Slobodan Novakovič, referent za komunalne in gradbene zadeve pri ObS Novo mesto: - Nosilec pobud za lepšo in boljšo komunalno ureditev mesta bi moralo biti po mojem Komunalno podjetje. V ta nemen je ustanovljeno in narava njegovega dela bi ga morala siliti v to. Vse preveč se držimo samo tistega, kar je našteto v vsakoletni pogodbi, ki jo sklepamo, veliko drobnih stvari pa ostaja pri tem nenačetih in neurejenih. Vprašanje zase je naša kadrovska zasedba za to delo na občini. Tu in tam je slišati očitke, da se v našem oddelku ukvarjamo s črno projektivo. Resnica je takšna: mnoge komunalne za-' deve, v mislim imam večje posege, so pereče. Mi vemo, kaj mora imeti prednost, in takšnim stvarem dajemo idejno zasnovo. Komunalni referent je in bo preobremenjen še nekaj časa s pripravljalnim delom in z zbiranjem tehnične dokumentacije za takšne posege. Zato je na občini zelo potreben komunalni inšpektor, ki ga ni- mamo že več kot 3 leta. Za to delovno mesto je potreben pedant, ker je komunalni red sestavljen iz tisočev drobnih stvari. Potrebovali bi torej dva človeka: komunalnega referenta in komunalnega inšpektorja. - Zakaj ni posegov za boljšo zunanjo ureditev sosesk? - Preprosto ne vemo, kje je potrebno kaj urediti (npr.: zelenice), tam, kjer urejamo, pa se bojimo, da bo propadlo zaradi slabega vzdrževanja. Za čiščenje mesta, za zimsko službo v mestu in za vzdrževanje zelenih površin v mestu plačujemo Komunalnemu podjetju 124 milijonov S-din na leto. Prispevka od uporabe mestnega zemljišča (ta gre v 'druge namene) pa se je lani \ zbralo 94 milijonov S-din Denarja ni na pretek, z boljše organizirano službo pa bi se dalo prav gotovo več doseči. Pobudo iz sosesk pozdravljamo, poudaril pa bi rad, da se .soseske pri urejanju ne bi smele zapirati vase. Vse mesto moramo gledati kot celoto. Pri urejanju sosesk sem za sistem: „Daš - dam‘\ Občani naj povedo, koliko so pripravljeni narediti sami, pa bo prispevala kaj tudi „občina". Toliko raje, ker bomo nato bolj gp-tovi, da ,bo to, kar bomo uredili, živelo naprej. Zelo vš^č bi mi bilo, ko bi tudi v Novem mestu začeli akcijo za lepši videz mesta, nekaj podobnega, kot že teče v Ljubljani Takšna akcija bi morala zajeti vse prebivalce: od šolskih otrok do odraslih. Veliko nesnage in navlake, ki se nabira po mestu, bi lahko očistili v njej, pomislili na cvetje in zelenje in mesto polepšali. Moje vprašanje: Komandir postaje Milice naj odgovori: za ureditev prometne signalizacije smo v Novem mestu porabili lani 15 milijonov S-din, zdaj pu je poškodovanih že okoli 10 odst. prometnih znakov. Čeprav smo te poškodbe prijavili postaji, nismo obveščeni o uspehu in ukrepih. Kaj je s to zadevo ? M. J A KO PEC 5 # J S S J J 0 0 Ž s J I i NOVOMEŠKE GOSPODARSKE NAPOVEDI ZA 1972: Visoko nad republiško krivuljo V primerjavi s 1971: ped za lastnim, toda še vedno velik korak pred republiškim poprečjem ~ Na trg s konkurenčnimi cenami - Lanski izvozni iztržek 37,450.000 dolarjev ~ desetina slovenskega izvoza r' Do konca leta se lahko še marsikaj spremeni, tako tudi številke, ki spet napovedujejo ugodno rast novomeškega gospodarstva v letu 1972. Takoj pa je treba povedati, da predvidevanja niso nikakršni gradovi v oblakih, marveč povsem dosegljiva stvar. Izračunali so jih na podlagi lanskih dosežkov z upoštevanjem letošnjih izhodišč družbenoekonomskega razvoja v državi. Družbeni proizvod se bo po- kot v letu 1971. Ob 16,7-odst. večal za 27 odstotkov (lani za 35 odst.) in bo za 7,4 odst. pred republiškim. To bodo med drugim dosegli tudi z novimi delovnimi mesti, saj računajo, da bo v družbenem sektorju do konca leta za 9 odstotkov več zaposlenih kot lani. V republiki naj bi v tem času odprli samo za 2 odst. delovnih mest več KAM S KROMPIRJEM? Kmetovalci v Suhi krajini imajo še vedno polne kleti ^cmpirja. Dolgo so upali, da ga bodo lahko prodali tovarni na Mirno, ki pa je do sedaj odkupovala krompir le na Podlipi. Zdaj se sprašujejo, kam z lanskim pridelkom. V zemljo ga bodo dali manj kot prejšnja leta. M. S. IIUSPEKfORJI POROČAJO... Občinska skupščina Novo mesto je namenila letos samo za snago v mestu in za vzdrževanje zelenih površin 1,240.000 dinarjev, za postavitev novih cestnoprometnih znakov več kot 150.000 dinarjev, naložbe v javne in komunalne naprave pa znašajo več milijonov dinarjev. Neodgovorni posamezniki pa s svojim divi-jaštvom povzročajo veliko škodo. Prejšnji teden smo zabeležili naslednjo škodo: odbili so betonske noge na dveh klopeh v nasadu pred pošto; uničili so 6 svetilk izmed 8, ki so nameščene za razsvetljavo na kon-zolnem mostu; odtrgali so 80 m dolg žleb iz pocinkane pločevine, ki je nameščen ob strehi nad konzolnim mostom, in žleb popolnoma uničili; zvili so, uničili ali kako drugače poškodovali vse prometne znake ob pešpoti, ki pelje od pošte čez kon-zolni most mimo Kandijske postaje na Šmihelsko cesto do Šmihela. Takšna in podobna divjaštva se ob tej poti pojavljajo vsak teden. Varujmo javne naprave in pomagajmo pri odkrivanju storilccv! POSVETI O REFERENDUMU Jutri bosta v Novem mestu dva posveta, na katerih bodo govorili o pripravah na bližnji referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo šol v občini. Dopoldne in popoldne bodo o tem razpravljali predstavniki sindikalnih organizacij, delavskih svetov in drugi iz gospodarskih ter drugih organizacij. povečanju poprečnih osebnih dohodkov bi bilo v skladih za izplačilo za 22 odstotkov več denaija, pri tem pa je treba upoštevati že prej omenjeno povečano zaposlenost. Od gospodarstva pričakujejo, da bo letos še povečalo napore za naloge, sprejete že v minulem letu. Tako naj bi v podjetjih ob večji proizvodnji, razširjeni dejavnosti, boljši opremljenosti, povečani storilnosti in podobnem težili za tem, da bi izdelke prodajali vsaj po svetovnih, če že ne po konkurenčnih cenah. Ko naj bi na eni strani v poslovanju upoštevaH vse tržne zakonitosti, pa na drugi strani ne bi smeli pozabiti na samoupravne sporazume ter politiko osebnih dohodkov naravnati tako, da bi najmanjši izplačani mesečni prejemek ne bil pod l .000 din. Zvestoba stabilizacijskim programom, sprejetim lani, se mora letos nadaljevati. Gospodarske organizacije so ustvarile v minulem letu približno 730 milijonov din dohodka ali za 37 odst. več kot 1970, celotnega dohodka pa 2,690 milijonov din ali za 33 odst. več kot v letu prej. Pri tem se je delež industrije pove- KOMITE ZK RAZUME Odstop Zaradi cepljenja zmanjkuje krvi Bolnišnica kliče na pomoč Rdeči križ: Zalog ni, pridobite krvodajalce!^ 18. aprila na novomeški transfuzijski postaji: 8 kolektivov predsednika ObS Francija Kuharja -Odločitev: zaradi bolezni r*ranci Kuhar, predsednik občinske skupščine v Novem mestu, je prejšnji teden zaprosil, da bi ga razrešiU kot pr^sednika občinske skupščine, obdržati pa namerava mandat odbornika in republiškega poslanca. Svojo odločitev je Franci Kuhar obraztožil v pismu, ki gaje poslal občinski skupščini in občinski konferenci Zveze komunistov. Pravi, da mu zdravstveno stanje ne omogoča, da bi še nadalje opravljal to odgovorno funkcijo. Občinska skupščina o prošnji za razrešitev še ni razpravljala. Člani občinskega komiteja ZK so na seji 6. aprila z razumevanjem sprejeli predsednikovo odločitev, danes pa bodo njegovo pismo prebrali tudi na seji občinske konference ZK. Franci Kuhar je predsednik občinske skupščine že pet let, prej je bil več let njen tajnik. Zaradi slabega zdravja je bil večkrat na bolezenskem dopustu, za odstop iz zdravstvenih razlogov pa se je odločil neposredno potem, ko seje vrnil z večmesečnega zdravljenja. Cepljenje proti črnim kozam je začasno razredčilo vrste krvodajalcev, zato so bolnišnici pošle zaloge, zbrane na večjem odvzemu 21. in 20. marca. Odvzem so organizirali tudi sredi največje ' „cepilne sezone“ (4. aprila), vendar se je vabilu odzvalo le šest ljudi. 4 Na klic ,,na pomoč" iz bolnišnice je občinski odbor Rdečega križa sklenil prirediti veliko krvodajalsko akcijo 18. aprila. Tedaj bodo lahko darovali kri vsi, ki so jih proti črnim kozam cepili pred 25. marcem. Po-., tekli bodo trije tedni, kar je po merilih svetovne zdravstvene organizacije že dovolj, da cepljeni lahko brez posledic daruje kri. (Do zdaj je moralo preteči mesec dni.) Na predvideno krvodajalsko akcijo vabita Rdeči križ in transfuzij- DANES: AKCIJSKI NACRT Druga seja občinske konference Zveze komunistov v Novem mestu, ki je bila prejšnji teden zaradi o^d-be predsednika občinske skupščine o prepovedi zborovanj v času cepljenja proti črnim kozam preložena, se bo začela danes ob 9. uri v dvorani občinskega sindikalnega sveta. Osrednja točka dnevnega re^ je: obr:^vnavanje in sprejem akcijskega načrta Zveze komunistov. ska postaja člane osmih delovnih kolektivov, ki so bili cepljeni do zadnjih marčnih dni: kmetijske zadruge „Krka“, cestnega podjetja, komunalnega podjetja, hotela Grad Otočec, hotela Kandija, SDK in Goijancev. Pričakujejo, da bo iz teh delovnih organizacij darovalo kri 50 ljudi. Naslednji večji organiziran odvzem bo teden zatem - 25. aprila. Potrebovali bodo vsaj 80 krvodajalcev, ker se mora bolnišnica oskrbeti s krvjo tudi za prvomajske praznike. V torek, 2. maja, namreč zaradi praznikov ne bo odvzema. V ^rvem tromesečju so na novomeški transfuzijski postaji zbrali 223 litrov krvi, ki jo je darovalo 855 ljudi. Ti krvodajalci so pnsii. iz osnovnih organizacij RK, delovnih kolektivov in šol novomeške in metliške občine. Cepljenje proti črnim kozam je znatno zavrlo normalen tek odvzemov, zato se boje, da letošnji krvodajalski načrt (900 litrov krvi od 4.500 krvodajalcev) ne bo uresničen. 1. Z, Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26 70) izdaja predsednik občinske skupščine Novo mesto ODREDBO o prenehanju odredbe o prepovedi priseljevanja delavcev, javnih zborovanj, javnih prireditev in o omejitvi službenih potovanj št. 512-05/63-1 z dne 1. aprila 1972 1. Po ugotovitvah pristojnih zdravstvenih služb so prenehali razlogi za prepovedi iz navedene odredbe, zaradi tega se razveljavlja. 2. Ta odredba velja takoj. Številka: 512-05 63-1 Datum: 6. aprila 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar čal na 57,6 odst., k čemur so največ pripomogli: IMV, tovarna zdravil Krka, Novoles in No-voteks. Te gospodarske organizacije so vodile tudi pri izvozu, ki je lani dosegel vrednost 37,450.000 dolarjev: IMV s 24,309.231 dolarji (66,9 odst. vsega industrijskega izvoza iz novomeške občine), Krka — 7,298.653, Novoles 3,042.135 dolarjev itd, 90 odstotkov izvoza je šlo na konvertibilno področje. V enem letu se je izvoz na prebivalca povečal od 519 na 750 dolarjev v minulem letu. Suhokrajinski v AVTA VAS: 8 učilnic? Razvoj šole narekuje industrijski utrip v prizidku, zgrajenem v prejšnjem desetletju, je vavtova^a šola dobila štiri učilnice, dva manjša kabineta, konferenčno in tajniško oziroma ravnateljsko sobo. To je bil izhod v sili, da so učenci hodili k pouku vs^ pod streho. Telovadnica, tehnična in glasbena soba ter seveda centralna kujjava so ostale neuresničene, čeprav v načrtih prav tako zapisane. „Bo pa kasneje priSo to na vrsto,“ so se tolažilL fte-teklo je desetletje, letos pišemo 1972. „415 letos vpisanih otrok se zvrsti v osmih učilnicah dopoldne in popoldne,” razlaga ravnatelj Boris Hantan. „Naravni pri- drobiž PRETEKU TEDEN je bila v klubu mladih v Žužemberku razširjena seja predsedstva njladinske konference in predsedstva kluba mladih. Seje sta se med drugim udeležila tudi predstavnika občinske konference ZMS Novo mesto, na njej pa so sodelovali predstavniki (taužbe-nopolitičnih organizacij Žužemberka. Obe predsedstvi sta predložili • program dela mladinske konference in Icluba za leto 1972, ki je dokaj obširen in ga že pridno izvajajo. Pogovorili so se tudi o vlogi mladih v splošnem ljudskem odporu in v krajevnih akcijah. PRETEKLO NEDEUO je bila v klubu mladih v Žužemberku odprta prva samostojna razstava fotografij, ki jo je pripravila fotosekcija i^adih pri društvu Ljudske tehnike Žužemberk. Razstavljalo je 10 fotoamaterjev, v glavnem zimske motive iz doline Krke. Obiskovalci razstave so bili prijetno presenečeni nad kvaliteto fotografij. ŽUŽEMBERŠKA MLADINSKA DRAMSKA SEKCIJA pripravlja za konec letošnjega aprila dramo MISKA KRANJCA „Pot do zločina". Z njo se bodo mladi igralci predstavili gledalcem najprej na žu-žemberškem odru, potem pa še drugje. . V ŽUŽEMBERŠKEM RADIOKLUBU se 5 mladincev vadi za ra-diooperaterje. V delo kluba bodo vključili tudi radioopcraterje, ki so opravili izpit za ra^ooperaterje v JLA. Za pokretnost s primo pre-dajno postajo bi radi nabavili še agregat. DELA NA RAZŠIRITVI in ureditvi krajevne poti iz Srednjega Lipovca do konca vasi Podlipe so v teku. Prejšnji teden je svoje delo končal buldožer žužemberške krajevne skupnosti, sedaj pa se bodo pričela še kompresorska dela. M. S. rastek tod res ni velik in zavoljo tega si ne bi belili las. Razvoj, povečavo šole narekuje industrg-ski utrip Straže in deloma tudi že Vavte vasL Oba kraja skupaj ta že manjše mesto, znaki mestnega^ življenja so vidni in občutni. Starši so zaposleni, eni dopoldne, drugi popoldne, zato bi jim bilo še kako dobrodošlo, če bi šola zmogla podaljšano bivanje otrok. Ce bi hoteli to željo izpolniti, bi morali takoj ukiniti popoldansko izmeno, to pa bi bilo možno, če bi imeli dodatnih osem'učilnic." Dozidava osnovne šole v Vavti vasi je predvidena v občinskem načrtu nadaljnje izgradnje šolskih prostorov, ki naj bi ga po magali uresničevati s krajevnim samoprispevkom občani in delovne or^nizacije. Na nekdanjih zborih so volivci na Straškem območju sprejeli uvedbo takega načina zbiranja denaija z razumevanjem, četudi bo treba samoprispevek plačevati sedem let. Odprta ušesa za reševanje težav v osnovnem šolstvu pa imajo tudi podjetja. „Sam sem že ob prvi dozidavi dokazoval, da težav s prostori še dolgo ne bo konec. Upam, da mi zdaj tega ne bo treba ponavljati, sem pa pripravljen povedati še več, če ne bo šlo drugače,“ zatrjuje ravnatelj Plantan. 1. Z. v_________________________________y Novomeška kronika 20 VOLISC - Volivci mestnega območja bodo na bližnjem referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka glasovah na 20 voliščih. Svet krajevne skupnosti je že imenoval odbor za pripravo in izvedbo ljudskega glasovanja. ASFALT POD KAPITUEM -Prejšnji teden so asfaltirali parkirišče pod Kapitljem. Hkrati so asfaltirali tudi okolišne ulice razen dela Muzejske, kjer je Dolenjski muzej z galerijo. Do kulture bo še nadalje blatna cesta ... BELJENJE — Prodajalno kruha na Glavnem trgu bodo začeli beliti. OBNOVA „SNEGUUClCE“ -Ob Cesti komandanta Staneta preurejajo Dolenjkino prodajalno Sneguljčica. TEDEN BREZ KINA - Zaradi odredbe o prepovedi javnih zborovanj, ki jo je v času cepljenja proti črnim kozam izdal predsednik občinske skupščine, sta bila prejšnji teden zaprta oba kinematografa: v Domu JLA in Domu kulture. PARKIRANJE „NA PAMET“ -Na Glavnem trgu prometni znaki, ki omejujejo parkiranje na dve uri, nič več ne pomenijo. Red spoštujejo le šc tujci, ki ne vedo, da avtomobilistov zaradi obveznih parkirnih ur na vozilih nihče ne preganja niti ne kaznuje. Parkirni prostor je zaradi plotu pred staro slaščičarno močno zmanjšan, že zaradi tega bi morali domače voznike navaditi na spoštovanje omejitev. j PRIHODI SPHT VIDNI -IVšcein od zadnjega tedna ni treba ugibati, kje smejo prečkati cesto, rtehode so komunalni delavci spet prepleskali /. lx‘lo barvo. Si' isti dan pa so začele zebre lilcdeti in izgi- njati. Znak, da je označevanje z barvo le začasna rešitev. TRŽNICA - V ponedeljek je bila tržnica spet bolje založena in obiskana, saj se je tudi tu poznali^ ukinitev odredbe o prepovedi zborovanj v času množičnega cepljenja proti črnim kozam. Cene niso niti poskočile niti padle: krompirje bil do 2 din za kg, jabolka po 7 din, zelje 3, pomaranče 6, fižol 9 do 11, med 20 din liter, limone 8, liruške 9, solata 8 do 10 din kg, suhe slive 8, jajca (enotna cena) 1 to itd. Ponujali so tudi izdelke domače obrti in najrazličnejše drugo blago na stojnicah. ROJSTVA - Rodila je Marija Koncilja z Mestnih njiv dečka. POGREBI - Umrl je Anton Sašek, kurjač pri Labodu, z Zagrebške c. 7 - v 35. letu starosti. Ena gospa je rekla, da sedaj že razume, zakaj se toliko govori in piše o praznini v idejno-vzgojnem delu šol. Saj ponekod ne „premo-rejo“ niti toliko denarja, da l)i kupili Maršalovo sliko . . . Kočevski mladinci so v enotedenski delovni akcgi položili pod zemljo 300 m dolge električne kable za novi vrtec, ki je v gradnji, in tako zaslužili za svoje mladinske aktive skupno okoli 10.000 din. (Foto; J. Primc) Delovna akcija mladincev V tednu dni izkopali in zasuli 300 m dolg jarek za električni kabel - Zaslužili 10.000 din r Kočevska mladina je v sodelovanju s Stanovanjskim podje^em Kočevje izvedla v teh dneh delovno akcgo, s katero bo zaslužila okoli 10.000 din. Izkopali in zasuli so okoli 300 m dolg jarek, v katerega so položili električne kable, ki bodo pripeljali elektriko v novo otroško varstveno ustanovo v Kočevju, ki jo prav zdaj gladijo. V tej delovni akciji so člani mladinskih aktivov gimnazije, KOČEVSKEGA TISKA, internata, ELEKTRA, Kolodvorske ulice in Delavske univerze opravili okoli 600 delovnih ur. Zasluženi denai bo razdeljen med mladinske aktive glede na to, koliko delovnih ur so člani posameznega aktiva delali. Denar bodo aktivi porabili za različne svoje dejavnosti: za urejanje kluba, izlete, krožke, do- OBVESTILO Po naročilu občinske skupščine in obč. konference SZDL v Kočevju bo imela kočevska občina letos v pokrajinskem glasilu SZDL več prostora kot doslej: naročila je po celo stran v času od 1. aprila do 31. decembra 1972. Tako stran smo že pripravili in jo danes lahko preberete. Zaradi tehničnSi vzrokov pa sedanje polovk;e strani, na kateri berete to obvestilce, še ne moremo vremeniti v stalno celo stran, ker bi se za tako potezo moralo odločiti še več občin glede na to, da imamo v Dol. listu I. in II. izdajo v sedanji obliki. Do nadaljnjega bomo pripravljali posebno celo kočevsko stran vsakih 14 dni, s čimer bomo morali v poletnih mesecih začasno prenehati, v jeseni pa bomo s tem spet nadaljevali. UREDNIŠTVO polnitev opreme za zabavni ansambel, za nogometno ekipo in podobno. Mladinci so že sklenili, da bodo jeseni delovno akcijo nadaljevali. Takrat bo namreč treba položiti električni