GOSPODfiRSTVO  V  SVETO
GOSPODARSKI RAZVOJ DRŽAV LATINSKE AMERIKE
IViave Latinske Amerike, <tvajset po številu, ki so lazvr-jčen« na področju nekJanjiii ko-lonijaLnih posessi »latiaskih« «iriav PotrtugaJije, Spanije in Fjancije, predstavlj-ajo izjedno bogato podiočie sveta, v kiterem živi danes akrog 180 mfijonov prebivalcev. Te driave so po-stale samostojne rep-uiilike pred dkoraj 150 ]eli — so torej sta-rejše kafcor večina danainjih. in-dusUrijsJtih driav — pa vendaj so tipično nerazvite države.
Njihav »toletni razvoj je bil papačen zaradi tega, kar niso v njih izvedli meščanske revolucije in ker je inceemski kapitail usmer>jail aiihov gospoda>rski raz-•voj Uuko, kakor so narekovale koristi držav, v katejih je delo-val. Njihova gospodarstva so po-itaia tipičen surovmski dodatak arazvitega kapitalisličnega trga, pojcm enostranskcga montfcui-turaega gospodarstva. Pasamez-ne driave prozvajajo satrio po en aJi dva prLdelka a!i izdelka {BrazfHja in Kolumbiia kavo, K-oba sladkor, srednjeajtieriške države *banknske republike« ba-nane, Venezuela nafto, Bolivija kositer, Čiie baker itd.).
V obdobju od kta 1945 do 1952 so se drzave Latinske Ame-rike gospodarsko zelo hitro raz-vijaile. Dohodek na vsakega pre-bivaJca se je povečaJ vsaiko Jeio za 3,3 odsrotka, kaj je zelo po-Btiemibn« glede na pri.ra.st prebi-valstva, fei je v Latins&i Amcri-ki večji ks(<or kjerkoli  na svetu.
Ena nafvainejših značilnosti povajnega gospodaj-skega razvoja Lalinske AmerLke je dejstvo, da »e ta proces usmexja in odvija predsvem pod odkriljein driave in da ima izrazito dxlavno-kapi-talistična obdežja. V večini dr-žav imajo tafco inncnovane dr-žavne konporacije za raivoj, ki opravljajo neke vrste planiranje gospoda.rskega razvoja. Država ue daje pobiide za razvoj indu-strializacije sajno s carinsko za-žčito, z davčno vn kreditno poli-tiko, temveč tudi z neposrednijni naki.bamj svajega kapilaJa. Ta ko je na primer leta 1955 od vseh investicij v Latinski Ameriki od-paddo na diriavne uivesticiie 42 odstolfeov, leta 1951 pa 44,5 od-stolka. Po le<u 1955 se ta delež po«4opo«na zmanjšufe zaradi do-ločenih političnih sprememb in krepitve r^ivatno-ka-pitalistični^ teženj, ki dohivafo pofcudo tadi od ziunai, k^r pa ne pomeni Sla-bkvc državnega ka^pkali-zma.
Industrializocija
IndtBtirijSka proi2vodn,ja se jc T vecfijii iatiniko-ameriških držav po<ivojrla t primerjafvi s pred-vojuim ofccfobjctn. M«li8ia je na primer v zahodnejn svetu na pr-¦»cm m«stu gledc hitr<vtfi it>d>as<rij-ske^a porasra t zadnjih 50 letik Leta 1954 je industrijrfta proiz-Todnja t MehiM poraslia v pri-merjar«') i Jrtora 1929 za Iri in pol kral.
Nainovejsi pojar v industrij-•kem raivffju Lali-mfce Amc.rfke }e grj«lnia težkc oid.ostrije ˇ Bra-zili;i, ČM-u, KeJmmfcij) in Argen-tini. Na^ve^ja jtti larna Lalinske Amerike, ki so fo lcia 1946 zgra-<iili  y Braeiliji, daje  milijon  ton
jtkla oa. lcto. Surovinska baza tega ktnoibmata sloni Jia na;bo-gateji:h nahajaiiiščih žc'ezae ru-de na svetu. Največji del akcij družbe, ki je kstnik j&iaJ-ne, pripada diržavi. Tudi v Ciiu so s soredstvi državne kurpoiacije z-a raivoj zgradili leta 1950 pri Koustpsionu jaklarno z zmoglji-vosljo 325 liioč toru Ta jtklarna sed^j predeliije železjio njdo, ki so )O poprej Ktvažaih v ZDA.
V   Mehiki  je  že  pre)  obstajala črna   metaiurgija,  scdanja   proiz-vadnja   pa  uuša     916   tisoi   ton jdil-a  pa  leto.   Kolumbija  je  šele leta   1954     dobila   prvo  jeklorno z  začetjio  proizv^dnjo   125   tisoč lon   jekla.     Ker  »e   Koliumbiji  ni posrečilo     dobili     od     Ek$.port-Import baniie    ia    od    Svetovnc baiike posojila za gradnjo jeklaj-ne, so jeklarno zgradili s precep-njo udeležbo francoskega kapita-la.   Jeklarna  v   San   Nikolasu   v Argentini  je  šele T  gradnji.  Mo-r?.Ia   t>i   začeti     obratovati   ieto«, njena  zmogi>)ivost  pa  bo  znažala 400   tisoč   ton.   Argentina   je  do-zdaj   izdelovala   ckrog   300   tlsoJ ton  jeila  na leto. Kakar ridinK*, so  v vseh  teh  diržavali     zgradili tc-žko  industrijo  pod  okriljem   in neposrcdnim   vplivom  diržave.
V     drugih    drža^rah     Latlnske Amcrike  nimaio   leihe   industrije, loda  za   polrefce    domače^a  trga 50   ra-zvili   ra.?.ne   vrste   faHce   in-dustrije.       Kovinsko-prede!<xvalna indusiriia se je razvila samo v ti-«ih  draavah,  ki  imajo  ie  svojo orgamsf.irano   proizvodajo   jekla.
Finansiranje
KapitjJ za finansiranje povoj-nega gospodarskega razvoja ni pirišel iz inozemsfva. Samo 3 od-stotke povojnih investicij y La-tinški Amerrkj odipade na inozcin-ski kapital. Država je imela v akumulaciji dornBcega kapkaJa svojo posredno aJi nepo&redno rlogo. Države so usmerile naj-rečji del zbranih dc!arskih re-zerv iz časa vojne v gospodar-sJce investicije. Ugodni pogoji za zamenjavo lahnskoameri^cih su-rovin po vojno so brH prav ta4co pomeraben vLr zlasti dotlej, do-kJer ni Evjiopa organizirala s-«>-je  piroizvodnTe.
Ker so s« sedaj tsi ti ifinittflp zna.tno poslablab, se v nAd'*iOn,jeni g06podarskein razvoju teh držav pojavlja problem finansiranja. Večina držaT Latinske Amerike noče prepustiti svojega gospodar-skega razvoja stihijskemu delo-van}u privatnega inazemsfcega kapitala, zato ižče javni kapitall. ZDA pa se že nekaj let izogiba-jo, da bi nudile ta kapitaj v ob-iiki posojil, čel da bo privatni kapital v prfm&ru »ugodnfc kli-me« sam nasel pot do latinsko-ameriških držav. Zato te dr/.ave aktivno sode!u;ejo pri tKtanav-!.}aniu slklaida Z-d.ruiženih fiarodov za finansiranie razvoja nerazvi-(ih držav. Izkoriščaio tud! koo-kurenco mcd evropskimi država-mi in Japonsko ter ZDA zfl svoj razvoj.
B.Vukšič