Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka I Din.
$t. S. Leto XIX. - Kranj, 23. februarja 1935,
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmmjerjev trg fttv. J. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za jfioremjca"! celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. I Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Dajte nam očetov in mater!
Čuden naslov, ho morda kdo mislil. Res je morda čuden, a vendar upravičen.
Mnogi se javljajo kot zdravniki, ki hočejo zdraviti bolno človeško družbo. Na vseh koncih in krajih vidijo bolezni, za katerimi boleha človeška družba, a prave diagnoze ne znajo postaviti. Velika večina teh zdravnikov ne vidi. da je človeška družba bolna pri korenini, pri izviru, pri oni celici, iz katere se po-rajajo novi člani Človeške družbe, novi člani naroda, novi državljani, novi člani Cerkve Kristusove, to je v družini. Družin pa ni mogoče zdraviti na ta način, kakor se zdravijo raznovrstne živalske pasme, samo z zunanjimi leki in pripomočki. Družine je treba postaviti na soliden gospodarski temelj, in še bolj kot to je treba družinsko življenje postaviti na temelj strahu božjega, na soliden temelj krščanske vere. Trdno smo overjeni, da edino na tem temelju je naša rešitev. Ko bodo enkrat ozdravljene družine, potem bo pač lahko zdraviti tudi celokupno človeško družbo.
Vse zlo v naših družinah prihaja od očeta in matere. Dober oče in dobra mati — dobra družina; slab oče in slaba mati — slaba družina. Kakor je prišel po prvih starših greh nad ves človeški rod, tako prihaja po slabih starših vse zlo nad človeško družbo. Če primerjamo med seboj poročne in krstne knjige, bomo morali priznati, da je današnja doba — doba brez pravih očetov in mater. To se pravi, mi imamo veliko moških, a ti moški ne marajo biti očetje; mi imamo veliko žensk, a te ženske ne marajo postati matere. Mnogi moški in mnoge ženske, ki bi po svojem vzvišenem poklicu morali sprejeti na sebe očetovstvo in materinstvo, ga velikokrat mečejo proč in ga poteptajo z okrutnimi nogami. Boste rekli: saj ni tako hudo! Le poglejte jih, marsikateri v kali za-trejo otrokovo življenje, samo da jim ni treba sprejeti na oebe očetovstva in materinstva. Imajo vse pogoje, da bi otroke lahko preživljali in vzgajali, pa jih ne marajo.
Vzrok, zakaj ima današnja doba tako malo pravih očetov in pravih mater, je pač v tem, ker posebno mladina ne pojmuje pravilno svoje mladostne dobe in svojega bodočega poklica. Mladina pač misli, da je zakon poljana sodomska, kjer je mogoče zadostiti spolnemu go-nu, in nič več in nič manj. Le poglejte mladino, kako preživlja svoja mladostna leta, in ta mladina bo kmalu postala i-oditeljica bodočih generacij.
Očetovstvo in materinstvo sta najvažnejši in najvzvišenejši službi na tem svetu, saj sta te službi postavljeni zato, da se po njih obnavlja in množi človeški rod. Nadalje sta pa očetovstvo in materinstvo najtežji službi, če jih zakonski ljudje pravilno pojmujejo. Sam Sin božji je postavil za nje poseben zakrament, da morejo zakonski ljudje prav vršiti vzvišeno službo očetovstva in materinstva in sicer za sebe in za vso človeško družbo, za državo in za Cerkev. Kristus ni ustanovil nobenega zakramenta ne za politike in ne za državnike, ker je pač očetovstvo nad politiko, ker pravi državnik vidi v vsej svoji službi le izvrševanje in izpolnjevanje razširjene očetovske službe.
Kdor hoče prevzeti kakšno službo, posebno če je ta služba važna in odgovorna, se od njega upravičeno zahteva, da se za isto službo zadostno pripravi in usposobi. Nihče ne postne mojster, če ni bil prej učenec in vajenec. Ni vojaka brez prave in temeljite vojaške izobrazbe. Ni učenjaka brez učenja. Toda, kaj se pa dogaja z umetnostjo vseh umetnosti, kar je vzgoja otrok. Zares bodi Rogu položeno, kako se mnogi naši fantje in dekleta pripravljajo na veliko vzgojno delo v družinah; le kako bodo mogli vzgajali svoje otroke za Boga, za koristne člane človeške družbe, požrtvovalne člane naroda in države ko pa sami niso nič vzgojeni in pripravljeni
za to. Silno nevarna je zmota onih ljudi, ki pravijo, da za to delo ni treba nobene priprave in nobene usposobljenosti. To delo vrši človek po svojem zdrav em razumu. Velika zmota!