kabel do varstvene ustanove še z druge smeri, da bo to obmoiye krožno napajano z elektriko. J. P. POBRANI DENAR Vse šole v občini bi lahko popravili letos z lanskim presežkom proračuna temcijne izobraževalne skupnosti (TIS) Kočevje za lani, ki gaje zasegla republika. Tega denarja je bilo okoli 717.000 dinarjev v proračunu TIS in okoli 120.000 dinarjev v proračunu otroškega varstva. Republika ga je pobrala oziroma si ga posodila kot brezobrestno posojilo. Denar bo vrnjen menda leta 1975, ko bo vreden — po dosedanjih izkušnjah upravičeno sodeč - mnogo manj kot danes. No, šolske stavbe v občini pa naj kar propadajo in TIS se naj tudi letos muči, kako bo uskladi dohodke in izdatke! J. P. Prenagljenost Podrli novi gasilski dom - Zdaj jim je žal Vaščani Ajblja in okoliških vasi v kočevski občini so pod vodstvom gasilcev, ki so ta^at tu pridno delali, in ob izdatni Eimoči oblastvenih organov in ajevne gasilske zveze v prvih povojnih letih zgradili gasilski dom. Zaradi sporov in odseljevanja prebivalcev iz tega ,ob-moi^a je prenehalo delovati gasilsko društvo in dom je ostal brez go^dajja. Pred leti so pristojni organi odločili, da je treba dom porušiti in gradbeni material prodati na javni dražbi. Vaščani temu niso nasprotovali, zato so novi dom porušili in gradbeni material odpeljali. Ko pa je bilo vse opravljeno, so vaščani ugotovili, da so ga polomili in da je bil ukrep nepremišljen, saj bi z malo denarja lahko poslopje vzdrževali in ga uporabljali Vanj bi postavili tudi ročno neuporabno gasilsko brizgalno, ki so jo kupili nekaj let pred drugo svetovno vojno in je do nedavnega imela svoj prostor kar ob vaški poti sredi vasi. Ta primer nam pove, da bi morali rušitev poslopja pristojni v sodelovanju z vaščani temeljiteje preučiti. Prehitri sklepi in ukrepi niso najboljši. -dr Volitve in imenovanja Kdo je v Kočevju odgovoren za to in ono? Na nedavnem zboru občanov so bili v svet krajevne skupnosti za mesto Kočevje izvoljeni: Stane Otoničar (predsednik), Jože Adamič, Ivan Derenda, Robert Debevc, Lado Gašparac, Vinko Hude, Dolfe Jakopin, Maijan Kosten, Marija Miklič, mž. Duš^ Oražem, Franc Ožbolt, Franc Premrl, Dragica Razpotnik, Matija Randelj, Bojan Slokar, Jože Smolej, Silva Vesel, dr. Božidar To- DROBNE IZ KOČEVJA o AKCUI „80 vdiov ob 80-let-nici maršala Tita“ je propagandna komis^a Planinske zveze Slovenije že obvestia Planinska društva, predvsem o vrhovih, ki so bii za to izbrani v Slovengi. Slovenski planiiKi bodo obiskali 20 vrhov in znanih krajev iz NOB. Planinsko društvo Kočevje je dobilo nalogo organizirati i^ete na Bazo 20 v Rog (850 m). Izleti bodo 21. maja. O poteku akc^e bomo še poročali. PRVE MAVRAHE so najvnetejši gobarji že nabrali. Mavrahi ne rastejo vsevprek po hostah kakor druge gobe, pa tudi opaziti jih je težko, zato jih je teže najti. Gobami vedo za take prostorčke že leta in leta, ne odkr»ejo jih nikomur, pač }>a sami hod^o tja redno vsako utro. Taka navada nabiralcev mavrahov je že stara. Sezona teh gob je izredno kratka in traja v ugodnih vremenskh pogojih največ tri tedne. Mavrah je prva spomladanska gobarska podastica t^o za nabiranje kakor za popestritev domačega jedilnika. Zadnji dež je veliko koristil in gobarji bodo to temeljito izkoristili. UREJANJE PARKOV se je že pričelo. Kratek dogovor na krajevni skupnosti Kočevje-mesto je zadosto- val. Najprej je bfl zasajen drevorec od NANffi do doma telesne kulture Zasajen in urejen je tudi že prostor za hotelom PUGLED. Ta dela sodqo že v dolgoletni načrt urejanja mesta. Občani bodo veliko pr^omogli tej akciji, če bodo podučili otroke, da je treba nasade poštovati. Videz mesta je odsev kulture prebivalcev. nčan ’ ^ ' ’ r ri s u j e I ^ M"': ■ :.] ; N/Zmedved ^ ^ odgovarja No, pa moiei ne bo imel z^be, ko so ga še za leto dni oprostili plačevanja prometnega davka od alkoholnih pijač! - To je bilo premalo inje kolektiv motela napravil še dodatne ukrepe: pobirati so začeli tudi prispevek za parkirane avtomobile in zdaj zgube gotovo ne bo! KOČEVSKE N0U16E mič, Anton Vidmar, Nace Vidrih in Franc Žlindra. Svet krajevne skupnosti je za uspešno delo imenoval več komisij, in sicer: za splošni ljudski odpor — predsednik Stane Otoničar; za komunalne, gradbene zadeve in urbanizem - Ivan Derenda; za socialno in zdravstveno varstvo - Robert Debevc, za pokopališče in organizacgo civilnih pogrebov - Jože Adamič, za statut in ^lošne akte - Stane Otoničar in štab civilne zaščite -vodja Franc Ožbolt. Imenovali so tudi gradbeni odbor: za gradnjo vodovoda v Mest nem logu - predsednik Anton Vidmar, za asfaltiranje in ureditev Trate - Bojan Slokar, za asfaltiranje Kaju hovega naselja - Robert Debevc, za asfaltiranje starega dela mesta - inž Dušan Oražem. Svet krajevne skupnosti je potrdil aidi listo govornikov na pogrebih, govorniki so: Vekoslav F^ar, Jože Adamič (oba za vse pogrebe), Nace Kamičnik (za S21DL in ZK), Peter Šobar (za ZZB in ostale organizacije). ŽELJNE: NOVA TRGOVINA Dosedanji lastnik stavbe v Želj-nah, v kateri je poslovalnica podjetja MERCATOR postovne enote TRGOPROMET Kočevje, je trgovini odpovedal gostoljubje. Zato se je /odstvo enote TRGOPROMET od-lOČik), da bo zgradilo novo trgovino. Priprave za zUavo so se že začele Prebivalci tega kraja in okolice so pobude veseli, ker menijo, da sedanji prostori za trgovino niso primerni. -dr PREDAVANJA ZA PARTIJCE O socialnem razlikovanju in mo-ralno-etičnih vprašanjih socializma je 7. aprila predaval kočevskim komunistom Dušan Vaksel. Predavanje je organizirala občinska konferenca ZK v okviru svojega programa izobraževanja za to sezono. Skupno je v tem programu predvidenih 9 različnih predavanj, namenjenih mladim oziroma novim članom ZK, članom sekretariatov osnovnilj organizacij ZK, nekatera pa tudi vsem komunistom. KAJ BO NOVEGA V RIBNICI? Bogat program krajevne skupnosti Vprašanje pa je, če bo za njegovo izvedbo dovolj denarja Letošnji program komunalnih del ribniške krajevne skupnosti Je obširen. Predvideva asfaltiranje Ljubljanske in del Vrvarske ceste ter ureditev parkirnega prostora ob Ljubljanski cesti in ureditev kanalizacije. Letos bodo predvidoma posodobili Kurirsko ulico v dolžini 200 m in uredOi kanalizacijo. Nadalje bodo uredili zelenice v Dražje meso Prebivalci ribniške občine od 4. aprila plačujejo dražje telečje in goveje meso. Poprečna cena teletine znaša sedaj 28,40 din (prej 20,40 din kg), najviga cena telečjega mesa brez kosti pa je 51,50 din (prej pa 44 din) za kilogram. Poprečna cena mesa mlade govedine je 23,90 din (prej 20,50 din), najviga cena govedine brez kosti (pljučna pečenka) znaša sedaj 48 din (prej 41 din), poprečna cena govejega mesa s kostmi pa je 20 din (prej 17,50 din) za kilogram. Višja je tudi cena drobovine. Ce-totno povečanje cen govejemu in telečjemu mesu znaša poprečno 17 odstotkov. Potrošniki so višje cene mesa že dalj. časa pričakovali, zato so vest o podražitvi sprejeli kot nujno zlo, ki bo prizadejalo njihove žepe. ZA VARNOST V PROMETU V ribniški občini so zelo pogoste prometne nesreče. Komisija za vzgojo in varnost prometa ima zato še posebno odgovorno dek). Letos je predvidela nakup pripomočkov za vzgojo mladine in ostalega prebivalstva, V Sodražici bo organizirala tudi občinsko šolsko kviz tekmovanje o varnem prometu. Za vzgojno dejavnost bo potrebovala okoU 8.000 din. Od t^a ji bo 5.000 din dala občinska skupščina, 3.000 pa zavarovalnica. 80 let Pickove Vide Iz Ribnice v Prago pa spet domov Pickovo Vido oziroma Anič-kpvo mamo pozna vsa stara Ribnica. To nedeljo, 9. aprila, bo praznovala 80-letnico. Picki so stara ribniška rodovina. Našo slavljenko je zgodnja življenjska pot vodila celo v Prago, kjer je obiskovala glasbeni konzervatorij. Kdo ve, kam bi krenila, če se ne bi v rodni Rib- nici spoznala in poročila z mladim lekarnarjem Jožetom Anči-kom-Pepotom. Živela sta v Ribnici, v hiši, kjef je še danes lekarna. Otroci, sin in hčeri, ju niso ovirali, da se ne bi udejstvovala v takratnih naprednih organizacijah in združenjih, predvsem kulturnih, pri Sokolu, pri gasilcih, lovcih in drugod. Med vojno je družina delala za OF, spomladi 1942 pa je Anči-kova mama spremila v partizane sina. Ostali družini niso bile prikrajšane vojne grozote, saj so jih vodili iz taborišča v taborišče. Sinova „Spomenica 1941“ je lepo priznanje za dek) med NOB in vojne strahote. Po vojni so se zbrali v opustošenom domu, ko pa je mož odšel v pokoj, sta se preselila k sinu v Celje, nato pa so se vsi preselili v Ljubljano. Tu živi še danes. Po moževi smrti skrbi za vnuke in pravnuke. Kljub visokemu jubileju je še vedno vedra in dobre volje. Ne more zatajiti ribniške krvi in je kot prava Ribničanka še vedno razpoložena za šalo. Ob visokem jubileju ji skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci čestitamo tudi mi, saj je bila vedno zvesta bralka nekdanjih kočevskih NOVIC, danes pa prav tako zvesto prebira DOLENJSKI LIST. J. PRIMC gradu, Prijatljevi, Prešernovi, Trubarjevi in Vrvarski ulici, pločnike v Šeškovi ulici (na tistem delu, kjer jih še ni), javno razsvetljavo na. Prijateljevem trgu, v Kurirski ulici in Hrovači. Krajevna skupnost ima v svojem programu gradnjo otroškega igrišča. Čimprej naj bi prišlo na vr^to temeljito čiščenje Bistrice, popravilo mostu pri cerkvi in dela Šeškove ulice. Na kopališču pri Bistrici bo potrebno napraviti stalne železne betonske zapornice in urediti okolico kopališča. Staro, opuščeno strugo potoka je tre-' ba dokončno zasuti in urediti prostor za kopalce. Program KS govori tudi o gradnji mrliške vežice pri poko- ROK JE KRATEK Politično izvršni organi občinske skupščine Ribnica, sveti in komisije so dolžni izdelati do 20. aprila letos: delovni program v zvezi s sklq)i 3, seje konference ZKS o socialnih razlikah, delovni program za pospeš^ vanje kmetijstva in načrt stanovanjske izgradnje za letos ter predlog za združevanje denarja za družbeno stanovanjsko gradnjo. pališču v Hrovači. Za to je po-•veijen pokopališki odbor. Uresničitev tega programa je odvisna od denarja. Precejšen del ga bo priteklo iz sklada za urejanje mestnega zemljišča. Pričakujemo, da bomo konec leta lahko zapisali, da je bil delovni program, če ne v celoti, pa vsaj v veliki meri uresničen. Prekajeni volivci Na začetku zadnjega zbora volivcev v Ribnici je delovni predsednik prosil navzoče, naj se spričo prenapolnjene dvorane vzdrže kajenja, da nekadilci ne bi pobegnili. Po dveumi razpravi, včasih živahni, včasih zelo vroči, pa lepo sam delovni predsednik - prižge ci^reto. S tem je dal tudi tih pristanek, da je kajenje spet dovoljeno. No, pa saj zanj to ni bilo več pomembno. Zbor je namreč zapustil približno dve uri pred koncem, dvorana pa je v hipu postala prava prekajevalnica živega mesa! ' _k ^ * Nove pogodbe za zasebnil(e Ustanavljajo tudi sindikalno organizacijo Na nedavnem posvetu zasebnih obrtnikov in gostincev ter delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, so bili navzoči podrobno seznanjeni z vsebino kolektivne pogodbe, ki sta jo v imenu delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in gostincih, podpisala republiški sindikat za storitveno dejavnost, v imenu delodajalcev pa republiška Gospodarska zbornica. Pogodba prinaša več novosti v zvezi z urejanjem delovnega razmerja, nagrajevanjem in drugim. Razpravljali so tudi o delovni pogodbi, ki jo morajo skleniti delodajalci z delojemalci do 4. aprila letos. Novost pri teh pogodbah je, da jih bo sindikat lahko zavrnil, če ne bodo v skladu s kolektivno pogodbo. Delodajalec bo tako prisiljen pravilno izpolniti delovno pogodbo, saj drugače ne bo smel zaposlovati delavcev. Stare delovne pogodbe po 4. ap^u ne v^ajo več. ~ ' ~~ .i| PRESEŽEK ZA ŠOLO Lani in predlanskim izločeni presežek občinsk^a proračuna ribniške občine, ki znaša 640.000 din, bodo porabili za gradnjo in opremo osnovnih šoL Upravni odbor sklada za gradnjo šol bo v kratkem na sestanku z izvajalcem gradnje šole v Loškem potoku in nadzornim organom pregledal in pretehtal, katere podražitve gradnje šole v Loškem potoku so opravičljive in katere ne in tudi kdo je dolžan podražitve plačati Po pogodbi bi morala biti ta šola dokončana že decembra lani. Na sestanku so se dogovorili, da bo v prvi polovici aprila sestanek delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, na katerem bodo ustanovili sindikalno organizacijo. -r Varčnost je res lepa čednost, ne bi pa smeli z njo pretiravati. Tale venec pri Majnikovi ^omindci plošči v Ribnici je star že leto dni, počasi pa razpada in ni več primeren za okras. Verjetno bi ga letos zamenjali, a kaj, ko je bila glavna prodava občinskega praznika v Sodražici! Tako se lahko zgodi, da bo visel še do prihodnjega občinskega praznika, če ga prej le ne bo odtsranila KOMUNALA, ki mora skrbeti za lep videz Ribnice. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI 2EUJ0 ASFALT - Prebivalci Gornjih Lepovč v Ribnici želijo, da se njihov Ikraj poveže s trgom z asfaltno cesto. Pripravljeni so polovico sredstev za asfaltiranje prispevati sami. Vprašanje pa je, če ne bo zagnanost popustila, ko bodo zve-deli^ ceno asfaltiranja. KOMISIJA ZA SMETI - Kaže, da se zadeva glede plačila za odvoz smeti v Ribnici še ne bo tako kmalu uredila. Na zadnjem občnem zboru volivcev v Ribnici je dvignil veliko prahu predlog, da bi se prispevek za odvoz smeti povišal. Volivci so imeli tudi precej pripomb glede plačevanja prispevka. Končno so imenovali posebno komisijo v sestavu: Franc Železnik, Janez Košmrlj, Ivan Gradič, Draga Lovšin, Ivan Bregar, Maijan Gril, Franc Zbačnik, Ivan Pelc in Alojz Kragelj in jo zadolžili, da naredi kalkulacijo za odvoz smeti. NOVI PREDSEDNIK - Sklad za financiranje in po»eševanje telesne kulture v občini Ribnica je na zadnji seji izvolil za novega predsednika Staneta Skrabca (namesto pokojnega Stefana Lovšina), za podpredsednika pa Vinka Šparovca. Upajmo, da bo sklad pod novim vodstvom zaživel in upravičil svoj obstoj. Hkrati bo tudi ogrodje bodoče telesnokultume skupnosti Ribnica, ki jo že snujejo. KAKO DO DENARJA - Pred kratkim je imel nogometni klub Ribnica občni zbor. Po izčrpnem poročilu in živi razpravi je bilo iz- voljeno novo vodstvo s predsednikom Jožetom Tankom in tajnikom Poldetom Dejakom na čelu. Sklenili so poostriti disciplino in uvesti redno vadbo. Predvideli so tudi razne, možnosti, kako priti do prepotrebnega denaija, ki ga najbolj potrebujejo za tekmovanja v ljubljanski nogometni podzvezL SIMBOLIČNE POSTAVKE -Sklad za financiranje in pospeševa-^ nje telesne kulture v občini Ribnica je na nedavni seji potrdil zaključni* račun za lani in sprejel proračun za letos v skupnem znesku 242.797,60 din. Skoda je le, da so nekatere postavke proračuna samo simbolične, nekatere pa le evidenčne. -k občan vprašuj« madvad odgovarja — Zakaj neki je bilo v ribniški občini do nedavnega čutiti odpor oroti Dolenjskemu listu? - Zato ker je partijski sekretar in morda še kdo drug dobival časopis z eno zvezdico, se pravi zasavsko izdajo, namesto ribniško-kočevske! . REŠETO »Ne čutimo se krive...« Tone Kropušek, predsednik slovenskih sindikatov, v semiški Iskri, kjer so ga seznanili z resnostjo položaja v kolektivu - »če bodo cene ostale zamrznjene, drvimo v pogubo,« pravi direktor Franc Košir Semiška tovarna kondenzatorjev, ki je vsa leta veljala za najbolj trden kolektiv v črnomaljski občini, saj je ustvarjala največ ostanka dohodka in je njena proizvodnja skokovito naraščala, je po lanskih devalvacijah zabredla v sila težaven položaj. Podjetje s 720 zaposlenimi že vse letošnje leto posluje z zmanjšano zmogljivostjo, ker ima nenehne težave z reprodukcijskim materialom, ki ga mora uvažati. Cene proizvodov so ostale na isti ravni, vse odkar podjetje posluje - tega je 20 let -ob tem pa so se cene surovin po devalvacijah in revalvaciji marke povišale od 50 do celo 97 odstotkov. Razumljivo, da take podražitve kolektiv ne more nadomestiti z notranjimi rezervami, četudi so vpeljali skrajno varčevanje in so do skrajnosti izboljšali tehnološki postopek. Iskra je doslej vsako leto vlagala nad 3 milijone dinarjev v nabavo instrumentov, potrebnih za izpopolnjevanje proizvodnje, 200.000 dinarjev so dajali na leto za štipendije in izpopolnjevanje strokovnega kadra, obenem pa so z ostankom dohodka občutno pomagali k napredku celotnega semiškega območja. Letos je položaj povsem drugačen, saj bo proizvodnja za 10 milijonov dinarjev manjša, kot je bila lani, kriza z denarjem pa se zaostruje tako, da namesto z velikim dobičkom poslujejo z izgubo. Nastaja celo vprašanje izplačila osebnih dohodkov. Iskra se poteguje za zvišanje cen, vendar samo za toliko, kolikor se je podražil reprodukcijski material in kolikor znaša carina. S temi podatki so predstavniki tovarne kondenzatorjev seznanili Toneta Kropuška, predsednika slo- venskih sindikatov, obenem pa poudarili, da so že prej odprli vsa vrata od Ljubljane do Beograda in isto povedali pristojnim gospodarstvenikom ter oblastnim forumom. „Ce je naš kolektiv naenkrat zdrsnil z liste najboljših med tiste, ki nazadujejo, se ne čutimo krive,“ je poudarjal direktor Franc Košir. „Rad bi poznal tistega, ki bi znal v takih pogojih bolje gospodariti. Ce bo zamrznitev cen ostala nadalje v veljavi, bomo leto 1972 zaključili s 5 milijoni izgube.“ Najhuje je to, da je začel težko pridobljeni strokovni kader zar puščati podjetje, delavci pa negodujejo. Ker semiška Iskra proizvaja kondenzatorje za naše največje tovarne, kot so Gorenje, Obodin in Elektrokovina, proizvodnje ni mogoče ustaviti. Kondenzatorjev na domačem trgu drugje ni, uvoženi pa so dražji in manj kvalitetni. Ce se torej zatakne v Iskri, bo stala tudi druga industrija. MAVERLEN SE PRIPRAVLJA Mladinski aktiv Maverlena se je pred kratkim odločil za organizacijo mladinskega pohoda po poteh partizanskega Maverlena, v katerem naj bi poleg domače mladine sodelovali tudi sosednji mladinski aktivi. Ob tej priložnosti, za katero bo datum še naknadno določen, bo tudi pester kulturni program in zborovanje udeležencev. Malodušje ima korenine Aktiv prosvetnih delavcev-komunistov uresničuje naloge akcijskega programa 5. aprila se je v Črnomlju sestal aktiv prosvetnih delavcev — komunistov in razpravljal o vzgojnih nalogah šole, obenem pa izvolil novo vodstvo. Uvodno besedo je imela Vera Jukič, dosedanja sekretarka aktiva prosvetnih delavcev, članov ZK, me4 katerimi je več kot polovica vseh šolnikov črnomaljske občine. V razpravi so poudarjali, da za vzgojo mladega človeka niso odgovorni samo prosvetni delavci,, temveč širša družbena skupnost, saj na oblikovanje svetovnega nazora doraščajo* ''>5 ^ K' Tone Kropušek (z desne), predsednik slovenskih sindikatov, si v spremstvu Jožeta Kolenca, predsednika občinskega sindikalnega sveta Črnomelj, in Franca Moljka, predsednika sindikalne podruž-nke Iskre, ogleduje tovarno kondenzatoijev in proizvodnio. (Foto: R.Bačer) v tem tednu smo prejeli v prodajo veliko izbiro metrskega blaga za ženske pomladne In poletne obleke. Posebej vam priporočamo ogled dekliških pomladnih oblek v vseh velikostih in veliki izbiri. Oelefelisiil" Črnomelj ČRNOMAUSKI DROBIR RIBIŠKA DRU2INA bo te dni ®et vlagala ribji podmladek v Kiupo in Kolpo. Kolpo poribljavajo skupno s hrvaškimi ribiči iz Duge Rese, Kmpico pa v sodelovanju z Metličani. . . V SOBOTO ZVECER je bil v Prosvetnem domu večer Prešernove poez^e. Pripravili so ga dijaki Črnomaljce gimnaz^e, ki se s tovrstnim kulturnoj>ro»etnim delovanjem niso prvič izkazali. Črnomaljsko gasilsko DRUŠTVO zbira denar za prapor pionirske gasilske čete, ki bo letos maja praznovala 25 letnico delova-i\ja, obenem bodo počastili 30-let-nico pionirske organizac^e. Pri gasilcih sodduje 50 pionirjev, ki imajo že svoje uniforme. NA osnovni Soli v loki so 5. aprila dovesno poddili Župančičeve bralne značke 330 učencem. V polni šolski telovadnfci so imeli lep kulturni program, kot gosta pa sta se slavja uddežila mladinska pisatelja Branka Jurca in Ivan Potrč. Čeprav je bilo v nedeljo slabo vreme z dežjem, so mnogi zavili v trtje in k zidanram. Vse drevje je v cve^ in ta čas je Bela krajina najlepša. komaj se je dobro začela gradbena sezona, že je v bližnji okolki mesta zrado več novih hŽ vsaj do prve plošče. Z ddom hitgo tisti, ki so kom^j začdi graditi, in oni, ki stavbe dokončujejo, k^ti vsi se boje ^rostitve cen in podražitve gradbenega materiala. čega človeka močno vpliva okolje, v Icaterem živi. Ob zelo težkih delovnih pogojih, ko primanjkuje šolskega prostora, učnih pripomočkov, predavateljev in še kopica drugih stvari, so vendarle dosegli lepe uspehe pri znanju otrok. Čuti pa se malodušje med prosvetnimi delavci, kar je posledica razmer, v katerih delajo in iz katerih ne vidijo izhoda. Kot po eni strani malodušje izvira iz neurejenih materialnih razmer, gre še za pomanjkanje moralne opore. Prosvetni delavci so prizadeti, ker je prešlo v navado, da njihovo delo kritizirajo pavšalno, in to ljudje, ki dela v šolah sploh ne poznajo. Prav tako doslej niso bili deležni priznanja za večkrat dobro opravljene naloge, kar ljudem tudi jemlje voljo ,do nadaljnjih naprezanj. Ko so tako dodobra osvetlili vsakdanje težave, nekatere že davno znane in večkrat pogrete, so sprejeli akcijski program. Aktiv prosvetnih delavcev, ki deluje za območje celotne občine, je dobil samostojne oddelke s svojim vodjem povsod tam, kjer so v kolektivu najmanj trije člani Zveze komunistov. Njihova dolžnost bo uresničevati stališča II. konference ZKJ in akcijski program ZK domače občine. Posebej pa S© dolžni v prakso vnašati idejnost pri pouku, na kar je opozorila zlasti zadnja občinska konferenca ZK. Aktiv prosvetnih delavcev je izvolil novi 8-članski sekretariat, Janez Dragoš, ravnatelj poklicne kovinarske šole, pa je postal sekretar aktiva. MIRO STRUGAR Kako smrt nikoli ne izbira, je dokazala 27. marca, ko je iz naše srede iztrgala prijatelja, komaj 204etnega Mirana Strugarja. Se prejšnji večer je prijateljem stiskal roko, kajti naslednji dan bi moral k vojakom, pa mu je smrt to preprečila. Izgubili smo mladega človeka, pred katerim je bilo še vse živ^enje. Nam, ki smo ^ poznali, bo manjkal nj^ov glas, njegove besede in njegova dobra volja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ^ ^ DOMAČIJE PROPADAJO Na cdotnem adlešičkem območju z okrog 1200 prebivalci je bilo letos samo 5 rojstev in 15 porok. Odhajanje na delo v tujino se je sicer malce zaustavilo, vendar se propadanje domačij ni nehalo. Na adlešičkem terenu imajo kar 28 kmetij, kjer sta pri hiši samo po dva boldina in osamda človeka, stara nad 65 let. TRETJIČ PRIZNANJA OF Zir^a za podditevpriznanj OF, ki dduje pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju, je med 28 predlogi krajevnih organizacij in raznih društev izbrala 6 kandidatov za letošnja priznanja. Poddjena bodo tretjič, in sicer na prodavi dneva OF, 27. aprila. Predloge za letošnje dobitnike priznanja OF bo potrdfla še občinska konferenca SZDL. GRE ZA 14 DIREKTORJEV Letos bo v črnomaljski občini 14 direktorjev pred redekcijo, od teh jih največ dda v zavodih in šolah. Ugota\1jajo, da se na direktorska in ostala voddna ddovna mesta zdo neradi javljajo kandidati. V občini imajo že 4 ddovne organizacije, ki imajo samo vršilce dolžnosti direk-toria. BMM Tam, kjer hiše v Gradcu najbolj pridejo skupaj, se ustavljajo vsak dan redni avtobusi. Prostor za postajališče ni primeren, zlasti če pomislimo, da precej ljudi vstopa in izstopa, hkrati pa se odvija redni cestni promet. (Foto: R, Bačer) Stara praksa za staro šaro »Ob velikih gospodarskih uspehih puščamo preveč vnemar skrb za človeka, ki dobrine ustvarja,« meni Andrej Smuk, predsednik občinske sindikalne organizacije - »Delavci naj sami povedo.. .<* bi morala biti prva konferenca sindikatov resna priprava na jesensko izobraževanje delavcev, da jih bomo vzgojili v dobre samoupravljalce.“ — Ali pričakujete, da bo razprava vsebinsko plodna in ustvarjalna, predvsem pa odkrita glede slabosti, ki marsikje udarjajo na dan? „Računamo zlasti na odkritost. Delavci naj sami spregovorijo o stvareh, kijih imajo po zakonu možnost sami reševati, Ce bi se tega lotilo predsedstvo sindikata, bi nam verjetno ponekod očitali, da se vtikamo v notranje razmere kolek-tivov,“ - Kako nameravate sprejeta stališča konference uresničevati v praksi in v kakšnem časovnem obdobju? , „Delegati na konferenci bodo morali poskrbeti, da bo akcijski program zaživel v praksi vsaj v njihovem okolju. Časovno pa je to delo težko opredeliti. Začeti bomo morali takoj, vemo pa, da bo pot do uresničitve ponekod krajša, drugod daljša. Doseči moramo predvsem prekinitev dosedanje prakse, v kateri sindikat pri raznih odločitvah ni bil dovolj upoštevan." R B Letos so že 7 voznikom odvzeli vozniško dovo- ker sa _ Slavo Orlič, občinski sodnik za prekrške v Metliki, je dobil v prvih treh mesecih letošnjega leta že 180 zadev v obravnavo. Kot ugotavlja, naraščajo cest-no-prometni prekrški, pa tudi kršitve javnega reda in miru, zato proti takim prestopnikom strože ukrepajo. Letos so kaznovali z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja že 7 lastnikov motornih vozil, ki so po cestah divjali vinjeni. Največ nesreč nastaja zaradi prehitre vožnje in nepravilnega prehitevanja, do česar pa pride tudi zato, ker ima voz- TRI DNI ŽIGOSANJA Komunalni zavod za socialno zavarovanje bo v metliški občini tri dni potrjeval zdravstvene izkaznice za kmete borce. Tako bodo 17. aprila uradovali v Gradcu, 18. aprila v Metliki, 19. aprila pa na Suhorju. KONJSKI SPISEK Lastniki vprežnih in drugih konj morajo do 15. aprila prijaviti svoje živali pri odseku za narodno obrambo. Ti< bodo nmravili nov spisek konj v domači občini. Kar mimo statuta? Pred dnevi so imeli občni zbor člani metliške organizacye ZZB NOV. Od 321 članov jih je bilo navzočih 70. Nesklepčnost odgovornih ni motila, čeprav so bili na-i\jo opozo^eni. Občni zbor žal ni uspel, saj je bil slabo pripravljen, ni obravnaval bistvenih stvari, člani pa niso dobili odgovorov na vsa vprašanja. Čeprav bi bila za volitve potrebna večja udeležba, so vseeno izvolili novo vodstvo krajevne organizacije ZZB in člane občinskega odbora. Od 70 ljudi, ki so psovali, so našteli še 18 neveljavnih glasovnic. nik pod vplivom alkohola veliko večjo „korajžo“. Najvišja izrečena kazen doslej je bUa za take prestopke: odvzem vozniškega dovoljenja za. 2 meseca in plačilo 300 din kazni. Veliko več težav je tudi z nekaterimi Cigani. Medtem ko so se prejšnja leta samo tepli med seboj, so se zdaj začeli streljati, spori pa dobivajo tudi vedno hujše oblike in razsežnosti. Med nove vrste zadev iz področja občinskega sodnika za prekrške sodijo prgave zoper obrtnike, ki po občinskem odloku niso prijavili cen svojih storitev. Ena razveseljiva vest iz žalostne bilance trimesečnega dela pa je vendarle: letos še niso imeli opravka z mladoletnimi prestopniki. 31 STARIH DOLŽNIKOV Davčna uprava ima za leto 1971 zabeležnih za 114.940 din dolgov pri kmetih. Predvsem niso plačan? prispevki za zdravstveno varstvo. Med dolžniki je 31 takih, ki dolgujejo iz prejšrnih let precejšnje vsote. Tudi čez 1000 dinarjev. Potrebni bodo ostrejši ukrepi. Ce ne bo možno dolga nikakor izterjati, se bo občina vknjižila na posest. SPREHOD PO METUKI LJUDSKA UNIVERZA razmišlja o organizaciji potujočega kina. Predstave naj bi bile na Radoviči, Kra-sincu, Suhorju, v Dobravicah, v Dra-šičih in v Rosalnicah. Posebne predstave z razlago in pogovorom pa nameravajo organizirati v mestu za šolsko in doraščajočo mladino. VEC novih KNJIG je nakupfla ljudska knjižnica na Partizanskem trgu. Dobro bi bflo, če bi pravili v red kovčke, s katerimi bi pošiljali knjige po vaseh. Knjižnici bi bilo potrebno tudi več obvestil in reklame. NEKAJ METLIŠKIH FANTOV je ustanovilo zabavni ansambel. Vaje imajo trikrat na teden. Upajmo, da se bodo kmalu predstavili poslušal- RaDIO in IV SERVIS, ki je bil nekdaj last podjetja ROG iz Novega mesta, je prevzd v upravljanje Milan Pavlovič. Dela ima toliko, da ga komaj zmore. Ljudje so zadovoljni z njegovimi popravili. KADAR JE TOPLO VREME gre vdiko meščanov v naravo. Zlasti je živahno na Vesdfci, kjer je lep razgled, pa tudi dobra domača k^ljica. T\i je zadnje čase zrado lepo število vikendov. NEMALO VROCE KRVI je bflo ob zaznamovanju parcd, ko so slikali iz letala. Tudi za nekaj centimetrov zemlje so si sosedje postali sovražniki Najbrž bo preteklo precej časa, preden se bodo pobotali. UMRLA je Barbara Petrič iz Dragomlje vasi, stara 87 let. metliški tednite, Prva kojiferenca metliškUi sindikatov je bila za teden dni preložena, ker so nastopile nepredvidene težave, med drugim tudi cepljenje proti kozam, medtem pa nekaj več o tem iz intervjuja z Andrejem Smukom, predsednikom občinskega sindikalnega sveta. — Prosim za kratko oceno nedavnih konferenc sindikalnih organizacij v kolektivih, ki so osnova za razpravo na vašem kongresu v malem, predvidenem za 19. april. „Navzoč sem bil na treh konferencah v kolektivih: IMV Suhor, v občinski upravi in v zdravstvenem domu. Povsod so bili dokaj odkriti in pogumni, zlasti v razpravah o uresničevanju ustavnih dopolnil. Podobno je bilo tudi drugod, kakor sem obveščen od članov predsedstva, ki so na konferencah sodelovali. Večina sindikalnih konferenc je že mimo, le posamezni kolektivi v tem kasnijo. To je tudi eden izmed vzrokov, da smo naš kongres v ma- lem, kot ga imenujete, morali preložiti." - Na katera odprta vprašanja naj bi prva konferenca sindikatov zlasti opozorila in do njih zavzela stališča? „Predvsem gre za ustavna dopolnila, ki govore o organiziranju temeljnih enot združenega dela in krepitev samouprave. V občini imamo tri večje delovne organizacije, ki so obrati podjetij od drugod, poleg tega pa dve domači podjetji, ki imata sami zunanje obrate. Ene kot druge bi morali obravnavati z enakimi merili. Nadalje naj bi konferenca zavzela stališča do delovnih in življenjskih razmer naših delavcev, o čemer smo že zbrali podatke. Kljub velikim gospodarskim uspehom, ki jih dokaj radi poudarjamo, smo po mojem mnenju dcrb za človeka zanemarili. Prve ocene kažejo, da imamo v občini še okrog 800 zaposlenih, ki dobiv^'o manj kot 1.000 din oseb-n^a dohodka na mesec. Razen tega Brez milosti do vinjenih II« Na avtobusni postaji so te dni podrli kostanje in poleti bodo imeli potniki manj sence. Na mestu, kjer je do sedaj stalo drevje, bodo po načrtih inž. Mihe Ogorevca uredili cvetlične grede. (Foto: J. Teppey) ŠTEVILO POŽAROV NARAŠČA Obvarovali ste milijone Občani preveč brezskrbni In brezbrižni Armada gasilcev, ki bdi nad premoženjem državljanov in družbe, šteje v brežidd občini 736 članov. Prostovoljnih enot je 29 in dve sta še v podjet^. Lani so gasilci obvarovali pred uničenjem za 2 milijona in 450 tisoč din premoženja. štev. Prva tri mesta so zasedla društva Obrežje, Skopice in Spodnja Ftohanca. Pri 15 požarih v občini in štirih požarih zunaj občinskih meja je so-dek>vak> 282 gasilcev, ki so žrtvovali za reševanje 733 ur svojega časa. Število požarov narašča, zato nameravajo v občini vpeljati strožje varnostne ukrepe in še naprej vzgajati prebivalstvo, da ne bo t^o brezskrbno in brezbrižno. To velja zlasti za mesto, kjer imajo ljudje nepravilno shranjene vsako leto večje količine kurilnega o^a in zaradi tega je nevarnosti za požar več. Gasilci izpopolnjujejo opremo, vendar ugotav^ajo, da je večinoma izrabljena in da jim primanjki^ so-dobmh pripomočkov. Brez sodobne opreme za hitro akcijo pa tudi strokovno razgledani člani ne morejo pokazati vseh svojih sposobnosti. Gasilska zveza že nekaj let neprekinjeno skrbi za izobraževanje v svojih vrstah. V operativnih enotah imajo 362 izprašanih gasilcev, 142 podčastnikov, 33 častnikov ter 2 viSa častnika. Pionirjev g^cev je 180, mladincev 46, rezervnih članov 135, častnih članov 18 in podpornih članov 687. Gasilci so lani sodelovali na številnih nastopih, ki so jih vsakokrat ocenjevali, ra2«n tega pa je zveza ocenjevala tudi drugo dejavnost dru- sreCanje maldih v Cateških Toplicah so se 25. februarja zbrali mladi proizvajalci iz vsdi ddovnih enot brežiške Agrarie. Na srečai^e so prišli tudi direktor po4)e^ in predstavniki samo* uptariuh onanov. Pogovorili so se o wč&čeramu mladih v družbenopolitično življei\je in samoi^rav^a-seznanili so jih z načrti za štipendiranje in z razvejem podjela, pedali so si vrtnar^o, nato pa so se zbrali v zdiaviliiču, ^jer so imeli družabni večer. M. J. Umik iz Mokric Prednost turizmu Mokricam obetajo turistično prihodnost, zato so gostinci že od nekdaj vihali nos nad sosedi kmetijci. Agraria ima v gospodarskih poslopjih v neposredni bližini gradu obrat za rejo piščancev in ravno ta je najbolj vznemirjal grajske ljudi. Agraria se je odločila za umik s tega območja, vendar postavlja občinski skupščini več pogojev. Svet za finance in svet za gospodarstvo pristajata nanje, ker sodita, da so pomembna stopnica na poti k reševanju mokriške prihodnosti. Agraria želi, da ji v zameno za izgubo gospodarske dejavnosti na posestvu v Mokricah, ki obsega tudi sadne plantaže, skupščina dodeli v last vsa zemljišča, ki jih uporablja podjetje. V prim^ m, da bi jih zaradi splošnih koristi morala odstopiti kdaj pozneje, naj vejajo za Agrario enaki pogoji kot za zasebnike. Skupščina naj bi poskrbela za zaposlitev delavcev z mokriškega obrata, če bi ti želeli imeti dek) v bližini doma. ^raria zahteva zase še nadomestilo vrednosti tekoče proizvodnje. Sveta sta pristala tudi na to, da bi skupščina omogočila Agrarii posojilo 700 tisoč dinarjev za preureditev hlevov na Čatežu v skladišče rezanega cvetja iz rastlinjakov. Ob teh pogojih se Agraria odreka objektom in nasadom v Mokricah, skupščini pa odstopa v zameno za njihovo izpolnitev zemljišča, po katerih je speljana dovozna cesta na most čez Savo pri Budiču. Gostinci so torej potolaženi. Kmetijstvo se je umaknilo turizmu. Zdaj čakajo na investitorja, a tudi to čakanje je utrudljivo. J. T. RAZVIJALA SE BODO SREDIŠČA Dobro zastavljen program Čim manj šariti z zazidavo po kmečki zemlji Občina Brežice je dobila urbanistični prodam, ki ga je za^o izdelal projektivni biro Region. Cez dober-mesec bo program uzakonila skupščina. fto^am je bil razgrnjen, da so imeli ljudje možnost dati nanj svoje pripombe. Kljub temu daje bil tako dostopen občanom, so na seji sveta za urbanizem 3. aprila predlagali, da bi pred razpravo v splošnem zboru seznanili z njim krajevne skupnosti. S tem bi jim dali večje možnosti za sodelovanje, preden bo izrečena dokončna beseda skupščine. Program naj bi torej nastajal bo^ kot samoupravni predpis in manj kot oblastni dokument. Republiški sekretar za urbanizem inž. Boris l^koš in njegov pomočnik dr. Miro Saje sta na isti seji podprla osnovno zamisel programa po koncentraciji prebivalstva v mestu in več drugih središčih. Tudi bodoča zemljiška poUtika bo naravnana v to smer z namenom, da bi zaščitili lonečko zemljo. Taborniški mnogoboj v občinskem mnogoboju ie 8. L S. o- aprila tekmovalo 19 ekip. Te valci so bili iz Brežic, iz Cerkelj in z Bizeljske^. V starejS tekmovalni skupini je osvojil prvo mesto vod Wilhelm Tell iz Brcžic s 77,50 točke, drugo pa vod Vrane iz Cerkelj s NOVO v BREŽICAH v BREŽICAH bo 18. junija sre* ČMje pcfvskih zborov iz vseg» Posavja. Strokovni odbor za glasbeno dcpvnoat pii občinskem svetu Zve* zeprocvetno>kultuinih organizaqj je te dbi izoblikoval podroben [uo-gram za vse dasbene prireditve. V ^niju bo moin pevski zbor iz Krke OKMiziral srečanie vseh zborov iz oMine. Zbori iz brežiike občine se bodo 25. junija udeležili tudi pevskega tabora v Sevnici Z GOSTOVANJEM slovenskega ^udskcga ^daliiča iz Celja bo 20. aprila zaUiučena kulturna sezona 1970-1971. Oe^ski gjedaliičniki se bo^ prihodnji teden predstavili v Bslic^ s komedUo Ivana Sergejevi-ča Turgenjeva „Mesec dni na lone-tih**. Dek> je ležiral Mile Korun. Nastopili bodo n^oljii celjski igralci. VČERAJ STA SE pa skupni seji sestala občinska Turistična zveza in njen nadzorni odbor. Na dnevnem redu je bilo poslovno poročilo o delu zveze za minuk) leto, sprejem zaključnega račuiu ter razprava o organizacgi Turistične zveze v prihodnje. PROTI CRNIM kozam so v brežiški občini cepili v prvih petih dneh 18.110 občanov, nato pa le zamudnike. Prvi del velike akc^e je bil usp^o končn. Do torka pa so zdravstveni delavci opravili ie večji del kontrole nad u^nom ce^^enja. V bsežiiki občini niso opazili nobenega sumUivem znaka za to n^amo hrJezen. VeČBia občanov se je od-lisanem raz-zamuje-jih moirali tudi prepričati, ^ cepQei\je ne bo Škodljivo. Cepljenja so oprostili samo bolnike, nosečnice in staie, onemogle Uudi. V BMZISKI OBCINI približno 30 odstotkov kmetov ne te moglo I poravnati prispevka za zdravstveno zavarovanje, zato odborniki ptredvi-devs^o, da