Navadnemu hlapcu, kateri ne zna krmiti živine in se ne razume na živinorejo, se ne bo pustilo oskrbovanje živine, ker bi napravil preveč škode. Nikogar ne postavijo h kompliciranim strojem, dokler ni do dobra poučen o ustroju teh strojev, sicer pride lahko do velike nesreče. Kdor se ni do dobra izučil v trgovskih poslih, ga ne bodo postavili za trgovski pudeli. Torej tako je v vsakdanjem gospodarskem življenju. Samo oče pa sme postati vsak postopač, vsak ponočnjak, sleherni pijanec, vsaka moralna propalica. Tako pač veleva moderna kultura. In prav v tem je prekletstvo moderne kulture in civilizacije. Ko je v stari zavezi, kakor pripoveduje prerok Izaija, Bog kaznoval izraelski narod, mu je dal za voditelje otroke in norce. Kadar postanejo otroci in norci voditelji naroda, potem je propad naroda blizu. Kadar postanejo moralne propalice očetje in matere, pa naj bodo na zunaj še takšni kavalirji in imenitne dame, potem imamo dovolj vzroka, da se tresemo za bodočnost naroda.
Ponavljamo: Moških imamo sicer dosti, toda to še ni dovolj. Mi rabimo pravih mož in poštenih skrbnih očetov; dovolj imamo žensk, a nam so potrebne dobre in požrtvovalne matere. Tukaj v tej točki se razlikujeta moderni in krščanski zakon, moderna in krščanska družina. In zato je povsem upravičen klic: dajte nam dobrin očetov in dobrih mater! V tem je rešitev družine, naroda in človeške družbe sploh.
Poglavje o
tihem delu
Te dni se je pokopavala JNS, JRKD in vse njene prejšnje sestavne dele. To se je napravilo prav na enostaven način: gospode, prav vsemogočne poglavarje JNS, se je spodilo iz vladnih hiš in g. Jevtič je sam postal nosilec vladne kandidatne liste.
Pameten človek, ki kaj razume navadne olike, bi razumel, da je s temi ukrepi rečeno: Nočemo vas! Generali v Belgradu so to prav dobro razumeli in so tudi sklenili, da JNS kot taka ne bo kandidirala. Saj je bil ta sklep dobro pretehtan, saj so zborovali in sejali dneve in dneve, da so do tega sklepa prišli. Ali. če so to napravili za oficielno stranko, niso tega sklepa napravili za svoje strankarje. Tem so dali navodila, naj kandidirajo na listah, o katerih je upati, da bodo uspele. In glejte jih, kako se danes gnetejo okoli g. Jeviiča! Clcj-te jih. kako odobravajo bič isti gospodje, ki jih je pognal iz ugodnih vladnih palač ven na prosto, da se ozračje, ki je morilo celo državo, temeljito prezrači! Prav gotovo velja zanje pravilo: Skozi vrata ven, skozi okno notri. Kdor pa v hiši dobro gospodari, ta bo že pazil, da tudi skozi okno ne boaulira! nihče, kdor ni dostojen za sprejem pri vratih. Navadna pamet, ki bi morala veljati v politiki prav posebno, bi vsakemu vsiljivcu lahko to razodela. Kam pa naj pride država, če naj ji hišo okužujejo — kameleoni.
V tej zvezi je prav posebno ugotoviti, kako taktizirajo jNSarji. Še do nedavnega je bila JNS po njih govorjenju in pisanju edina skupina, ki je upravičena in zmožna izvajati državna načela. Vse drugo je bilo protidržavno, defeii-stično, separatistično, anacionalno ... — Sedaj pa. ko je ob nastopu južnih sapic g. Jevtič prezračil državno hišo. pa ni več tako hudo. Polno teh besedi je šlo v ropotarnico, celo glasovi o sodelovanju se slišijo. Vendar pa. ko se JNS mora odpovedati edinozveličavnosti, slovesno /a bobna na boben nacionalne fronte! S tem trikom poskuša spet vse druge, ki ne poznajo bobnov take nacionalne fronte, take separatistične, delit istične.   protidržavne   in   še neštete
fronte, kot jih je JNS proglasila, zopet potisniti v kot, da bi kameleon dooil primeren prostor. Pa naj se tako dela za državo? Le kaj naj reče inozemstvo na vsa taka blatenja JNS skupine? Če bi verjelo njihovim poročilom, če bi bilo stanje le približno tako, kot ga JNS opisuje — potem nam vsem „jadna nam majka". Samo s tem lahko ugotovimo, kdo je ruši tel j države!