se bo povečal pritisk na občini proračun, ki ni^ bi kril priman jkljig. Manjka masla Maslo je - masla ni. V brežiških tigovinah zadnje čase kupcev niso mo^i zadovoljiti, kajti vpraševanje po surovem maslu je bik) večje od ponudbe. Se najbolj so bili založeni z njim v prodajalni AGRARIE na tržnici. Ko ga je povsod zmanjkalo, so se stranke odpravile k prijazni prodajalki (na sliki), ki jin ni razočarala. ^oto: J. Teppey) 76,50 točke. Med čebelicami so bile prve Rdeče mušnice iz Cerkelj. fti mlajših tekmovalcih so zasedli prvo mesto* Biežičani iz roda Peter Pan (65,5 točke), drugo Veseli slavčki z Bizeljskega (50,6 tč.). Zmagovalke med čebelicami so bile Pikapolonice iz Brežic. Na drugo mesto so se uvrstile Bele lilije z Bi-zelfekega. Ekipe, ki so osvojile prva in druga mesta, se bodo v soboto, 14. aprila, potegovale za naslov dolenjskega prvaka. Področni mnogoboj bo v Brežicah na stadionu od 9. do 14. ure. Lokalne postaje nepogrešljive v Brežicah so se te dni srečali člani sekcije lokalnih radijskih postaj za Slovenijo s predstavniki RTV LjuMjpna in tiskovnega sveta pri republiški konferenci SZDL. Na dvodnevnem seminarju so izmenjali številne misli o vlogi lokalnih radijskih postaj in njihovem dosedanjem delu in ugotovili, da so lokalne postaje s 5.200 urami programa enakovredne osrednjemu slovenskemu programu s 6.865 urami na leto. Miting v Breilcali Pionirji osnovne šole Bušeča vas bodo jutri v Vrhovski vasi sprejeli letošnjo kurirčkovo pošto. V prosvetnem domu v Brežicah bo nato miting, na katerem bodo mladi izrekli dobrodošlico kurirjem in jim zaželeli večno pot mimo zased. !Iekdanji borci bodo pionirjem na poti od javke do javke spregovorili o medvojnih dogodkih in nevarnostih, skozi katere so morali partizanski kurirji Benciii^a črpalka podjela Istra-Benz na Drnovem mora biti po pogodbi dokončana do praznika krške občine - 4. julija. Gradnja hitro napreduje, zato se v KrScem nadejajo, da bo črpalka končana pred rokom. (Foto: M. Jaranovič) LAHKO Bi JiH VEČ ZADR2ALI DOMA Študenti za načrtno štipendiranje želijo, da bi se utrdile šibke vezi z domačimi podjetji in občinami Pred letom smo zapisali, da pomeni družbem dogovor o štipendiranju v krški občini nove možnosti zanadaijeno mladino, načrtno pomoč pri šolanju otrok iz delavddh in kmečkih družin, ki so jim bfez štip^dije zaprta šolska vrata. Dogovor je res korak naprej, toda do načrtnosti pri izobraževanju se posav^e občine še niso dokopale. Klub posavskih študentov je na svoji izredni ^upščini opozoril na te vrzeli. So pokhci, kijih ne štipendira nihče, čeravno bi občinam prišli strokovnjaki še kako prav. Tudi vpisovanje na visoke šole je stihijsko, ni pravega sorazmerja s potrebami in tako si iščejo študenti zaposlitev drugod. Seveda odhajajo iz domače občine tudi štipendisti, delno zaradi spodbudnejših plač, delno iz drugih vzrokov. Vezi s štipenditorji so po mnenju študentov prerahle. Samo štipendijam«^ je premalo, mladi bi radi zvedeli, kakšne so njihove možnosti. Mnoge zanima trenutno, če bo kaj štipendij za strokovnjake v jedrski elektrarni, zato so povabili na skupščino predstavnika Savskih elektrarn, kije zagotovil, da investitoiji sicer mislijo na to, vendar je trenutno še prezgo-dajračunati na štipendijo. Studenti so opozorili, da bi morala nerazvita območja dajati prednost naložbam v izobraževanje, kajti brez potrebnih strokovnjakov bo njihovo zaostajanje še večje. Klub je zbral med člani tudi podatke o štipendistih in o študentih, ki ne prye-majo nobene družbene pomoči Čeravno se ne ujemajo s podatki, s katerimi razpol^ajo občine, nam vendarle lahko potrdijo, da je odstotek štipendistov mnogo premajhen, in ^ to neugodno vpliva na socialni se- » IT * J.T.j stav študentov. ’ Posavski komunisti zahtevajo doslednost pri izpohijevanju akcijskih programov, boljše sodelovanje med občinami, spoštovanje do odgovornosti in drpgačen odnos do javno izrečene besede na kateremkoli mestu. Vse zahteve bi lahko povzeli v željo po trdnejši demokraciji. Na sliki: udeleženci med posvetom. (Foto: J. Teppey) »LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA!« Novo: plaketa Matije Gubca Zgodovina drami pionirske odrede iz Posavja Mladi rod praznuje letos tridesetletnico Zveze pioni^v Jugosla-vqe. V Posavju predlagajo pioniijem, naj počastijo jubilej t^o,da bodo čim bo^e spoznali zgodovino kmečkih uporov na naših tleh. »SIGMAT« je novo Ime Kolektiv Invalidskih delavnic iz Brestanice, ki je v zadnjih letih močno razširil svojo dejavnost, je pred nedavnim spremenil naziv podjetja. Odslej se imenuje Sigmat - strojna industrija in gradbeni material, Brestanica. Stočlanski kolektiv je lani ustva^ več kot 10 milijonov dohodka z izdelovanjem betonskih mešalcev, hidroforov in betonskih blokov. Kolektiv ima tudi lastno livarno. Letošnja proizvodnja je prodana. Največ izdelkov prodajo v Sloveniji. Letos računajo na 15 milijonov di-naiiev celotnega dohodka. M. V. Občinske zveze prijateljev mladine in občinski odbori Jugoslovanskih pionirskih iger razpisuj^ skupaj z odborom za proslavo 400-let-nice siovensko-hrvaSkega kmečkem upora enoletno teknK>vanje za pm-keto Matije Gubca. V tekmovanj se lahko vključijo pionirski odredi v celoti ali pa samo krožki oziroma posamezniki. Za pridobitev plakete morajo prehoditi transverzak) „Po poteh slovenskih iri hrvaJlcih kmečkm upornikov**, Id rodi skozi kraje: BrežKe, Keresti-lec, Susedgrad, Dolnja Stubk;a, Klanjec, Cesargrad, Bistrica ob SotU, Planina, Sevnica, Krško in Leskovec. Likovni krožki lahko sodehiiejo tla tretjem grafičnem bienalu v Kostanjevici, ki bo razpisan lu temo: „Le vkup, le vkup ubop ^ajna!** Literarni krožki b^o pisab spise in naj*boyie nak>ge bodo nagrajene. Tudi rev^e pevskih zborov bodo vk|u£ene v praziMvanje 400-letnice kmečkih uporov in punirski o^edi bodo sami prirejali Icultume prireditve v spomm na dogodke pred štirimi stoletji. V tekmovanje se bodo lahko vk^učUi fotoamaterji, modela^ krožki, zgodovinski in zemljepisni krožki, mladi likovniki in filatelisti. Tekmovanje se bo začelo letos 25. maja in bo trajak) do dneva mladosti prihodnje leto. Program je tako pester, da bodo imeU pionirji številne možnosti, da se po interesih vklju-\ čijo vanj. Pričakovati je, da bo ra^-bal punirske or^nizacge bolj kot vsa dosedanja teunovanja v okviru KRŠKE NOVICE AKADEMSKI SLIKAR FR^C PERSIN je prvi letošnji razstavljalec v krški galeriji Umetnik, ki je lani prejel nagrado Prešernovega sklada, razstavna 15 gvašev in 4 olja. Razstava bo odprta do 21. aprila. V TOREK JE PRICELA POT PO KRSKI občini letošnja „Kurirčkova pošta**. Pionirji prenašajo v kurirski torbi pismo s pozdravi maršalu Titu za 80. rojstni dan, poleg tega pa je v njej Se ,4curiiski dnevnik**. Jutri tMdo krški pionirii predali torbo pri Skopicah vrstnikom iz brežiike občine. Kurirčkova pošta bo nato ^ enkrat prišla na krška tla. V sredo jo bodo namreč preko Kostanjevice in Prekope prenesli v novomeiko občino. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA je v petek razpravljalo o letošnjem praznovanju delavskega praznika „1. maja**. Sklenili so, da bodo tokrat proslavo združili s praznovanjem obletnice ustanovitve „Osvobodilne fronte**. Svečana akademija naj bi bila v primeru ugodnega vremena na bazenu, v nasprotnem primeru pa v dvorani DPD Svobode na Vklmu. Točnega programa akademije še niso določili, izbirali pa bodo med nastopom harmonikarjev iz Šentvida in foldomih ansamblov „Franceta I^rolta** in „Tineta Rožica**... V SOBOTO BO V KRSKEM OBČINSKO PRVENSTVO osnovnih Sol v poznavanju cestnega prometa. Tekmovanje organizirata občinska Zveza DPM in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ra občinski skupščini... OBČINSKA ZVEZA DRUSlEV PRIJATELJEV mladine bo ob 10-letnici „Kurirčkove pošte** predložila republiški zvezi kandidate za odlikovanja iz krike občine. Po' mnenju občinske zveze si je take nagrade zaslužilo deset pionirskih odredov, ki sodelujejo v tej akcyi vse od njenega začetka... OBCINSIU ODBOR RDECEGA KRI 2 A je na prvi seji v novem sestavu sprejel tudi odločitev, da finan&* no pomaga inštitutu za TBC na Golniku pri nakupu avtomobila in ome-me za fluoropafiranje p^uč. Ekipe golniSkesa instituta opravljajo sli-]^je pljuč v naSi občini že vrsto let in bo zato denarna pomoč smotrna. 2. SEBEK JPI. J.T. BREŽIŠKE VESTI SODOBNA OBRAMBA MORDA ŽE PRIHODNJE LETO Z radarjem in raketami proti toči Radar z Lisce bi odicrival nevarnost kar za 12 občin, tja do Metlike Kot vse kaže, se bo tudi sevniška občina vključila v sistem obrambe pred točo po študijah, kijih je zbra- lo poslovno združenje za kmetijstvo Styria iz Celja. Odločili so se za način obrambe, kakršen že uspešno deluje na mariborskem območju. Sestavlja ga meteorološki radar za ugotavljanje nevarnih oblakov in razvejen sistem strelnih mest z raketami. Zaščita je skoraj popolna. Najugodnejša točka za meteorološki r^ar bi bila Lisca, saj bi tako pokrili območje dvanajstih občin, od Savinjske doline in zasavskih revirjev do Bizeljskega, Novega mesta in celo Metlike, Zaščita seveda ni poceni. Oprema in objekti bi stali 4,e milijona dinarjev, vsako leto bo treba primakniti še stroške za poslovanje. Sevniška občina bi po prvih izračunih plačala 35 tisočakov. Ko bo sistem pričel z delom, se bodo zavarovalne premije, ki niso majhne, kot drugod tudi tu zmanjšale. Lansko neuije s točo v Zagrebu je pokazalo, kakšna škoda lahko nastane v mestu ne le na kmetijskih površinah, zato kmetijstvo ne bo moglo hositi vsega bremena. Tudi na mariborskem območju so si stroške razdelile kmetijske organizacije, kmetje, industrija in mestna skupščina. Različna stališča za financiranje službe bodo morali še uskladiti v medobčinskih koordinacijskih telesih, sevniške razmere pa bo proučila posebna komisija. A. Ž. POPRAVEK 30. marca smo v „Sevniških paberkih" pomotoma zapisali, da bo Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica na območju krajevne skupnosti Boštanj prevzelo komunalno opremljanje. Iz zapisnika, ki nam ga ZASEBNA SPODBUDA Samorastnik s Planine Pustil Litostroj, študira in dela puhalnike lastne konstrukcije, to je Jože Špan Dvakrat razveseljivo je, da se je Jože Span skupaj z bratom lotil izdelovanje puhalnikov za seno in obrač^nikov. Prvič, ker je za Planino nad Sevnico dragoceno vsako delovno mesto, in drugič, ker izdeluje kmetijske stroje, za katerimi pravo povpraševanje šele prihaja. Jože je absolvent prve stopnje strojne fakultete, poprej je ^lal v Litostroju kot ^alificiran delavec. Zdaj je obrtnik. Z bratom zaposlujeta dober ducat delavcev, lahko pa bi jih še več. Stroji gredo v denar, puha^iki so razprodani že do julija. Da prihajajo Kozjanci vpraševat za zaposlitev, ni treba posebej dodajati. „Sent)urska občina, moram reči, ima razumevanje za naše delo. Pet let je, odkar sva z bratom odprla glavnico. Napredovala sva toliko, da naredimo že 1.200 puhalnikov na leto, povrhu pa še čez 200 obračalnikov, kar je mnogD zahtevnejše delo. Ne, ne bom tarnal zaradi davkov. Plačati jih je pač treba, zame je pomembnejše, če davkarija prizna naložbe v delavnico, kjer je treba modernizirati delovne naprave, da lahko dobro in hitro ^lamo. Svoje izdelke reklamiramo v čaisnik^. Največ pa pomaga seveda „dober glas, ki seže v deveto vas“. Kmetje kupujejo puhalnike, so.zadovoljni z njihovim delom in to povedo drudm. Prodajamo jih po 3 tisočake, to je ceneje, kot bi jih dobili v tujini. Ce dobivam polena pod noge, ker delam na svojo pest? Ne, občina nama gre na roke, pa tudi z delavci se razumem, kot da smo ena družina. Včlanjeni so v svojo sindikalno organizacijo, imajo vse sindikalne pravice, pa tudi sorazmerno dobro zaslužijo. Tovrstnih težav ni 'in upam, da jih tudi ne bo,“ razlaga Jože. M. L. je po objavi te notice poslala krajevna skupnost Boštanj, je mogoče ugotoviti, da je po dogovoru s predstavniki podjetja in občine komunalno urejanje v Boštanju prevzela sama krajevna skupnost. Za spodrsljaj se opravičujemo. JOŽE UMEK V Skovcu pri Tržišču je umrl Jože Umek, znan številnim borcem, ki so med vojno našli v njegovem domu streho in kruh. V hiši so tiskali tudi Radijski vestnik za partizanske enote širom po Sloveniji. Zadnjo čast so mu izkazali člani Zveze borcev iz Tržišča. L. MOCAN VESTI IZ KRMELJA PLAKATE TRGAJO - Zdravstveno predavanje o raku, ki ga je imel dr. Pesjak iz Sevnice, je bilo dobro obiskano, četudi so neznani zlikovci potrgali prejšnji dan vse plakate, ki so obveščali o njem. Nasploh se je zadnje čase razpasla grda navada, da ni noben lepak več varen pred objestneži. PREDAVANJE DR. DEMŠARJA - Na uspelem roditeljskem sestanku je predaval o vzgoji otrok tudi znani pedagog dr. Demšar iz Ljubljane. V Krmelju si takih predavanj še žeUja B. D. Posebno obvestilo Na željo tajništva občinske skupščine v Sevnici objavljamo v današnji številki Skupščinsk^a Dolenjskega lista dva odloka, katerih vsebino naj bi spoznal vsak občan naše občine. To sta: - odlok o davkih občanov, ki ga je ObS Sevnica sprejela 7. marca 1972, in - odlok o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopreskrbnih objektov v občini Sevnica (sprejeli so ga na seji ObS Sevnica 26. 11. 1971). Bralcem in naročnikom priporočamo, da si oba odloka izre-žqo oziroma posebej shranijo! KAPLJA VAS -GRADIJO VODOVOD V Kaplji vasi pri Tržišču bodo predvidoma v maju odprli vaški vodovod, ki so ga začeli graditi na svojo pobudo..livji delež so prispevali vaščani sami, obetajo pa si tudi, da jim bo pomagala občinska skupščina in krajevna skupnost. Iniciativni odbor vodijo Tone Tratar, Ivan Pirc in Jože Žagar. ^ B. D. NA VRSTI DELO SEVNIŠKI PABERKI »soiucij CEPLJENJE JE BILO USPESNO - Do ponedeljka so zdravstveni delavci opravili presede cepljenja proti čmim kozam. Ugotovili so, da je bilo prvo cepljenje izredno uspešno, saj so ga morali ponoviti le v ledkih primerih. Dokler bo v veljavi ukrep o obveznem cepljenju, bodo v seVniškem zdravstvenem domu cepiti zamudnike vsak delovni dan od 10. do 12. ure. SKRBNO PRIPRAVLJEN PREDLOG - V petej je svet za gospodarstvo občinske skupščine razpravljal o predlogu občinskega prora-ču)ia za letos. Predloženi predlogi porabnikov so bili za 100 starih milijonov nad dohodki, zato usklajevanji ni bilo lahko. Se vedno ni znana viSina dopolnilnih sredstev republiške izobraževalne skupnosti za potrebe šolstva v občini. MOTIJO DOJENČKE - Odkar potekajo v klubskih prostorih novega doma upokojencev razne seje, puščajo vozniki avtomobile najraje pred otroško varstveno ustanovo. S tem motijo zlasti kakih 20. dojenčkov, ki spijo za okni ustanove. Ker so sedaj zgradili do doma upokojencev cesto, bi bilo najbolje, da bi staro navado za parkiranje čim-prej opustili. TEGOBE RIBICE V - Vsako po- mlad postane izliv Mirne pri bošta-nju edinstveno drstišče podusti, ob tem pa se seveda poraja vse večja vnema domačinov, da bi lovili ribe kar z rokami. Ribiška družina heroja Maroka je zadolžena za čuvajsko službo, ta pa je deležna vse ostrejših napadov. Marsikdo bi po stari navadi rad poskusil nekaj ribjih obrobkov, zato morda ne bi bilo napak, ‘če bi pristojni republiški organ dovolil ribiški družini manjši odlov rib, ki bi jih prodajali po nizki ceni. PRVOMAJSKI IZLET - Športna komisija AMD Sevnica priredi tudi letos dvodnevni izlet. Tokrat bodo obiskali znano turistično naselje Zelena laguna v Poreču, Društvo prispeva za člane polovico oskrbe v hotelu Lotos. Prijave sprejemajo v društveni pisarni samo se do sobote. NE DAJO POD CENO - Komur ni bila sila, ni kar tako udaril v roko na sobotnem sevniškem sejmu: 5 do 6 tednov stan pujski so veljali najmanj 180 dina^ev, nekateri so menjali lastnika tudi za 350 dinarjev. Pri govedu ni bilo mogoče „glihati" pod 10 dinarjev. POROKE - V soboto so se v Sevnici poročili: Franc Santej iz Raz-borja in Marija Cesar iz Radeža, Anton Robič iz Rakovca-Smarje pri Jelšah in Marija Simončič iz Mrtovca. xi:vNisi[i vi:sTNii Franc Šetinc na Studencu Zvezni poslanec za spodnjeposav-ske in kozjanske občine, član sekretariata CK ZKS in urednik „Komunista" Franc Šetinc je 4. aprila skupaj s sekretarjem OK ZK Viktorjem Aueijem in predsednikom ObS Sevnica Marjanom Gabričem obiskal komuniste na Studencu pri Sevnici ter sodeloval na'sestanku. Tov, Šetinc je odgovarjal na mnoga vprašanja, med njimi na vprašanja o delovanju Zveze komunistov med delovnimi množicami, o vzgoji mladine, odnosih s cerkvijo, kmetijstvu in socialnem razslojevanju. Povedal je tudi, kako se uresničuje akcijski program z druge in tretje seje republiške konference ZKS. Poudaril je, da imamo zaenkrat dovolj resolucij in da ne smemo pre-cerrievati svojin sposobnosti, če jih hočemo uresničiti. S studenškimi komunisti je razpravljal tudi o združitvi spodnjeposavskih kombinatov ter o enotnejšem obravnavanju kmetijstva v tem delu Slovenije. Na Studencu in v okolici kmetje želijo, da bi imeli enake kreditne možnosti za obnovo vinogradov, kot jih imajo v krški občini. Ugotovili so, da družba vrača kmetom, kar jim je dolžna, vendar je tega zaenkrat še premalo. Pozdravili so zadnji odlok občinske s^pščine o zmanjšanju davčnih obveznosti. Ker bodo studenški komunisti na priho^jem sestanku 15. aprila sprejemali svoj akcijski načrt, jim je razgovor s tovarišem Sctinoem prišel zelo prav. K. ZORKO POZDRAVNO PISMO TITU. Pioniiji mirenske osnovne šole so minuli teden podobno kot drugod toplo sprejeli kurirčkovo pošto ter pripravili krajši kulturni spored. Maršalu Titu so poslali pozdravno pismo. (Foto: Zdravko Kramar, fotoklub Mima) PRVA SEJA ODBORA ZA PROSLAVO Ko bo slavila Gubčeva 3. septembra proslava na Trebelnem, otvoritev šole in vodovoda, vse v čast 30-letnice ustanovitve junaške, udarne brigade »Matija Gubec« Slovenska narodnoosvobodilna udam a brigada „Matija Gubec ki ima v trebanjski občini domovinsko pravico, bo septembra praznovala 30-letnico ustanovitve. Prejšnji teden se je prvič sestal odbor za proslavo, v katerem so razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Trebnje tudi vidni slovenski družbenopolitični delavci, nekdanji borci te brigade. Na seji, ki jo je vodil Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL in nekdanji komisar brigade, so določili naslednji program: proslava, ki bo hkrati počastitev občinskega praznika, bo 3. septembra na mestu, kjer je bila brigada ustanovljena. Na ta dan bodo na Trebelnem odprli vodovod in novo osnovno šolo, ki bo poimenovana po tej junaški brigadi. POSOJILA NA ISTEM Za dijake in študente nič kaj razveseljiva novica: občinski sklad, ki nosi ime narodnega heroja Jožeta Slaka - Silva, bo letos lahko dajal posojila le tolikim dijakom in študentom kot minulo leto. Upravni odbor sklada je sicer zaprosil za več denarja — 124.500 dinarjev, občinska skupščina pa je v proračunu zagotovila le 70.000 dinarjev, zato je šla po vodi zamisel, da bi letos začeli dajati posojila še 15 prosilcem. Taka odločitev je pravzaprav nazadovanje za ta sklad in bo treba kaj ukreniti, da se bo povečala možnost za šolanje. To terja tudi stališče ZKS gle^ socialnega razslojevanja. 30-letnica boja na Medvedjeku Krajevni skupnosti Velika Loka in Sentlovrenc bosta v nedeljo, 23. aprila, praznovali krajevni praznik v spomin na prvo večjo bitko v tem delu Dolenjske, kije bila 18. aprila 1942 pod Medvedjekom. Proslava bo ob 14. uri v Sentlovrencu. Ob tej priložnosti bodo razvili prapor krajevne organizacije Zveze borcev. Razvil ga bo sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije domačin Franci Vrhovšek. Tudi INKOT svojo organizacijo Trebnje bo dobilo še eno samostojno organizacijo Zveze komunistov. V podjetju Inkot so namreč te dni sprejeli pet novih članov, tako da jih je skupno deset, kar že zadošča za ustanovitev osnovne oiga-nizacije. Pričakujejo, da bodo osnovne organizacije, ki bodo delovale po novem načelu, uspešnejše, kot pa da bi sc stapljale v veliko krajevno organizacijo, kar je v dosedanjem delovanju že pokazalo nekatere pomanjkljivosti. Odbor, katerega predsednik je Janez Vipotnik, podpredsednik pa .Ciril Pevec, si bo prizadeval uresničiti še eno zamisel: obnovo prosvetne dvorane na Trebelnem. Za denamo pomoč bo zaprosil tudi republiško kulturno skupnost. Jubilej gasilcev v Veliki Loki 65 let bo minilo, odkar so v Veliki Loki ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Obletnico, ki šteje v okvir praznovanja krajevnega praznika, bodo 30. aprila počastili z izročitvijo novega gasilnega avtomobila. Pokrovitelj prireditve bo Bogdan Osolnik, poslanec družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine. Štefan: priprave za asfalt Poročali smo že, da bodo letos asfaltirali del ceste II. reda med Trebnjim in Zidanim mostom pri Stefanu. Priprave za to so že v teku. V četrtek, 6. aprila, si je traso ogledala republiška komisija, ki bo dala smemice izdelovalcem načrtov. I PAVLE VERČIČ I V visoki starosti 89 let je odšel od nas preprost človek, dobričina, znani vaški muzikant Pavle Verčič, ki je kar tri četrt stoletja igral na mnogih svatbah in prireditvah. Dvakrat je bil v Ameriki, toda zmeraj seje vrnil na svojo zemljo nad Sentjanfem, tja se je vrnil tudi po štiriletnem izgnanstvu v Nemčiji. Glasba mu je bila življenjska strast, kateri se je predajal že od 13. leta naprej. Posebno rad je igral stare narodne pesmi in n^eve. Ostal nam bo v lepem spominu. g p ZA PRAZNIK OF Komu priznanja Republiško priznanje OF Janku Ovnu, občinskega pa štirim občanom in tovarni »Dana« Kolektiv tovarne rastlinskih specialitet in destilacije „Dana“, Ivan Longar in Ludvik Slak iz Trebnje^, Anton Praznik iz Velikega Gabra in Ana Zajc iz Puščave pri Mokronogu, to so kandidati za letošnja priznanja Osvobodilne fronte, ki jih je te dni na predlog žirije za podeUtev priznanj obravnaval izvršni odbor občinske konference SZDL, potrditi pa jih mora še občinska konferenca. Letošnja izbira kandidatov bo pravzaprav šola za naprej. Občinska konferenca je imela namen podeliti pet priznanj, dobila pa je samo pet predlogov, t^o da ni bilo izbir^, kar seveda ne pomeni, da predlagani ljudje in kolektiv ,J)ane teh priznanj ne zaslužijo. V prihodnje bo treba resneje sodelovati pri izbiranju, saj ne manjka ljudi, ki bi zaslužili, da za svoje družb^no-politično delovanje dobijo moralno priznanje, ki ga dajejo priznanja Osvobodilne fronte. Podelitev občinskih priznanj OF bo ob proslavi dneva ustanovitve OF. Njen spored že pripravljajo. V četrtek je bila sklicana Komisija za obujanje tradicij NOB, ki je med dru^m razpisala tudi šolsko tekmovanje v pisanju nalog o narodno-osvobodihiem boju. Kot je predlagala republiška žirija in sta potrdila tudi izvršni odbor ter predsedstvo republiške konference SZDL, bo med letošnjimi dobitniki repubUških priznanj tudi Janko Oven, predsednik občinskega odbora ZZB NOV iz Trebnjega. IZ ŠENTRUPERTA ZA CESTE NAJ SKRBE VSI -Krajevna skupnost Šentrupert posveča vse več pozornosti cestam, zlasti tistim, ki vodgo v vinorodne griče, za katere je vse več zanimanja. Pripravljajo referendum, s katerim bi dosegli, da bi bili vsi uporabniki cest dolžni skrbeti za vzdrževanje. MRLIŠKI VOZIČEK - Krajevna skupnost bo s prispevki občanov poskrbela za nalwp mrliškega vozičlca. S tem bo pogreb bolj slovesen, razbremenjeni pa bodo pogrebci, ki imajo posebno ob deževnih dneh zelo težavno delo. UREDITI GROB PROF. STE-KLASE - Prof. Ivan Steklasa (1846-1920), zgodovinar, je eden najboS zaslui^ih mož Sentruperške doline. Njegova „Zgodovina šent-ruperSke župnije” je še danes najboljši vir za spoznavanje kraja. V Šentrupertu se mu bodo oddolžili s tem, da bodo uredili njegov grob. L Z. NOVA TRGOVINA V VELIKEM GABRU „Gradišče", trebanjska poslovna enota „Mercatorja", ima v načrtu, da bo v Velikem Gabru, na prostoru naproti Jerlahove gostilne, gradilo trgovino pavfljonskega t^a. V stavbi bodo tudi pošta in krajevni urad ter družbeni prostori. Stane Marinšek, direktor enote, nam je zagotovil, da bodo načrte pripravui diti pa bodo zaceli, brž ko bo mo- že letos, gra- goče. Razen tega bodo letos uredili tudi trgovino v Pristavici v gasilskem domu, tako da bo razen prodajalne tam tudi bife. DROBNE z MIRNE MLADINSKA POMOC SELU. Mladinski aktiv, ki ga vodi Drago Fink, bo pomagal prebivalcem vasi Selo pri Mimi graditi vodovod. Po daljšem času bo to spet ena večjih mladinskih akcij v trebanjski občini. SPREJEM KURIRČKOVE POSTE. 5. aprila je bila na Mimi majhna svečanost, na kateri so pionirji pospremili kurirčkovo pošto, priljubljeno manifestacijo sodelovanja mladine v narodnoosvobodilnem boju, Skoda je, daje šla pošta letos tako neopaženo mimo drugih prebivalcev kraja, MOTILA SO NAVZKRIŽNA NAVODILA, Na območju krajevne skupnosti Mima je bil zelo dober odziv za cepljenje proti čmim kozam. ZahvaJa velja zdravstvenemu osebju, ki se je tokrat zelo izkazalo. graje vredno pa je dajanje navodil in obveščanje „od zgoraj“, ker se je med sabo večkrat križalo in spreminjalo, tako da je motilo potek dela. NAKAZA POKRAJINE. Ce bo obrat novomeškega podjetja „Kremen", ki na Mimi koplje kvarcit, tako nadaljeval, se ta del Mirenske dciine ne bo mogel več doUo postavljati s svojimi lepotami. Obratu ni dovolj, da na vidnem kraju s kopanjem pušča za seboj razdejanje, z izpiranjem kvarcita uničuje v vse večjem obsegu tudi travnike. Čeprav je bilo, kot zatrjujejo na Mimi, dogovorjeno, da bodo izpraznih bazen z usedlinami, tega „Kremen“ ni naredil, marveč je raje napeljal izpiranje v drug bazen na sosednem travniku. TREBANJSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE -H- KOČEVSKE NOVICE -H- KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE IZVEN DNEVNEGA REDA Ljudje negodujejo zaradi počasnosti S krampi in lopatami ter tako hitrostjo dela cesta Livold-Brod na Kolpi ne bo posodobljena do leta 2000 - Cestnemu podjetju Novo mesto ni uspelo opraviti toliko dela, za kolikor je bilo denarja Na nedavnih zborih volivcev v krajih ob cesti Kočevje—Brod na Kolpi so ljudje ostro kritizirali počasno posodobljanje te ceste. Kljub ugodnemu vremenu je Cestno podjetje Novo mesto od julija do konca leta asfaltiralo samo 1,3 km ceste! Tako delo bi veijetno brez posebnega napofa opravila kakšna-režijska gradbena skupina pri tem ali onem gozdarskem ali kakšnem drugem podjetju. Cestno pod-' Rudnika ni več Je le še obrat ITAS Delavski svet ITAS Kočevje je sprejel sklep o organizacjji t^a podjetja, h kateremu se je pripojil delovni kolektiv Rudnika ijavega premoga Kočevje. Rudnik je s tem prenehal poslovati kot samostojna delovna organizacija in bo v okviru ITAS deloval kot obrat za proizvodnjo premoga. Stanovanjska enota kočevskega rudnika se je pripojila k temu podjetju in bo v bodoče upravljala in gospodarila s stanovanji obeh združenih podjetij. Za lastno stanovanjsko jenoto so se odtočili zato, ker menijo, da bodo tako mnogo laže vzdrževali stanovanja. Izvedene so bile tudi nekatere kadrovske spremembe. Dir?ktor podjetja je ^stal dosedanji direktor Rudnika Franc Korelc, njegov pomočnik pa dosedanji direktor Franc Sile. -dr jetje je opravljalo dela s tako rekordno počasnostjo, da mu ni uspelo potrošiti oziroma zaslužiti niti tistih 6 ali 7 milijonov dinarjev, ki so bili na razpolago in katere so zbrali v glavnem občani s samoprispevkom! Žalostna stran tega dela Cestnega podjetja ni le, da ni bila lani dograjena cesta od Štalcar- Višje cene Od 4. aprila veljajo v Kočevju vige cene za nekatero meso. Poprečna cena kilograma teletine je 28,40 din, teletine brez kosti od 52 (stegno) do 21 din (potrebušina), s kostmi pa od 21 (rebra, prsi, vrat) do 26 din (zarebrnica). Poprečna cena govedine je 20 din. Govedina brez kosti je od 17 , (potrebušina) do 52 din (poučna pečenka), s kostmi pa od 17 (rebra, prsi, robček) do 19 din (ledja). Poprečna cena kilograma mesa mlade pitane govedi je 23,90 din, mesa brez kosti od 17 (po-trebušina) do 52 din (pljučna pečenka), s kostmi pa od 17 (robček, rebra, prsi) do 25 din (ledja oz. križ). Vse kosti so po 2,50 din kilogram. Podražitve znašajo v poprečju pri teletini 17,4 odstotka, pri mladi pitani govedini 16,6 odstotka in pri govedini 14,3 odstotka. Za enake odstotke se je v poprečju podražila tudi drobovina. jev, kot je bilo predvideno. Na zahteve, naj bi republiški cestni sklad prispeval za posodobljenje te ceste več denarja, lahko predstavniki skfeda upravičeno odgovore: ,,Kaj pa boste z njim, saj še lanskih pičlih soldov niste porabili!" Občani so že dolgo grajali počasno delo Cestnega podjetja, končno pa je tudi občinska skupščina spoznala, da s takim delom le ne bi smeli biti zadovoljni. Nekateri so predlagali, naj bi na Cestno podjetje in cestni sklad SRS naslovili" zaradi počasnega posodobljanja te ceste resolucijo s protestnimi podpisi. Vendar je že drugih resolucij dovolj in preveč. Prevlada naj načelo: „Cesto naj posodoblja tisti, ki bo v redu in pošteno delal! “ Če tega ni zmožno Cestno podjetje Novo mesto, je treba kar brez resolucije najti drugega izvajalca del! (Za letos je na razpolago za posodobljanje te ceste 6,4 milijona dinarjev, kar bo veijetno zadoščalo za posodobitev ceste do Morave). j Kočevje v temi? Krajevna skupnost Kočevje bo prisiljena prejeti nekatere neprijetne ukrepe za znižanje stroškov za javno razsvetljavo. Za lani so računi za elektriko znašali okoli 45.000 dinaijev, letos pa bodo okoli 80.000 dinarjev. Kočevje je lansko jesen dobilo namreč 20 novih svetlobnih teles, elektrika se je podražila za 25 odstotkov, pa tudi stroški za popravila so precejšnji. Krajevna skupnost namerava namestiti posebne avtomate, ki'bodo po 23. uri izključili vsako drugo ali tretjo luč. Lani je Cestno podje^ Novo mesto posodobilo le 1,3 ceste od LivoMa pri Kočevju proti Štalceijem, cesto pa so k^ub temu okrasili s takim prometnim znakom, ki je od 7. do 17. ure zahteval obvoz kar čez Belo krajino in Hrvatio. Odborniki občinske ^up-ščine Kočevje so na zadnji seji zahtevali, naj se kaj takega ne ponovi več! (Foto: J. Primc) Asfalt na ceste skozi večja naselja I Skozi 25 naselij v kočevski občini je nujno potrebno asfaltirati cesto - 15.250 m asfalta bo veljalp okoli 7 milijonov din - Za asfaltiranje naj prispevajo vsi občani preko občine In republiškega cestnega sklada ; NIC PRIPOMB — Malo zanimanja je za nova zazidalna načrta za območje „Trata** in „Za rudarskim domom** v Kočevju. Načrta bosta le še do 22. aprila razgrnjena na hodniku občinske skupščine, kjer je tudi posebna knjiga, v katero naj bi občani zapisali svoje kritične misli o teh načrtih. (Foto: J. Primc) Zaradi prahu, ki ga dvigajo avtomobili, postaja življenje v mnogih naseljih v kočevski občini že neznosno. Na to že dolgo opozarjajo občani, občinski odborniki in podeželske krajevne skupnosti. Sedanje razprave so pokazale, da bi bilo treba nujno asfaltirati 15.250 ni cest skozi 25 naselij. Od t(^a je 9150 m republiških cest in 6100 m občinskih. Ce računamo po letošnjih cenah, bi asfaltiranje veljalo skoraj 7 milijonov din. Po sedanjem predlogu bi bilo potrebno asfaltirali republiške ceste skozi naslednja naselja: Gorenje (Studen), Stari log, Livold, Mozelj, Knežja lipa, Dol, Mirtoviči, Bosljiva k)ka, Grintovec, Ložec, Ribjek, ()sil-nica-Sela, Lazeč, Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava. Glavno finančno breme bf moral prevzeti republiški cestni sklad, saj 90 to republiške ceste. Prav za asfaltiranje cest na kočevskem pa je doslej republiški cestni sklad prispeval izredno malo v primeijavi s tem, koliko je prispeval za asfaltiranje v drugih občinah. Seveda pa je prav, da pri asfaltiranju sodelujejo s samoprispevkom tudi krajevne skupnosti, na območju katerih so te ceste, ker bodo prišle zato prej na vrsto za asfaltiranje. Na občino in krajevne skupnosti pa bo padlo vse breme asfaltiranja občinskih cest skozi naselja. Po sedanjem predlogu naj bi asfaltirali ceste skozi naselja: Pri cerkvi (Struge), Cepijo, Jelenja vas, Pred-grad, Šalka vas (del). Željne, Stara cerkev, Gorenje in Klinja vas. Po predlogu nekaterih odbornikov na zadnji seji občinske skupščine naj bi v ta program vnesli še asfal-tifanje cest skozi Koprivnik in Moravo, v mestu Kočevje pa asfaltiranje Mestnega loga. Ponovno poudarjamo, da so vse to le predlogi oziroma potrebe asfalr tiranja cest. Nikjer ni zagotovljeno, da bodo ceste tudi res asfaltirane in do kdaj. Prav tako je le predlog, naj bi v obdobju do leta 1976 asfaltirali ceste skozi naslednja naselja: Sallia vas (del) in Željne, Stara cerkey, Klinja vas, Gorenje, Osilnica-Sela, Predgrad, Draga in Mozelj. Skupija njihova dolžina je 6,8 km, stroški ga bodo znašali okoli 3 milijone dm. Kot smo že omenili, je to le predlog. Zdaj se bo treba pogovoriti, če bo sprejet, še prej pa bo treba zago^ viti denar za asfalt. Poiskati bo treba vse mogoče vire, od prispevkov občanov in podjetij do občine in republiškega cestnega sklada. | J.PRINK ■•l. 1 n Kočevje dobi novo postaje^ fr Pogodba med SAP in občino podpisana Turistično društvo Kočevje je na lastno željo razrešilo dolžnosti vodje turističnega urada Karla Riglerja in na njegovo mesto imenovalo Oskarja Kopitarja, ki bo med glavno sezono dobil še enega pomočnika. Nova avtobusna postaja v Kočevju bo zgrajena najkasneje do občinskega praznika leta 1974, je bilo sporočeno na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva. Pogodba med SAP in občinsko skupščino je že podpisana. Ce ne bo izpolnjena, bo SAP zgubil 300.000 din, ki jih je položil kot varščino oziroma garancgo, da bo pogodba izpolnjena. Vendar nekateri menijo, da bo pogodba lahko izpolnjena že leto prej, se pravi leta 1973, če bo SAP dobil posojilo za gradnjo. j j, Komu pomoč? Na območju krajevne skupnosti mesta Kočevje živi natančno 706 občanov, starih nad 60 let. V tej številki so všteti le tisti, ki žive sami ^i s svojim zakonskim tovarišem, ne pa oni, ki žive pri mlajših svojcih ali drugih ljudeh. Krajevna skupnost je že (oziroma šele) začela popisovati stare občane, ki bi jim bila potrebna različna oblika pomoči skupno^i. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KRAJEVNE SKUPNOSTI KOČEVJE-MESTO Od sociale do komunale Ostarelim in osamljenim občanom potrebna pomoč - Spet resneje o kopališču ~ Mnoge zadeve bodo hitreje urejene, če bodo zanje prispevali tudi občani ~ Odkriti je treba tiste, ki uničujejo klopi v parkih, razne druge naprave in celo novi most v Gaju Staneta Otoničaija, novega predsednika krajevne skupnosti (KS) Kočevje, smo zapru.'