Leta in leta nam je vladala JNS. Pravijo, da je delala tiho in z vnemo in požrtvovalnostjo. Mi pa smo dovolj okusili to vladanje, saj niso pustili ničesar na miru, kar jim je le malo moglo dokazati, da so v kvar narodu in državi, in tega dokazovanja niso trpeli drugod, kot med stenami zaporov.
Pa gospodarstvo! JNS kriči po vseh listih, ki jih obvlada ta karte! v Sloveniji: nismo krivi krize, sploh nismo krivi ničesar! Sedaj pa pomislite še to, da so se pri nas bahati, da je pri nas še kar dobro in da je drugod še slabše. Ali je bilo radi teh lažnih ugotovitev JNS gro-movnikov uničevati dinar, uničevati zadružništvo, razpuščati narodne gospodarske organizacije? Ali je bilo potrebno odstavljati najbolj kvalificirane strokovnjake, stebre napredka v gospodarstvu? Ali je bilo treba puščati posameznikom nalagati v inozemstvo milijone in milijone? Pa — saj mi nismo nič krivi krize!?
Pa pomislimo še tudi na njihove obljube in programe. Vse se bo zgradilo, ceste, železnice, elektrifikacija... In na vse to je bilo treba čakati tako dolgo, da je jns|>ila vržena na cesto in je sveža moč finančnega ministra prijela za gospodarske vajeti in tudi začela delati, kakor tudi člani vlade v ostalih gospodarskih resorih. Začeli so pa delati pri praznih blagajnah, dediščini jns, in radi tega to delo ne bo lahko, če za njim ne bo stal cel svoboden narod, svoboden takih mogotcev, ki so tvorili jns slabega spomina, pa čeprav je davčni vijak bivše jns še precej na delu.
Mi se nadejamo, da bo vlada g. Jevti-ca znala to tudi v praksi izvesti, in narod, ki je ustvaril državo, jo bo tudi na znotraj očistil razvalin jns, ker bo cel narod v svobodni državi delal in molil.
Občinska finančna politika
ii.
Občinsko gospodarstvo je bilo do zadnjih občinski volitev dokaj ugodno. Poplačali so se vsi mestni dolgovi, popravile se vse gospodarske škode, ki jih je napravila vojna, privabila se je v Kranj tekstilna industrija, ki daje Kranju in okolici vsako leto ogromne dohodke, prihranilo se je okoli 2 milijona dinarjev za šolski fond, nabralo se ie še nekaj drugih fondov ter nakupilo zemljišče za novo 1 judskošolsko poslopje, ki je po spločnem mnenju res potrebno. Pri vsem tem pa so bile občinske doklade razmeroma znosne. O vsem tem pa hočemo, kakor smo že omenili, v posebnem članku obširno razpravljati.
Pri zadnjih občinski volitvah pa sta bili postavljeni dve listi za občinski odbor.