^U za razgovor o načrtih krajevne skupnosti za letos. Program KS govori med drugim tudi o skrbi za ostarele in onemogle občane. O tem pa govore tudi programi nekaterih drugih, na primer SZDL, Zveze borcev, Rdeč^a križa in morda še koga. Kako si boste to delo razdelili in koliko ste doslej evklentirali občanov, ki so potrebni družbene pomoči in oskrbe? - Krajevna skupnost je imenovala komisijo za socialno in zdravstveno varstvo, ki jo vodi Robert Debevc. Ta komisija bo že v kratkem izoblikovala pred toge za pomoč osamelim in ostarelim občanom, med katerimi je tudi precej borcev. Skupno smo na območju KS evklentirali doslej le 11 ob^-nov, ki so potrebni družbene pomoči, vendar smo z evidentiranjem komaj začeli. Z vsemi organizacijami in organi, ki se ukvarjajo s pomočjo ostarelim in osamelun, smo se dogovorih, da bo to pomoč dejansko organizirala krajevna skupnost. Ostale organizacge pa bodo KS nudile pri tem politično pomoč. V naši komisiji je tudi več strokov-' njakov in torej večje strokovne pomoči od drugod veijetno ne bomo potrebovali. - Program nadale govori o sode-k)vanju KS in sveta za otroško varstvo pri TIS pri urejanju otroškega varstva? - Otroško varstvo so doslej reševali predvsem v okviru TIS. Naša KS ni bila seznanjena s stanjem in načrti na področju otroScega varstva. Zdaj je pred dograditvgo novi vrtec. Menim, da je na področju otroškega varstva mnogo nerešenih zadev, za rešitev katerih je zainteresirana tako skupnost otroškega varstva kot naša KS. Omenim naj le varstvene ustanove in otroška igrišča. Samoprispevek zo kopališče? - Tudi kopališče je v programu, kot je bilo v mnogih programih zadnjih let? - Posebna komisija sije ogledala kopališča v Radovljici, na Bledu in Kopru. Zdaj čakamo še na nekatere podatke o teh kopališčih. Zgraditi nameravamo seveda tako, da bo primerno za kopanje v vseh letnih časih. Predvidoma bo stalo v Gaju, in ne pri kemični tovarni. Komisija bo pripravila tudi potrebne predračune. Kaže, da bomo razpravljali tudi o morebitnem podaljšanju krajevnega samoprispevka oziroma novem samoprispevku, ki bi ga po nekaterili predlogih namenili prav za gradnjo kopališča. - Na zboru občanov so opozorili, da bi morah preprečiti uničevanje raznih naprav v mestu, da bi mo- rali uničevale odkriti in da bi morali nato občani (in ne več družba) plačati popravila vsega, kar so pokvarili? - Ogromno denaija porabimo za urejanje naprav in objektov, ki smo jih že ured ih, a so jih ponočnjaki polomili. Tako so na primer uničene skoraj vse klopi v Gaju. Novi leseni mostiček moramo kar naprej popravljati, ker se nekateri spravijo nanj kar s sekiro. O uničevanju stadiona ste že pisali. Krajevna skup-Tiost se bo zavzemala za poostren pazniški in miličniški nadzor in doslednejše odkrivanje tistih, ki uničujejo to, za kar moramo vsi občani v tej ali oni obliki prispevati. Za asfalt tudi občani - Občane pa seveda najbolj zanimajo načrti na področju komunalnega ureanja mesta. - Z Rajkom Jenkom smo se dogovorili za štirikratno redno čiščenje Rinže v letu dni in trikratno vmesno čiščenje. Odpadke in pokošeno rastlinje bo sproti odvažal: Pričakujemo, da bo videz Rinže potem lepši, da ne bo več smrdela in da je bo stanje že v letu dni izboljšalo približno za potovico. Za te namene bomo letos rezervirali okoli 8000 do 10.000 din. Dogovarjamo se tudi za dolgoletno načrtno urejanje piirkov in zelenic. Na tem področju sodelujemo s strokovnjakom Jožetom Kregaijem iz Ljubljane. Kaze, da bomo z manj denarja lahko bolje uredili parke. Za gradnjo vodovoda v Mestnem logu bomo imeli letos na razpolago 150 do 160.000 din. Gradnja prve etape bo veljala okoU 200.000 din. Razliko bodo morali zagotoviti ob- čani ali kdo drug. V drugi etapi bo ta vodovod krožno povezan z ostalim vodovodom, vendar bo to prišlo na vrsto šele kasneje. Gradnja prve etape se bo začela takoj, ko bo potrjen zazidalni načrt za to območje. Iz komunalnega sklada bo letos na razpolago 100.000 din za asfaltiranje na Trati in prav toliko za asfaltiranje v Kajuhovem naselju, ža asfaltiranje starega dela mesta pa 380.000 din. Ta denar seveda ne bo zadostoval za pokritje vseh stroškov in bodo morali občani na teh območjih še sami kaj prispevati. Zdaj čakamo na ponudbo podjetja SLOVENIJA CESTE, koliko bodo dela Stane Otoničar, predsednik krajevne skupnosti Kočevje. (Foto: Primc) veljala. Naio bodo gradbeni odbori takoj začeli zbirati manjkajo,či denar. Prav v teh dneh smo zatrli divji smetišči v stari Vrtnariji in v Kolodvorski ulici. Zdaj so na vrsti še nekatera. Tako bomo v sodelovanju z občani skrbeli za lepši videz mešta. Zapisujemo in izravnavamo tudi zemljišča med OPREMO in stolpnicami. Tu postopno urejarno otroško igrišče, zasadili pa bomo tudi nekaj dreves. Za Rinžo od tržnice in mimo stolpnic bomo postavih nekaj klopi in zasadili drevje (tudi med stolpnicami) in popeskali poti. Na novo je treba letos preliti z asfaltom tudi del ceste od „Uniona“ do „Kolodvorske restavracije", popraviti pa del ceste od mostu na Reški cesti mimo zdravstvenega doma in proti Rudniku. Pretesni prostori I —Nobene besede pa nisva še rekla o tistem delu progama KS, ki govori o njenih sptožiih nalogah. - Omenim naj predvsem, da se občani vedno bolj zanimajo za delo krajevne skupnosti. Mnogi prihajajo v našo pisarno s predlogi, kako bi uredili to ali ono. Njiliovi predlogi se nanašajo predvsem jia urejanje komunalnih zadev. To sodelovanje bomo v bodoče še spodbujali Naši odnosi z občinskimi službami, tudi z inšpekcijskimi, so dobri, čeprav jc včasih to sodelovanje Jc-palo. Soglasno rešujemo vrsto zadev. Ob zaključku naj omenim, da bi krajevna skupnost za svoje uspešno delo potrebovala primernejše prtf store. Zdaj smo preveč utesnjeni, kar ovira naše delo. J. PRIMC J ŠTIPENDIJE! Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje RAZPISUJE za šolsko leto 1972 73 naslednje štipendije:. - 2 štipendiji za pedagoško gimnazijo - 1 štipendijo na srednji vzgojiteljski šoli - 6 štipendij na pedagoški akademiji in sicer za skupine: za matematiko — fiziko 1 za razredni pouk 2 za tehnični pouk 2 za ortopedagogiko 1 - 1 Štipendijo na filozofski fakulteti oddelek za pedagogiko POGOJI: za učence najmanj dober uspeh, za študente poprečna ocena vsaj 3. Prednost imajo prosilci iz višjih letnikov in materialno slabše situirani. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. Prošnje naj vložijo kandidati pri tajništvu TIS, osnovna šola Kočevje, kjer dobijo tudi vse informacije o prilogah. »NOVOTEHNA«, trgovsko podjetje. Novo mesto objavlja prosta delovna mesta 3 prodajalcev za poslovalnice v Novem mestu 1 prodajalca za poslovalnico v Metliki Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da so kvalificirani trgovski delavci železninsko-teh-nične stroke in — odslužen kadrovski rok. Rok za prijave velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na naslov: NOVOTEHNA, trgovsko podjetje, Novo mesto. ZA POSTAJNE DELAVCE - PREMIKACE! Komisija za delovna razmerja železniške postaje Ljubljana-Moste SPREJME 10 DELAVCEV ZA PRIUCITEV ZA POSTAJNE DELAVCE - PREMIKAČE Kandidati bodo morali opraviti 4-mesečni tečaj s teoretičnim in praktičnim izpitom. Pogoji: — starost najmanj 18 let — končana osemletka (najmanj 6 razredov) — I. zdravstvena sposobnost Osebni dohodek in dodatki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov postaje. Beneficirana delovna doba: za vsakih 12 mesecev dela se šteje 16 mesecev zavarovanja. Samske sobe zagotovljene. Prošnje sprejema Splošna služba postaje Ljubljana-Moste. Ljubljana, Kajuhova 51. ZAHVALA Ob boleCl izgubi žene, mame In stare mame OLGE LUZAR iz Križišča pri Krmelju Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami. Jo počastili z venci In cvetjem ter jo spremili na njeni zadnji poti. Osebju pljučnega oddelka novomeSke bolnišnice iskrena hvala za nesebično pomoč in tolažbo v zadnjih urah njenega življenja, nekdanjim sosedom v Krmelju za vso pomoč, župniku za opravljeni obred in Borisu Debelaku za poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu. Žalujoči: mož Jože, hčerka Minka, sin Tone, nečak Niko, sestre Angela, Tončka, brat Ciril z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naSe drage mame, stare mame. taSče, sestre in tete ALOJZIJE HROVAT z Broda se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje, nam Izrekli sožalje In ki ste jo v tako velikem Številu spremili na zadnji poU. Zahvaljujemo se trgovskemu podjetju Dolenjka in sploSni bolnici Novo mesto, enako našim sodelavcem. Zahvaljujemo se tudi sosedom In vaščanom, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, gospođu župniku in očetu frančiškanu. Vsem skupaj Se enkrat Iskrena hvala! \AB) ' ' 'BREŽICE Ste v atadrejupi za darilo*? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbligi cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! VELKO TEKMOVANJE OSMIH RAZREDOV . OSNOVNIH iSOL — Nabirajte nove naročnike za revijo M v domačem kraju. — Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo povedal prav vse o akciji. — Tekmovanje bo trajalo do 31. maja 1972. Najuspešnejše razrede čakajo bogate nagrade. Več zbranih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in s tem za končni izlet celotnega razreda. NAGRADA ZA VAS RAZRED Za prve tri razrede na tekmovalni lestvici nagrada v višini 10.000 din. 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada'2.000 din Za vsakega novega naročnika ladin. Sodelujte v nagradnem tekmovanju. M omogoča končni izlet vašega razreda. revija vam i' •. kot Žalujoči: »In In hčerki z družinami CESTNO PODJETJE NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO LICITACIJSKO PRODAJO za naslednja osnovna sredstva: 1. Drobilec za kamen LVW z motorjem AR AN, izklicna cena 4.500,00 din. 2. Drobilec LORO PARACINI z motorjem ARAN na vozičku, izklicna cena 3.500,00 din. 3. Drobilec FAGRAM, izklicna cena 5.000,00 din. 4. Drobilec FAGRAM z dieslovim motorjem JEN-BACH, izklicna cena 5.000,00 din. 5. Drobilec za kamen z dieslovim motorjem JEN-BACH, izklicna cen 3.500,00 din. 6. Drobilec FAGRAM, izklicna cena 13.781,94 din. 7. Motorni Greder G-31 STT, izklicna cena 109.966,65 ' din. 8. Kompresor SIGMA, izklicna cena 2.500,00 din. 9. Dieslov motor ARAN, izklicna cena 2.000,00 din. 10. Poltovorni avto IMV 1000 KURIR, izklicna cena 3.500,00 din. 11. Tricikel, motorni, izklicna cena 600,00 din. 12. Tricikel, motorni, izklicna cena 500,00 din. 13. Tricikel, motorni, izklicna cena...... 14. Snežni plug — lesen, izklicna cena 1.307,36 din. 16. Snežni plug — lesen, izklicna cena 3.931,10 din. 16. Vibromax, izklicna cena 7.500,00 din. 17. Vibromax, izklicna cena 8.000,00 din, 18. Vibromax, izklicna cena 8.000,00 din. 19. Kompresor za polnjenje gum 500,00 din. 20. 3 plugi za oranje snega — leseni, izklicna cena: kos po 7.500,00 din. 21. Motor ARAN, izklicna cena 400,00 din. 22. Motor Bielski, izklicna cena 1.300,00 din. 23. Motor TMZ, izklicna cena ^0,00 din. 24. Motor LOMBARDINI, izklicna cena 600,00 din. 25. Motor PERKINS, izklicna cena 2.000,00 din. 26. 13 posipalcev peska za poledico, izklicna cena za kos 400,00 din. 27. 5 vagonetov prekucnikov, izklicna cena za kos 300,00 dinarjev. Licitacijska prodaja za predmete pod zaporedno št. od 1 do 27 bo dne 19. aprila 1972 v strojnem obratu Cestnega podjetja, Novo mesto. Bučna vas; pričetek ob 9. uri. Navedene prodajne predmete si stranke lahko ogledajo vsak dan od 11. do 14. ure, razen sobote. Podjetje »ELEKTRO« — Celje, poslovna enota Krško proda AVTO ZASTAVA — KOMBI 1300 Avto je v voznem stanju. Ogled bo 17.'aprila 1972 na sedežu poslovne enote Krško, Cesta 4. julija 32, od 8. do 12. ure. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA NA DOLENJSKEM razpisuje naslednja prosta delovna mesta; 1. VODJA SPLOSNEGA SEKTORJA 2. KNJIGOVODJA 3. KMETIJSKI TEHNIK Poleg splošnih veljajo še naslednji pogoji: pod 1. pravnik ali ekonomist s smislom za organizacijo dela v splošnem sektorju zadruge pod 2. ekonomska srednja šola pod 3. kmetijska srednja šola, zaželena je živinorejska smer, in veselje do dela v kooperaciji Prijave pošljite na. naslov: KMETTIJSKA ZADRUGA RIBNICA na Dolenjskem, komisija za delovne odnose, 61310 Ribnica, do 30. aprila 1972. ISKRA TOVARNA USMERNiŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO V ZP ISKRA, KRANJ OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: t, PLANER PROIZVODNJE 2. VODJA NORMIRSKE SLUŽBE 3. TAJNICA 4. ADMINISTRATORKA za nedoločen čas 5. ADMINISTRATORKA za določen čas Od kandidatov zahtevamo strokovno usposobljenost. in sicer: pod 1. višja ali srednja šola ekonomske, strojne ali elektro smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju planiranja pod 2. višia strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušeni pod 3. srednja ekonomska ali 4-letna administrativna šola in tri leta praktičnega dela v administraciji pnd 4. in 5. dvoletna administrativna šola in dve leti praktičnega dela v administraciji Rok prijave do 26. aprila 1972. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. DBH NOVOMESTO • zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemoj od 7,5 do 10 odsL • vodimo žiro račune In devizne roCune občanov • opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut • dajemo kredite za stono« vanjsko gradnjo, pospe-ievonje kmetijstva, obrti in turizma no podlagi f|L namenskega vorčevonjcf • odobravamo kratkoročne] in dolgoročne kredite • opravljamo vse druge bončne posle. Zaupajte nam svoje de norne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno In zaupno pod najugodnejšimi popojl. Vsak varčevalec, k| Ima pri svoji ____________ bbnki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zavarovan. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU In TREBNJEM f n y t ^ TEDENSKl,.r B Petek, 14. aprila - Valerij Sobota, 15. aprila - Helena Nedelja, 16. aprila - Boža Ponedeljek, 17. aprila - Rudi Torek, 18. aprila — Konrad Sreda, 19. aprila - Leon Četrtek, 20. aprila - Neža BREZICE: 14. m 15. 4. italijanski barvni film „Afera na Ažurni obali“. 16. in 17. 4. an^eško-nem-ški barvni film „Čarovnica iz Vražjega loga“. 18. in 19. 4. španski barvni film „Ulica Tuset“. ČRNOMELJ: 14. 4. italijanski barvni film „Agent 077“. 16. 4. ameriški barvni film „Pižama za dva“. 19. 4. slovenski barvni film „Maškarada". KOSTANJEVICA: 16. 4. italijanski barvni film „Drago bom prodal svojo kožo“. Hilli SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem k 3-članski družini. Vanč Dogenik, Ruše, Kolodvorska 44. ISCEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok, izmenično. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (79^72). NUJNO POTREBUJEMO samostojno gospodinjo v hiši k 4-članski družini. Nudimo sobo s kopalnico in lepo plačo. Osebno ali pismeno se javite na naslov: Mile Sojar, C. Dolomitskega odreda 44, 61000 Ljubljana - Vrhovci. V SLUŽBO prejmemo pošteno dekle, ki ima veselje delati v gostinstvu. Osebni prejemki in ostala oskrba po dogovoru. Gostilna Kužnik. C. 4. julija, Krško. ISCEM zdravo upokojenko, ki bi bila pripravljena pomagati bolehni vdovi. Nudim sobo in vso oskrbo. Informacije dobite v Mali Bučni vasi 15 pri Bojancu. TAKOJ ZAPOSLIM priučen^a ali kvalificiranega avtokleparja ali avtoličarja, vojaščine prostega in sposobnega za samostojno delo. Ponudbe pod šifro „Trebnje 83-085“. ZA SODOBNO opremljeno mizarsko ddavnico na Gorenjskem iščem pomočnika. Nastop dužbe takoj ali po dogovoru, samsko stanovanje preskrbljeno. Naslov v uredništvu. IŠCEM mlajšo moč za pomoč v kuhinji ali gostilni. Nastop takoj. Ostalo po dogovoru. Gostilna Puš, Lavrica 49, 61291 Škofljica, SLUŽBO DOBI mizarski pomočnik ali VK delavec, pomožni delavec, vajenec ali začetnik za priučite v. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača dobra - po dogovoru. Pohištvo Kurnik, Sevnica. SLUŽBO DOBI elektromchanik, za previjanje elektromotorjev in tranrformatoijev. Plača nad 1900 din. Telefon 061-310-119. STANOVANJA MIREN, samski moški išče ne-■ opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Pismene ponudbe pošljite pod šifro „Samski". MOSKEMU oddam v najem opremljeno sobo. Plačilo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (823/72). SPREJMEM sostanovalko, pošteno in zanesljivo. Ela Žefrari, Gotna vas 19, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM dobro ohranjeno zastavo 1100 R, letnik oktober 1969. Vprašajte vsak dan od 14. ure dalje na telefon 22-570. PRODAM FIAT 750, letnik 1969, enoosno prikolico in vprežni obračalnik. Naslov v upravi lista (786/72). NSU MAKS, letnik 1964, prodam. Franc Klemenčič, Žabja vas 1, Novo mesto. KUPIM TRAKTOR z osni, malo rabljen s priključki - plug in fre-za. Naslov v upravi lista (794/72). PRODaM traktor ferguson 35 z dvobrazdnim plugom. Naslov v upravi lista (800/72). KUPIM SPACKA fergona, renault 4 ali AMI.'Franc Murn, Vel. Brusnice 1. KRSKO: 15. 4. premiera slovenskega filma ,,Poslednja postaja'*. Projekciji bodo prisostvovali igralci: Majda Potokar, Polde Bibič, Janez Rohaček, Arnold Tovornik, Tea Glažaijeva, režiser Babič in scenarist Branko Soemen. METLIK\: Od 14. do 16. 4. francoski barvni film „Hibernatus“. Od 16. do 19. 4. ameriški film „Vdova iz Wagon G^a“. 19. in 20. 4. francoski barvni film ,J*rimi hudiča za rep!“ MIRNA: 15. in 16. 4. „Živi ali še boljše mrtvi“. NOVO MESTO: Od 14. do 16. 4. danski barvni film „Rdeči rubin“. Od 16. in 17. 4. filmska vzgoja: „V gori raste zelen bor“. 17. in 18. 4. domači barvni film „V gori raste zelen bor“. 19. in 20. 4. francoski barvni film „Mora za morilca**. SEVNICA: 15. in 16. 4. nemški barvni film „Navihanci iz prve klopi**. 19. 4. ameriški film ŠENTJERNEJ: 15. in 16. 4. ,,Štirje v Buri". TREBNJE: 15. in 16. 4. ameriški barvni kavbojski film ,J*lavolasi maščevalec**. Qg PRODAM FIAT 750, skrbno negovan. Kupim DKW F 11 ali F 12. Janez Nunčič, Aškerčeva 7, Krško. UGODNO PRODAM mercedes 328 kiper. Ogled mogoč vsak dan. Ivo Durjava, Škocjan 29. PRODAM PRODAM KAVC s foteljema, otroško posteljo in kombiniran otroški voziček za dvojčke. Gradišar, Trdinova 5 a, Novo mesto. PRODAM ali zamenjam dve kobili, stari po 10 let, za govedo. Kos, Jablan 10, Mirna peč. PRODAM zelo hudega psa, nemškega ovčarja. Anton Prus, Gotna vas 45, Novo mesto. PRODAM KOSILNICO za traktor Ferguson. Slavko Cešnovar, Pod smreko 28, Ljubljana 1. PRODAM čebele v AŽ panjih in naseljene amerikance. Cena po dogovoru. Jože Mišmaš, Budganja vas 14, Žužemberk. PRODAM OMARO za dnevno sobo. Jandrič, Zagrebška 8, Novo mesto. PRODAM garažna dvižna vrata -izolacijsko obložena, v velikosti 220 X 205. Franc Kotnik, Nad mlini 19, Novo mesto. PRODAM KRAVO, brejo 4 mesece. Ponudbe pod „Šmarjeta**. PRODAM ^obok otroški voziček. Poizve se pri Colariču, Partizanska 8, Novo mesto, ali na telefon 21-017. ZARADI SELITVE poceni prodam sobno in kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista (813/72). PRODAM 4 kubike kamenja za betoniranje. Ivan Pezelj, Pugljeva 4, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno ^alnico. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista (822/72). PRODAM vzidljiv štedilnik. Kocjančič, PaderSčeva 21, Novo mesto. PRODAM PRIKOLICO, nosUnost 1000 kg. Ogled v popoldanskih urah. feter Bučar, Muhaber 23, Novo mesto. PRODAM krožno žago in traktorski obračalnik „Sonc? 4*‘. Naslov v upravi lista (828/72). SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO bo v ponedeljek, 17. aprila prodala na dražbi košnjo trave. Interesenti naj se javyo ob 9. uri na ekonomatu. PRODAM motorno kosilnico. Ogled vsak dan pri Francu Bariču, Mr-šeča vas 9, Šentjernej. PRODAM 1,5 kub. metrov smrekovih plohov. Jože Zupančič, Dol. Kamence 45, Novo mesto. PRODAM SPALNICO, dobro ohranjeno, po Ujgodni ceni. Marijan Tomašev (pri Smiljaniču), Gotna vas 40. PRODAM novo leseno montažno garažo. Naslov v upravi lista. KUPIM KUPIM GARAŽNA vrata. Lahko so rabljena, le da so poceni. M. V., £>olenjski list, Novo mesto. PRODAM TRAVNIK v velikosti 76 arov 8 kv. m, v Cučji mlaki. Vili Tomažin, Gmajna 31, Raka. UGODNO PRODAM novo hišo z gostinskimi prostori ob glavni ce- sti z velikim parkirnim prostorom. Ogled vsak dan. MirKo Moravec, Mali Nerajec, Dragatuš. V METLIKI, Ulica bratstva in enotnosti št. 28, prodam stanovanjsko hišo z gostinskimi lokali, vrtom in manjšimi go^odarskimi objekti. Ogled hiše 15. in 16. aprila ves dan. PRODAM hišo v. centru Črnomlja, primemo za obrtnike ali bife. Vse informacije v trafiki. DRAGI ROJAKI IN OSTALI! Prodam hišo s šestimi sobami, telefonskim priključkom, garažo, tremi kletmi in 650 kv. metrov zemlje. Hiša je oddaljena 1 km od centra Novega mesta. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „420.000 N-din‘*. PRODAM HISo v središču Novega mesta. Spodnji prostori primerni za obrt. Naslov v upravi lista (835/72). RAZNO VDOVEC brez otrok išče zdravo, pridno, pošteno ženo (40 do 50 let). Star sem 55 let, zdrav in nealkoholik. Imam hišico in majhno posestvo. Ponudbe na naslov: Jože Pajtlar, Kremen 18, 68270 Krško (Videni). NAGRADO 1.000 din dajeva tistemu, ki nama odda sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu. Po možnosti s kopalnico. Lahko bi pomagala pri delu. Naslov v upravi lista (792/72). POROCNI PRSTANI! - Za lepa in modema poročna prstana se vam ^lača pot v Ljubljano k zlatarju v Go^oski 5 (poleg univerze). -Z izrekom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ŽELIM SPOZNATI slovensko dekle od 19 do 25 let, ki bi želela priti v Avstralijo. Zaželena je slika s pismom. Moj naslov: S. Stan, Co. Ham. Dre. Box 6, Dampier, W. Australia. Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE PIRC (roj. Povše) iz Drganjih sel 35 se iskreno, zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih dneh pomagdi, ter tovarni Novoteks za podarjeni venec in vsem, ki so jo premili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala go-^odu župniku za opravljen obred in lepo orisan lik pokojnKe. Žalujoči hčerki: Pepca in Minka z družinama ter drugo sorodstvo Ob smrti naše ljube žene, mame, stare mame in tete ANE TOMAŽIN iz Vavpče vasi pri Dobrniču se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom in vsem, ki so na kakršenkoli način počastŠi njen spomin. Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev, IMV Novo mesto, Elektru ZIKI Ljubljana in Lovski družini Dobrnič. Lepa hvala gospodu dekanu Mihaelu Zevniku za opravljen pogrebni obred. Vavpčavas, 10. aprila 1972 Žalujoči: mož Tone, sinova Ivan in Jože z družino, hčerki Ani in Francka z družino Ob izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZIJA VESELA s Hriba v Loškem potoku se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, nam pomagali in tešili našo bol, občinski gasilski zvezi in gasilcem iz Ribnice, gasilskim društvom iz Sodražice, Bukovice, Zamosteca ter društvom iz Loškega potoka. ZB in DU Loški potok. Zahvaljujemo se domačemu pevskemu zboru, ki ga je spremljal od hiše žalosti do poslednjega doma, posebno pa gospodu župniku Vinku Pibm. za pogrebni obred in govor v cerkvi, povdjniku obč. gas. zveze Antonu Sobarju za poslovilni govor, pevovodji Jožetu Modicu za zadnje slovo od sodelavca v pevskem zboru ter Francetu Benčini za zadnje poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadi\ji poti in zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Žalujoči: žena Antonija, sin Alojz z družino, hčerke Micka, Malka, Ivana in Karla z družinami, hčerka Tončka, sestre Antonija, Neža, Karla in Marija ter dmgo sorodstvo Vsem, ki so ob nenadni smrti naše ljube in nepozabne mame, stare mame in tete MARIJE PEKOLJ iz Artmanje vasi 6 počastili njen spomin, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje ter še mnogo drugih lepih darov, izrekli sožalje, iskrena hvala. Zahvaljujemo se vsem vaščanom, kolektivu kavarne Glavni trg, kolektivu Kolodvorske restavracije Novo mesto, kolektivu hotela „Pugled**, podjetju ITAS ter obema sind^alni-ma podmžnicama. Lepa hvala tudi gospodu dekanu. Žalujoči: sin Jože, hčerke Pepca in Mici, Ani, Lojzka, Francka in sin Lojze z družinami ter drugo sorodstvo Ob nenadni izgubi naše ljubljene žene, mame in stare mame ANE ŠINKOVEC z Rateža 4 se iskreno zahvaljujemo Janezu Vovku za človekoljubno pomoč, enako vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki so v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ji darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred, kot tudi TCVcem za petje ob odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu kuhinje novomeške bolnice in podjetju „AVTO** Kočevje za podarjene vence. Žalujoči: mož Franc, otroci Franci in Ani z družinama, Tončka ter drugo sorodstvo Ob bridki izgubi našega ljubega moža in nepozabnega očka ANTONA SAŠKA se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in sorodnikom. Posebno se zahvaljujem del. kolektivu Laboda in predsedniku delavskega sveta tov. Potrčevi za organizirano denarno pomoč, tov. direktoiju Petanu za pretresljiv govor ob odprtem grobu, č. duhovščini za spremstvo, vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, ter vsem darovalcem cvetja. Se enkrat prisrčna hvala. Neutolažljiva žena Bariča s hčerko Barico Zahvaljujemo se kolektivoma Lisce in Jutranjke za prijazen sprejem 22. marca 1972. - Učenci 5. razreda Posebne osnovne šole Novo mesto in tovarišica razredničarka. 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem ^ oddelku: Ana Pene in Marna Blažič, gospodinji z Velikega Slatnika; ^ Vinko Rožič, član Belta, Črnomelj; Anton Golob, kmet z Velikega 2 Slatnika, Ana Brulc, delavka iz Hmšice. J S S , \ tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po mojem vrtu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Prepovedujem hojo in vsakršno delanje škode v vinogradu Ivanke Ulčakar v Stari gori. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ludvik Mugerli, Semič 44. Alojz Kulovec, Jožefa Kobe in Alojz Zadnik iz Uršnih sel, preklicujemo vožnjo, hojo in pašo kokoši po parcelah pod železniško postajo Uršna sela. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. deklico, Zvonka Stipanovič iz Metlike — dečka in Jožefa Golob iz Stranske vasi - 2 dečka. - Čestitamo! ] BULDOŽERSKE USLUGE - za izkope novih in širjenje starih cest, izkope novih*stavb in druga buldo-žerska dela. Pišite na naslov v upravo lista (825/72). Za prevoz stroja poskrbe naročniki! CENJENE STRANKE obveščam, da montiram hitro, solidno in poceni vse vrste centralnih kurjav. J'ože Papež, Inštalacija centralne kurjave. Mestne njive 14, Novo mesto. SCETKE za LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. -Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatoijev - nov izdelek, ki temle-Ijito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. PORODNišNiCE^!^ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Miroslava Stojanovič iz Ljubljane - Saša, Ana Marc s Podturna - Heleno, Ana Črnič iz Metlike - Vesno, Alojzija Novak iz Visejca - Andrejo, Marija Bojane z Uršnih sel - Natašo, Ljubica Vidic iz Crmošnjic - Marjano, Marjeta Planinc iz Krškega - Aleša, Marija Hudorovac iz Lokev - Marjana, Danica Kumelj iz' Straže - Suzano, Ana Žugič iz Dobov - Alenko, Angela Kozinc iz Dolnjega Pijav-škega - Bernardko, Alojzija Trstenjak iz Metlike - Bojana, Jožef^a Nekoksa iz Rovišč - Edvarda, Gabrijela Darovec iz Šmihela - Aleša, Ana Osolnik iz Muhabera - Mojco, Marija Žonta iz Kostanjevice - deklico, Cveta Miklič iz Sadinje vasi - Ljubi ženi in mami Tončki Zagorc iz Dobrave pri Ko stanjevici že-Ujo za minuli 50. rojstni dan še veliko zdravih let mož Franc, hčerki Ivanka s Tonetom in Slavica z Janezom, Andrejka, Matejka in Miran pa ji pošiljajo 1000 poljubčkov. Dragemu možu in atu Francu Murnu iz Podgore iskreno čestitajo za 53-letnico in mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svoje družine - žena Slavka, sin Franci, hčerke Slavi s Karlom, Marija in Dankra, ata in sestre. Vinku Vidrihu čestitajo za rojstni dan in u^ešno opravljeno diplomo - žena Jerca s hčerko Tjaško, oče, mama in sestra z družino. Jožefa Progar in Jožica Ribič, Dol. Kamence 28, prepovedujeva pašo kokoši po najinih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjali. Antonija Sibilja, Prešna loka 3, Sevnkia, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli druge škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih govoril 2. marca 1972 v gostilni Francke Dejak (go-stflna Serif) v Dolenjih Lazih proti Jožetu Kalčiču iz Dolenjih Lazov. Zahvaljujem se mu, ker je odstopil od tožbe. Janez Cvar, Breg 12 pri Ribnici. Cilka Pipan, Gabeije 76, Bras-nice, prepovedujem pašo, hojo in vožnjo ter delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Franc Šušteršič, Smolenja vas, in Anton Šiško, Mali Slatnik, preklicujeva vsako vožnjo po najinŽi travnikih pod vasjo v Smolenji vasi. Kdor Gozdno gospodarstvo Novo mesto o b v e s č a graditelje, da Je s 3. 4. 1972 odprlo PESKOKOP V SOTESKI peskokop Je oddaljen 15 km od Novega mesta In obratuje vsak dan od 6. do 18. ure. Pesek je sejan, odlične kvalitete in primeren za pripravo vseh vrst malt. Cena naloženega peska na vozilo Je 53 din za ms s orometnim davkom. Priporočamo sc! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jelena Biuk iz Bre-gane — Moniko; Steflca Rizovič iz Slanega dola - Dubravko; Antonija Jankovič iz Viher - dečka; Nevenka Milakovič iz Glušinje — deklico; Ivka Grgečič iz Gregurič brega — dečka; Magda Radovič iz Brežic — Jasmino; Kata Todorovič iz Brežic - Tatjano; Marija Jandrečič iz Samobora - Andrejo; Branka Buko-vinski iz Prilep - deklico; Marica Rems iz Hrastine - deklico; Marija Strgar iz Bojsna - deklico; Angela Ferenčak iz Brezine - dečka. - Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici unuli: Avgust Kraupner, upokojenec iz Zagaja, star 78 let; Fani Zobarič, šivilja iz Kostanjevice, stara 38 let; Antonija Oštir, gospodinja iz Hrastka, stara 71 let. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Urbanč se je opekel po vratu, f)rsih in levi roki z vrelo juho; Željko Bošnjak si je pri igri poškodoval desno roko; Eva Horvat je padla po stopnicah in si poškodovala desno nogo; Frančiška Kodrič je padla na dvorišču in, si poškodovala desno koleno; Bogomir Pavlovič je padel s kolesom in si zlomihdesno roko; Janez Lipar se je s petrolejem opekel po desni roki. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 13. APRILA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnosti tedna. Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 15. APRILA: 16.00 do 16.30 Pol ureza pop glasbo - 16.30 do 16.40 Sobotno kramljanje -16.41 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam ter melodij za vas - 17.00 do 17.10 Vlado Curič: Uporaba sodobnih pripomočkov v razredu - 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše - Pogubljene in rešene duše ter skladbica iz naše glasbene šole - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne navalu 192 m. NEDELJA, 16. APRILA: 10.30 Domače zanimivosti - Kakšna politika, kakšne pristojnosti in odgovornost? - Za naše kmetovalce: Martin Gramc: Molzni stroji, njihova uporaba in vzdrževanje - Ob koncu kulturne sezone v brežiški in krški občini - Obvestila, reklame in ^o-red kinematografov - 12.00 dc-4 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 18. APRILA: 16.00 do 16.51 Napoved programa in srečanje z ansamblom Veseli hmeljarji - 16.15 do 17.15 Poročila - Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.15 do 17.30 Tedenski športni komentar - 17.30 do 18.00 Mladinska oddaja. . DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, InŽ. Janez Gačnik, Janez Gantnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc l.apajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Zlvlč. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc,,Jože Spllchal. Jožica Teppey, Ivan Zoran In Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letra naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali ogl.is do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse o.stale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI KACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrači..no — Tl.ska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. L RADIO LJUBLJANA Vsak DAN: poročila ob 5.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 112.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 22.00, Pisan glasbeni spored od ^•30 do 8.00. petek, 14. APRILA: 8.10 Glas-matineja, 9.05 Radijska šola za stopnjo - Nova matematika -del, 10.20 Pri vas doma, 11.00 ^^ločila — Turistični napotki za ^ goste iz tujine, 12.30 Kmetijski ^sveti - Vet. Jože Jurca: Vnetja ^ena pri kravah, 12.40 Z donia-ansambli in godci, 13.30 Pripo-. ^0 vam ..., 14.30. Naši poslu-čestitajo in pozdravljajo, 15.30 za turiste, 16.00 „Vrti-18 ič Človek in zdravje, ‘5 „Signali", 19.00 Lahko noč, Minute z ansamblom ^ncka Burkata, 20.00 Naj narodi • • • 20.30 „Top-pops 13“, Oddaja o moiju in pomoršča- _SOBOTA, 15. APRILA: 8.10 .^sbena matineja, 9.35 S Pihalnim ^estrom RTV Ljubljana, 10.20 Pri ^floma, 11.00 Poročila - Turi-jin-’'* !?^Potki za naše goste iz tu-. Slavif Kmetijski nasveti - inž. kon Pridelovanje in poraba napotki za . 12.40 „Po domače“, 13.30 "poročno vam..., 14.10 Sobot-^ mladi svet, 15.30 intermezzo, 16.00 „Vrti-onpr’* ^ Gremo v kino, 18.15 Iz ornega sveta, 19.00 Lahko noč, Bori Minute z ansamblom svet^ J 20.00 Spoznavajmo Mn domovino, 22.15 Oddaja za ^^^“seljence. 8 on n 16. APRILA; 6.00 do Dobro jutro! 8.05 Radijska ^ otroke — Marjan Marinc: „Sanjski škrat“, 9.05 Srečanja v studiu 14, 10.05’ Se pomnite, tovariši . .. Peter Zlatnar: Nži ljubljanski železnici, 10.25 Pesmi borbe in dela, 11.00 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.30 Nedeljska reportaža, 14.30 Humoreska tega tedna - W. Hildesheimer: Blišč in konec, 15.05 Iz opernega sveta, 16.00 do 18.00 Nedeljsko športno popoldne, 18.00 Radijska igra - Ka-lidasa: „Sakuntala“, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „V nedeljo zvečer“, 22.20 Godala za lahko noč. PONEDELJEK, 17. APRILA; 8.10 Glasbena matineja, 9.20 Pet minut za novo pesmico, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Raoul Jenčič; Strojne oziroma proizvodne skupnosti kmetov, 12.40 Pihalni^ orkestri na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Med zbori Josipa Slavenskega, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 ,,Vrtiljak“, 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne, 18,15 Godala v ritmu, 18.35 Interna 469, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 20.00 Dirigent Milivoj Šurbek vam predstavlja posnetek Verdijeve opere „Falstafi‘, 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 18. APRILA: 8.10 Operna matineja, 9.35 Slovenske narodne bodo izvajali; ansambel Tončke Maroltove s pevci ter moški pevski zbor bratov Milavec iz Brežic, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 16. APRILA TV pregled (Po-niač^’ (Bg) - 9.45 Po do- neta • ^ ^samblom Dorka Škober-‘ in 1P^'^cem Jurijem Rejo (Lj) - •mati (Lj) — 11.00 Otroška Va)i l^ot, Cami svet ži- ~ 11.45 Mestece Peyton — *njski fihn (Lj) - 12.35 TV kaži-n 12.55) (Lj) — Nedeljsko po-Poldne — 16.30 Košarka Radnički ; ^komotiva - prenos (Bg) - 18.00 j*dem rimskih gričev (Ajrrivederci Jtfma) - ital. nim (Lj) - vmes ^bL ob 18.40 Prenos starta vesolj-KJadje Apollo-16 (EVR) - 19.45 Vffi=ak (Lj) - 20.00 TV dnevnik -.20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 ~ serijska oddaja (Bg) '(Zo'k Zabavno glasbena oddaja > PONEDEUEK, 17. APRILA Tv univerza (Bg) - 9.35 (Zg) - 10.30 Nemščina ^'l-00~n Angleščina (Zg) -splošne izobrazbe (2c) ~ 1 c‘5^ TV ~ ponovitev (2g) ~ 1 r Nemščina - ponovitev (7„\ ^ Angleščina - ponovi- 16 w 16-1(^ Francoščina (Bg) ^•horie n, TV pre^ed (Po- ^’-55 do 17.00) (Bg) - ■Vanie ; Kladnik: Ciribu - nadalje-‘‘•'ik n (Lj) - 18.15 Obzor- ■*i)ski K ~ 18.30 V avtobusu — se-‘iaik (LJ) - 18.55 Mo- 19 4 <; v Maksimeter (Bg) 19 đ c Z Maksin (LJ) - 19.50 “(Lj) 20.00 TV dnevnik : Aalu S “ - 20.35 V vffagiAdler: Heydrich v * V rlroTVko /1 r\c ii_ . ^ - t\7^‘ • /^uier; Heyaricn v ^®J CSSR (Lj) - 22.05 Ho- * Švedska - posn. s sve-' (^j) - ~ oddaja v barvah ^•^•05 Poročila (Lj) 5.3aprila (^8) - 10-40 ' ‘2obra7^ ^ LOO Osnove sploš-"PonovTte^ ?s!~\^-^^TVvšoli ^Ponovitev (-7 ~ 15-35 Ruščina &) JT.\(Zg) - 15.55 TV vrtec I h ''S Madj (®g) “ ; ?orje, TV pregled (Po- ' Ir^cK; Pestema - IV. del ..ToirJ-i ~ , 8-35 Naši zbori: Tomšič" (Lj) - 19.00 obli Planinci in vse- ®^mba n i\ _ 10 m ai: (LJ) - 19.30 AU se (Lj) (Marketing) - II. . ?-00xy' 19.50 Cikcak (Lj) -^'^(Lj)^ ^^'?iH.(Lj) - 20.25 17 »»"^^iznem tenisu - po-jVua\^°tterdama (Lj) - . (Zg) - 16.45 do 1 -7 (Pohorje, Pie- »o, “ 1J.00) (Bg) - 17.50 Don 41 18.30 Po domače Z ^ /.•OOT."' Vfliia Petrič« (\ i\ - - 11.00 Francoščina (Bg) — 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) — 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.5:> Angleščina - ponovitev (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.40 Obzornik (Lj) - 16.55 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo - srečanje SZ : CSSR — prenos (IV-Lj) - 19.15 Čarni svet živaU -film (Lj) - 19.35 Risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi; Beno Zupančič (Lj) - 21.30 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka (Lj) - 22.05 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Beograd (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) PETEK, 21. APRILA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 An^eščina (Bg) - 14.40 TV v šoli - pcHiovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-šivec do 17.0()) (Bg) — 17.45 Od tropskega pasu do snega — otroš. oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Rezerviran čas (Lj) -18.45 Gospodinjski pripomočki: Etažno ogrevanje (Lj) - 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Delitev po delu (Lj) - 19.00 Mestece Peyton -serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Knz 72 -prenos (Zg) - pribl. 21.40 Polet vesoljske ladje Apollo 16-1. sprehod po Luni (EVR) - 22.40 Poročila (Lj) SOBOTA, 22. APRILA 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) -.... Polet vesoljske ladje Apollo 16 - II. sprehod po Luni - Športno popoldne: - 13.30 Rotterdam; Evropsko prvenstvo - v namiznem tenisu - prenos - 14.55 Praga: Svetovno prvenstvo - srečanje SZ : Švedska, barvni prenos (EVR-LJ) -17.00 Rotterdam: Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - prenos (EVR-Lj) - 17.35 Po domače pod Poncami ^j) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Štirje tankisti in pes - serijski film (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TV križanka - 21.35 Tekmeca - serijski barvni- film (Lj) - 22.25 TV kažipot (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) - 22.50 HOKEJ CSSR : Finska - posnetek iz Prage (Lj) tujine, 12.30 Kmetijski nasveti inž. Elza Leskovec; Pridelovanje paradižnika, paprike in kumar, 12.40 Z domačimi ansambli in godci. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta, 14.40 „Na poti s kitaro“, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak”, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 „Halo, javite se Podravki!" 20.00 Prodajalna melodij, 22.15 Tržaški skladatelj Giulio Viozzi v svojih delih. SREDA, 19. APRILA: 8.10 Glasbena matineja, 9.25 Igrajo mali ansambli, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turističniapotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Zafošnik: Herbicidi v vinogradih, 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami, 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Jezikovni pogovori, 18.15 Slovenske popevke, 19.00 Lahko noč, otr^i! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 20. APRILA; 8.10 Operna matineja, 9.35 Pesmi in plesi jugo^ovanskih narodov, 1.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franjo Jurhar: Skrb za gozdni red z vidika varstva gozdov, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 15.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pesem iz mladih grl, 14.40 „Enajsta šola“, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 18.15 Orgle v ritmu, 19.00 Lahko • noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO SEVNICA NEDEUA, 16. APRILA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače -Kmetijska oddaja - Ne pozabimo svojih vzornikov (Matej Bor - partizanski pesnik, dramatik, pripovednik) — Za vsakogar nekaj - Tribuna podušalcev — 12.30 I. del oddaje (čestitke in pozdravi naših poslušalcev) - Občinske novice in lokalna poročila - H. del oddaje ,»Čestitke in pozdravi naših poslušalcev" - 13.30 - Zaključek oddaje. SREDA, M9. APRILA; 16.00 Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Po domače -Gospodinjski nasveti - Disko klub brez imena - Mladinska oddaja (mladinci pripravljajo pohod „PO POTEH KOZJANSKEGA ■ ODREDA") - 20 minut za i pop glasbo -18.00 Zaključek oddaie. r POSTANITE PADALCI! LETALSKA ŠOLA NOVO MESTO PRIREJA TECAJ za PADALCE ZAČETNIKE. Prijavite se na novomeškem letališču (Prečna 46, telefon 21-107) vsak dan od 10. do 13. „ £ .y^y^ Petriča (Lj) stezi n\(LJ) ~ ^9.05 Na - 1Q ^ - 19.30 Naš ekran ^ )Snik ?T^^“'"“‘' (Li) - 20.00 ?-3S rtv^),- 20.25 3-2-1 (Lj) Re»o • *^onferenca (Lj) -' ^'la(Lj)^^^^as (Lj) - .... - “ii v v ^2g) -10.30 Nem-" 10.45 Angleščina (Zg) ODSLEJ NON-STOP| od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure v prodajalni vam nudimo izbiro konfekcije, metražnega blaga, gospodinjskih pripomočkov in stro-jev, pohištvo, steklo, porcelan in drugo blago. Za obisk se priporoča kolektiv trgovskega podjetja KRKA, BREŽICE mm S prenosnim električnim agregatom HONDA (Japonska) je električna energija ob vsakem času in. kjerkoli na razpolago z močjo 300, 800, 1500, 2500 ali 4000 W/220V, 50 Hz. Pogon bencinski, upravljanje enostavno! Oglejte si agregate in zahtevajte informacije v prodajalnah ELEKTRCJTEHNE V Sevnici, Krškem ali Novem mestu E300(300W) E1500(1500W) E2500 (2500VV) E4000 (4000W) Brez besed Sreča v nesreči Vlomilec je pobral le cigarete, denarja ne! Hudo je moralo stisniti pri srcu Jožeta Gabnjela, ko seje 5. aprila okrog 17. ure vmil v svojo hišo na Pristavi pri Trebnjem. Od zjutraj pa do njegove vrnitve je namreč neznani lopov odtrgal obešanko z vrat in vdrl v hišo. Prebrskal je dobesedno vse, ker je bilo vse razmetano. Vlomil je tudi v zaklenjeno sobo. Očitno je iskal denar - a ga ni našel. Tat se je zato moral ob koncu svoje preiskave v tuji hiši zadovoljiti z dvema zavitkoma cigaret Drava. Jože Gabrijel je po prvem preplahu potem v stanovanju našel ček za 260 ameriških dolarjev in 6.300 dinarjev gotovine. Kljub silovitemu neredu, ki ga je tat pustil za sabo, ni bil tako zvit, da bi prišel do denaija. Zdaj si z Drava cigaretami lahko nakoplje raka, če pa bi izvedel, koliko denarja je pustil v razmetanem stanovanju, bi ga morebiti celo zadela kap. Ob vsem tem pa se mora bati miličnikov, ki.ga iščejo! AVTO V DREVO V ponedeljek okrog 17. ure je Jože Klobučar iz Bršlina vozil osebni avto s karteljevskega priključka proti Bučni vasi. Po nekaj 100 metrih je avto začelo zanašati, da je zdrsnil s ceste in trčil v drevo. Potem je vozilo odbflo še več kot 15 metrov. Poškodovano voznikovo ženo Malijo so morali odpeljati v bolnišnico v Novo mesto. MOPEDIST IN PEŠEC NA TLEH Ivica Bunčić iz Bosiljevske varoši pri Dugi Resi, začasno stanujoč v Črnomlju, je 5. aprila okrog 22. ure šel peš od Črnomlja proti Vranovi-čem. Za njim se je z mopedom pripeljal Alojz Križan iz Moveme vasi. Med prehitevanjem je zadel pešca in ga zbil v jarek ob cesti. Bunčiča so s hudimi poškodbami odpeljali v novomeško bolnišnico, mopedist pa seje na srečo le laže poškodoval. PIJANI NADLEŽNEŽ Miličniki iz Dolenjskih Toplic so v ponedeljek pridržali do iztreznitve Albina Erbido iz PlešivKe. Erbida se je opil, potem pa je razvezani ženi in otrokom grozU, da jih bo pobil, in rogovilil okrog hiše. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. DOLENJSKI LIST 31 Srebrni jubilej vojaka V soboto bodo v Karlovcu praznovali 25-ob-letnico, odkar je končala šolanje prva skU' pina gojencev inženerijske vojne šole Bilo mu je šestnajst pomladi; vojna vihra je nasilno pretrgala njegovo brezskrbno mladost. Cez noč je postal mož, čeprav je bil še otrok. Usoda ga je potegnila v neusmiljeni mlin. Rano je okusil vse krutosti življenja, ki ga je narekovala tuja roka. Jože Moretti se je iz mladoletnega partizana razvil v polkovnika JLA. Življenjska pot Dolenjca je tesno združena tudi z razvojem strokovnega šolstva v JLA, kajti Jože je eden prvih, ki je še med vojno vihro zapustil borbene položaje in se prebijal do vojaške šole v Beogradu. Po končanem študiju je ostal zvest vzgojiteljskemu poklicu, saj že dve desetletji vzgaja mlade kadre v naši armadi. Bilo je na položaju januarja 1045 rud Žužemberkom. Jože je bil sekretar SKOJ 15. brigade, koje telefonski poziv naročil, da se mora s tovariši javiti v osvobojeni Metliki. Od tam naj bi potovali preko Madžarske peš v Beograd Njihova odisejada je trajala več mesecev, brez zastojev je šlo vse do Daruvarja, tam pa se je zataknilo. Kasneje so celo z le- tali potovali v Beograd. Leteli so ponoči, letala so bila ameriška, piloti ruski, mehaniki naši; to so bila naša prva transportna letala. Med dolgo potjo po osvobojenem in neosvobojenem ozemlju so fantje marsikaj doživeli; imeli so jih že za izgubljene, saj je bil stik z glavnim štabom pretrgan Po enem letu študija se je Jože vrnil v Karlovac in tu 1947 končal vojaško akademijo, kot tudi njegovih 265 sošolcev, od katerih jih je v aktivni službi JLA danes samo nekaj več kot 100. Ker so bili vsi gojenci udeleženci NOB, jim je tudi to narekovalo svojevrstno pot v JLA. Štirje izmed teh prvih gojencev imajo danes čin polkovnika; med njimi je tudi Jože Moretti. Skoraj dve desetletji prenaša Jože svoje bogate izkušnje iz vojaških veščin na mlajše kadre, ki pridejo na šolanje v Karlovac. Veliko jih je, ki so se učili ob njem, spoznavali lastnosti dobrega vzgojitelja, svetovalca in prijatelja. Nemalo je takih, ki so na Jožeta gledali še s posebnim spoštovanjem, saj je eden tistih pionirjev, ki so poleg vojaškega izpopolnjevanje. vedno našli tudi čas, da io pomagali v najhujših letih povojne izgradnje. Težko bi našteli vse tiste mostove, ceste in poti, ki so jih gradile roke inženircev, ki jih je dala karlovška šola. Niso gradili samo objekte, gradili so tudi sebe, saj v tej prvi skupini nihče ni spraševal za narodnost Fante, prekaljene v borbi, je družila najpristnejša vez, ki ji pravimo tovarištvo, in vera v nekaj lepega, kar še mora priti... S DOKL Cigani ostali brez pečenke Odpeljali so 130 kg smrdečega mesa z mrhovišča pri Kočevju, vendar so ga morali vrniti Novomeški Cigani so se 3. aprila pripeljali na Kočevsko po meso. Okoli 130 kg mesa so ukradli z mrhovišča pri Cvišlerjih. Kočevski miličniki so Cigane „za-vohali“ pri Smuki. Okoli ciganskega voza je smrdelo bolj kot za tropom Prvi preleti V soboto so jadralni piloti novomeškega Aerokluba prvič v letošnjem letu dosegi večje razdalje v disciplini prostih preletov. Pilot Anton Gorenc z Mirneje preletel na maršruti Novo mesto - Celje - Maribor - Celje - Mokronog 163 km brez vmesnega pristanka, Mirko Župančič pa Novo mesto - Celje -Maribor ~ Ptuj 118 km. m. 6. aprila so 330 učencem črnomaljske osnovne šole slovesno podelili bralne značke Otona Župančiča. Na fotografiji: slovenski Ivan Potrč in pisateljica Branka Jurca, gosta na slovesnosti, ter Vera Jukič, pomočnica ravnatelja šole med kulturnim programom, ki s« pripravili učenci. (Foto: R. Bačer) »KRALJEVSKI LOV« NA KRKI NE BO IZUMRL z zobmi v boj za sulčjo samico Na znanih drstiščih sulcev v Krki, se je letos drstilo veliko teh plemenitih rib - 2al so ribiči ujeli samo šest samic - Sulcev v Krki še ne bo konec, drst je pokazala skrivnosti Krkinih tolmunov Ce je spomladi voda v Krki ugodna, gre na reko posebna ekipa m odlavlja-nje sulcev; prišel je namreč čas smukanja, ali kot pravijo ribiči, obdobje ženitovanja. Čeprav je to nenaraven poseg v prirodna dogajanja, je tudi tukaj novi čas prinesel svoje. Ikre najbolj plemenite ribe - sulca je težko dobiti, ravno tako živi sulčji zarod, zato je treba odšteti za nakup lepe denarce. Novomeški ribiški delavci imajo vedno srečno roko, letos jim je tudi uspelo nasmukati 30.000 iker. najbolj sntrdečih dihurjev. Meso, ki so ga odnesli z mrhovišča, je namreč že razpadalo. Ko so Cigani opazili miličnike, so jo moški odkurUi, kolikor so jih nesle pete, pri vozu pa sta počakali le Veronika Brajdii, stara 37 let, in Jožefa Brajdič, stara 20 let, in seveda otroci. Miličniki so odločili, da so morale Ciganke zapeljati smrdeče meso na bližnje mrhovišče. Tako je ciganska skupina bila ob „pečenko“, ki je bila gotovo že nevarna za zdravje šc tako utrjenih ljudi. Cigane so miličniki napotili v njihov kraj stalnega bivališča. J. PRIMC. S članom za odlov sulcev, znanim ribogojcem Jožetom Blatnikom, pa je tekel takle razgovor: „Letošnje vodno stanje Krke je bilo ugodno za odlov sulcev na znanih drstiščih v Straži, Soteski in v Kotih pri Dvoru. Večkrat smo poskušali, v mrežah pa nam je ostalo samo šest samic. Dosti več smo ujeli samcev, vendar si s temi nismo mogli -pomagati. Samci so zalezovali svoje izvoljenke, niso bili redki primeri, da se je okrog ene samice vrtelo tudi po pet sulcev. Zato smo bili tudi priče nenavadnih bojev, ko je šlo za to, kdo bo prvi. Pri Soteski sem opazoval velikega sulca, ki je nekoliko manjšega vsiljivca popadel za vrat, zaplesala sta po plitvinah, da je voda kar vrela. Po zma^ se je vrnil spet k svoji izvoljenki, ki je mirno pričakovala izid dvoboja.-«-Potrpežljivo je ležal poleg samice in budno pazil, da se spet ne bi pojavil kakšen nepridiprav. Sulce smo odlavljali podnevi, veliko se jih je pa zdrstilo ponoči; ko smo prišli zjutraj na drstišča, so ostale samo velike bele lise na vodnem dnu - sulčja gnezda. V teh dneh sem videl bizu 40 sulcev; nobeden verjetno ni tehtal manj kot deset kilogramov. Največjega samca smo ujeli v Kotih, tehta! pa je blizu 20 kilogramov. Pri tem prijetnem in dokaj naf>or-nem delu ob Krki sem se prepričal, da je naša reka polna te plemenite ribe. Vedeti moramo, da vseh sulcev, ki so prišli na drst, nismo videli. poleg tega pa nisem štel vseh tistih, ki se še niso spuščali v boj, ker so še preslabotni. Razumljivo, da so si poiskali druge skrivnostne kotičke, kjer so opravili svojo življenjsko obveznost,“ je pripovedovanje zaključil Jože Blatnik, ki že več let odlav-Ija sulce v Krki. S. DOKL V NA KRATKa SEVNICA - Jože BogoVjf J včeraj sklical sejo kulturne nosti. Obravnavali so nje in program kulturnih deP nosti za letos. . ^ BREŽICE - V torek je iz" ni odbor Rdečega križa sklep^^j. pripravah na krvodajalsko 3^ jo, ki bo v brežiški občini * ", 24. in 25. maja. KRŠKO - Klub likovnih aj’ teijev je v torek razposlal P9 jj veniji vabila za sodelovanje^ četrti likovni razstavi amate^ ustvarjalnosti, ki bo v ga* samorastnikov junija letos. ZA TRI TELIČKE BO ZMANJKALO MLEKA Trojčki v Mihelinovem hlevu Redek dogodek presenetil vaščane Nove vasi va ni prenesla porodnega napora in je poginila. Veterinar se spominja, da je bilo sredi mrzle februarske noči. Petrolejka je le za silo osvetljevala hlev. Vsem trem teličkom je pomagal na svet, in ko ]e nato še četrtič pregledal kravo, je stara gospodinja proseče rekla; „Gospod doktor, saj so dosti trije, naj ostane še kaj mleka za Kurirčkova na poti Kurirčkov? pošta (TV-15V ^ ‘ nici 3. apri' ;ej dolgo f vala se je v trebanjski in Kot blisk se je v soboto, 8. aprila, po Novi vasi na Bizeljskem razširila novica o veselem presenečenju pri Mihelinovih. Krava je povrgla trojčke! Dva sta prišla na svet brez vsake pomoči, pri tretjem pa je gospodinja Danica poklicala Andreja Grmovška, ki se bolje od nje spozna na te stvari. Seveda ni pričakovala, da bo še kateri prikukal na svet. Iz malega hleva so hitro umaknili dve kravi, da ni bilo prehude stiske. Sosedje so poskrbeli za o1)a telička, ki sta vsa nebogljena lovila sapo na mokrih tleh. Hitro so poslaU še po veterinarja Ivana Šekoranja na Bizeljsko, medtem ko se je porajalo tretje tele. „No, zdaj nam bo pa krava pogi-nila!“ je med jokom hlipala gospodinja Danica Mihelinova. Nadvse se ji je smilila krava in le malo upanja je imela, da bo preživela trojni po-rod. Veterinar Ivan Šekoranja je v svoji praksi drugič doživel pt>rod trojčkov. Prvič je bilo to v zimi 1953/54 pri Perovih v Dramlji. Slabotna kra- nas! J. teppev startala na Vinici 3. aprila, je ^ prevalila precej dolgo pot. vala se je v trebanjski in s^ i)l občini, te dni pride v Krško iPAt do 14. aprila), nato pojde v občino (od 14. do 19. aprila)^^''; jo bodo spet sprejeli Novon’^rfi' ki jo bodo 24. aprila na N® izročili Metličanom, ti pa 26. aprila izročili pionirjem^^pff r.ialjske občine. 3. majajo vzeli mladi Kočevci, ki jo dva dni izročih nbnisluni * kom, ti pa jo bodo 10. pioniijem ljubljanskih tam pa jo bodo pionirji odn maja v Ljubljano. Požar je zajel kar 20 M Ogenj preskočil varnostni pas in načel gozd ^ silci in domačini so ga ukrotili Okoli 20 ha negozdnih površin je zajel požar, ki ga je 4. aprila okoli 13.30 zanetila pri Koblarjili pri Kočevju iskra iz železniške lokomotive. Dan je bil sončen, trava in grmovje suho, pihal pa je še močan veter prav proti bližnjemu vetra je ogenj preskočU dobro vzdrževan varnostni med progo Za retrospektivo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki bo to poletje velika a*trospektivna razstava del slovenskega mojstra in dolenjskega rojaka Franceta Goršeta. Ob tej priložnosti bo izšel obsežnejši katalog, v katerem bi radi objavili popolne podatke o avtoijevem delu. Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici prosi lastnike Goršetovih del, da jim sporoče tele podatke; naslov dela, material (k‘s, bron, mavec, kamen ild ), leto nastanka ter velikost dela (vsaj višino in širino dela v centimetrih). Vse, ki bi kaj vedeli o CJor-utovili delih, prosijo, naj o tem DhVk’Niijo znance in prijatelje. Na Poljskem so ta teden spre-fi sklep, da bodo poslej izbito omejili število osebnih ' i!'>hil()v, ki jih lahko ku-avm podjetja in usta-rr \c je ta razvada, kot . razpasla. .. konei ognju meu Vzdržuje ga Združeno KO iz Kočevja in Stare ‘ J'- ' ni iz Koblaijev in delavci^; MiS ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 8^' Kc;p »požar pogasili, tako da gozdu posebne škode. ; p'M Požari ob kočevski r sti, vendar na srečo hjjši in zajemajo le nt^ . , šine. Vendar požarov ne o bi lokomotive vsaj v ojifl’';,/; in vetrovnili dneh imcltJ iskrotovce. IZBERIMO NAJBOLJŠE „Tovariši, ko danes razpravljamo o kandidatih za nove odbornike in poslance, pazimo, da ne bomo zgrešili starih napak. Predlagajmo ljudi, za katere vemo,'da bodo sposobni in voljni de> lati. Poiščimo pa med predlogi tudi tovarišice, ker so v proizvodnji naše občine zastopane z več kot polovico.“ Ko sta France^ in Miha tole poslušala na sestanku, sta se le spogledala in takoj vedela, da mislita enako. Tole sta slišala že več kot stokrat v povojnih letih, kar hodita na sestanke. Oglasil se je Mato. Človek, ki je povsod zraven, pa naj gre za voUtve, za športni sprevod, za množično zborovanje ali za organizacijo zdravstvenega predavanja. Na listku je imel zapisanih nekaj imen. Prebral jih je kot predloge za nove kandidate: ,,Predlagam Jožeta Čvrstega, o katerega zaslugah menda ni treba govoriti, ker ga vsi poznamo. Zdaj že štiri leta ni bil odbornik, zato to funkcgo lahko prevzame. Nadalje predlagam direktoija Pepeta Lisjaka, ki je majhno delavnko pripeljal do velikega podjetja. On bi bil lahko tu^ posl^ec. Naš človek, domač.** Francelj se je spet obrnil k Mihi in spet sta mislila enako. Pepe Lisjak je več pijan kot trezen, m če se mu je sluč^no posrečilo podjetje povečati, je to bolj za- sluga okoliščin kot njegovega mozga. Tudi kot človek' ni na dobrem glasu, saj je njegova žena večkrat polna modric. A bila sta tiho. Mato je dalje našteval spisek, med drugimi pa omenil tudi Ireno Pečjak, za katero je pristavil: „Ta naj zastopa mlado generacijo, obenem ženske, da ne bodo venomer kokodakale, kako so v funkcijah prikrajšane. Če predlagamo njo, ubijemo dve muhi na en mah. O Ireni res ne vem drugega, kot da ima šole in da jo imajo v podjetju radi, ker je vestna pri dehi.** Ker je trajal sestanek že dobre tri ure in je bilo ljudstvo pri zadnji točki .le pošteno zdelano, se nikomur ni ljubilo ugovarjati ali dajati spreminjevalnih predlogov. Vsi so bili za predlagane kandidate. Ko pa sta šla Francelj in Miha skupaj domov, sta spotoma hotela poplakniti suha grla pri „Črnem mačku**. Tam sta modrovala: „Čvrsti bo prvi na listi, zato bo izvoljen kot pribito. Lisjak tudi, ker ima zveze. Pečjakovi pa gotovo ne bo uspelo, čeprav je edina, kiji res ni mogoče nič očitati. Poznam jo. Prvič je ženska, ki še ni imela večjih funkcij, drugič ima med svojim spolom malo možnosti za uspeh. Babe že iz zavisti ne bodo zanjo.** Stavila sta za dva litra grajske črnine, da bo tako. KATARINA ŠPIK ifK" 23 ton papirja v 1®^. \ ponedeljek, ob 22- ^^il cesti Krško - Brežice p^.,, železni njem pisneg Tovornjak je vozil i'^'‘?'^'ijil rek pod železnico lico. Na njem je bilo n ton * ' e m m m njaH;4li * uK Črnca pri Brežicah jzja^iiJ njen v Beograd. Voznik J gjcJ* jf se je v Spodnji Libni ^ bankino pri srečanju tomobilom. Šoferju ^ ^ ni pripetilo niČ, škodo P* j, okoU 30.000 din 'tiEDEUO Or>UK i !-3 dolen