Rezultat volitev je bil, da je zmagala prva s 479 glasovi, druga pa ostala s 366 glasovi v manjšini, k čemur se mora pripomniti, da je za prvo glasovalo 172 javnih nameščencev, " »rv
**c N^> -h in občinskih usluž-
bencev, a za drugo listo so glasovali vsi pridobitni sloji stalno naseljenega prebivalstva. Tako izvoljena večina občinskega zastopa ima 20 članov, od katerih je samo 8 cenzitov, ki plačujejo pridob-niho od razmeroma zelo nizke davčne podlage. Za gospodarsko orientacijo te večine je značilna izjava člana njene uprave za časa volilnega boja, zaradi česar se mora smatrati kot programatič-na izjava, da je bilo prejšnje gospodarstvo občine sramotno iz razlogov, ker so se poplačali vsi občinski dolgovi, ker so bile občinske doklade nizke in ker se je napravil celo prihranek okoli 2 milijona dinarjev za novo šolo. Ta občinski za-stop prezre naročila banske uprave in finančnega ministrstva, da je treba pri sedanji gospodarski krizi skrajne šted-nje, in je mišljenja, da je prav sedaj čas za velikopotezno akcijo za najrazličnejše investicije, ne da bi bili že zato podani točni načrti in še manj proračuni, ampak da ie treba pred vsem in na vsak način občinske dohodke kolikor mogoče zvišati. Občinski proračun za leto 1934-35 je bil sestavljen tako, da je izkazoval okoli 700.000 Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj je bil samo navidezen ter je vsakdo vedel, da je bila davčna podlaga zaradi znanih odredb Finančne uprave prejšnje leto zelo povišana, zaradi česar se ie vedelo, da bodo tudi občinske doklade na državne davke dale veliko višji donos, kakor je bil preliminiran v proračunu. In res so se zvišali dohodki občine že v prvem četrtletju tako, da je občina v svojih vlogah na Bansko upravo opravičeno zatrjevala, da znaša prebitek celih 200 tisoč dinarjev.
V izvajanju svojega velikopoteznega programa je začela občina brez odobritve višjih oblasti graditi letno kopališče, ><- > Važni proračunski izdatki so se za velike vsote prekoračili, iz rednih dohodkov so se plačevale izredne nabave. Kljub taki neopravičeno potrošnji pa je računski zaključek zaradi večjin in v proračunu neizkazanih dohodkov
Eokazal še za okoli 185.000 Din prebit-a. Kljub tako velikim dohodkom pa ie smatral občinski zastop za potrebno, da poviša davščino na blagovni promet, ki po novem zakonu o občinah sicer ni več dopustna, pa so jo meščani plačevali kot nekak prostovoljen davek za novo šolo, na tako visoko vsoto, W «o-
ne da bi se pri tem najmanj izkazala potreba za tako veliko davščino. Proti takemu nepotrebnemu zvišanju so se davkoplačevalci postavili v bran, nakar je banska uprava občino opozorila, da ne sme več pobirati davščine na poslovni promet, ampak da je upravičena uvesti le trošarine in takse. Občinski zastop je nato v seji od 28. 9. spremenil v bistvu le naslov davščine na blagovni promet v trošarino ter predložil ta svoj sklep s starim pravilnikom, ki je bil tudi prav malenkostno, v bistvu le stilistično spremenjen, Banski upravi v potrditev. (Se nadaljuje.)
DELAVSTVO
KRANJ
Kranjske marksiste zelo boli razmah Jugoslovanske strokovne zveze v Kranju, zato kar ne morejo najti pravih besed, kako bi bravcem Delavske politike dali vsaj nekoliko korajže in opravičili veliko nazadovanje „100 odstotno rdečega Kranja" v zadnjem letu. Rdečega dopisnika (ki pa se ne upa izdati s pravim imenom in se rajši skriva pod lepo besedo ..Delavec-inarksist") bi vprašali, kako je naenkrat delavstvo začelo postajati zavedno. Saj vendar rdeči delujejo že trinajsto leto v Kranju in bi v tem času že lahko kranjsko delavstvo nekoliko bolj vzgojili \ zavednosti, ne pa, kar je vprav nasprotno, da so prav rdeči v našem krunjskem delavstvu v veliki meri ubili zavednost in sploh /avesl lastne moči ter upanje na boljšo čase. Trinajst let so delavstvu servirali samo  demagogijo, niso   pa   storili   ničesar za
zboljšanje njegovega položaja delavstva, ki je padalo v vedno hujšo stisko. Prav iz tega vzroka pa je delavstvo izgubilo sleherno upanje in je postalo topo proti vsem svojim stiskam, češ, saj itak vse skupaj nič ne pomaga. Ko je še ne pred letom dni začela JSZ v Kranju reše-vuti, kar se sploh še rešiti da, so rdeči takoj začeli / vsemi silami boj — ne proti kapitalu — ampak proti svojim tovarišem, delavcem, krščanskim socialistom, ki niso hoteli nič dru-gega, kakor pomagati kranjskemu delavstvu in popravili škodo, ki so jo nad njim zagrešili rdeči. S tem so dokazali, da jim ni za dobrobit delavstva, ampak V prvi vrsti za množico, po katere ramah bodo lahko posamezni voditelji splezali i/, revnega proletarskega življenja na lepša, bolj sončna mesta. Delovanje JSZ pa je začeto delavstvu odpirati oči, zavedati se je začelo svoje moči in v okrilju JSZ že marsikje uveljavilo svoje zahteve. Iz vsega ravnanja nu-ših rdečih, ki kriče da se JSZ boji zavednega
Strau 2
»GORENJEC«
Stev. 8
delavstva, vidimo, da se prav rdeči zelo zelo boje zavednega delavstva, ki ne bo več kakor slepo drvelo za vsakim demagogom, ampak ki bo samo odločevalo o svoji usodi ter tako organizirano priborilo boljši kruh sebi in svojim potomcem. Zato je jasno, da besna gonja rdečih
ni toliko naperjena proti JSZ
T9.7 IraVni-
proti za-
vednemu delavstvu, ki zna misliti in soditi demagoge tudi po njihovih delih.
Sv. Jožef je delavski praznik. Za ta dan pripravlja JSZ v Kranju delavski dan. Ob 8 bo v župni cerkvi posebna delavska maša z delavskim govorom, po maši bo v Ljudskem domu delavsko zborovanje, na katerem bodo govorili naši najodličnejši socialni in strokovni delavci. Popoldne bo JSZ uprzorila veličastno socialno
dramo ..Boštjan iz predmestja", ki je gotovo najboljše socialno delo, kar jih imamo v slovenskem jeziku. V drami je obsežena vsa tragedija delavskega stanu, veličastno pa je v njej prikazana rešitev socialnega vprašanja na podlagi prave krščanske ljubezni. Za ta delavski praznik bomo izdali posebne plakate in jih razposlali po vsem kranjskem okraju. — Zu to priliko bomo izdali tudi poseben delavski list, ki ga bomo priložili Gorenjcu. Za sodelovanje smo prosili najboljše slovenske socialne in pa strokovne delavce, obravnavali pa bomo v njem prav posebno položaj gorenjskega delavstva. Delovno ljudstvo vsega kranjskega okrožju nuj poskrbi, da bo ta dan veličastna manifestacija delavske zavednosti in krščanskega socializma.
Tedenske noofice
kranj
Sprehodi v okolico. Kranj ima zelo veliko lepih izletniških točk. Pričakoval boš, da boš videl vsak dan, gotovo pa ob nedeljah, vse polno meščanov, kateri ves teden delajo v zaprašenih trgovinah, obratnih prostorih in pisarnah, na sprehodih — ali v tem se temeljito motiš. Mesto da bi šli na sonce in zrak, da bi si v naravi okrepili zrahljano zdravje, tičijo rajši po zakajenih gostilnah in kavarnah ter zatohlih kinih. Ni čuda tedaj, da je dosti bolehnih in da so močno podvrženi kapi; ženske pa kažejo stari kav izraz. Ljudje božji, pojdite na sprehode, hitite uživat sveži zrak in toploto sonca! Po izoranih drevoredih proti Struževemu in Okroglemu je zdaj najlepši sprehod, sonce naj-blagodejnejše pripeka. Največja sreča človeka je vendar ljubo zdravje. Zato ven — na sprehode!
Skupina poselske zveze sporoča, da ima svoj redni sestanek zadnjo nedeljo v februarju, t. j. 24. t m. v pevski sobi v župnišču ob pol 4. popoldne.
Nove ulice v Kranju. Pred nekaj tedni so začeli mestni uslužbenci v Kranju nabijati po hiša j nove številke in napise ulic. Dozdaj smo v Kranju imeli zelo po starem in enostavno imenovane mestne dele: mesto, Savsko predmestje, Kokriško predmetje. Na to smo bili navajeni. Mesto tega enostavnega imenovanja pa smo dobili kur celili 47 (reci in piši: sedem in štirideset) ulic in trgov. Skoraj ne zaostajamo po številu ulic za Ljubljano. Na to smo kur lahko ponosni. Da štejejo nekatere ulice le po eno ali dve številki, tega pač ne smemo povedati na glas, da ne bo kdo rekel, da se buhumo s takimi ulicami, ki štejejo le po eno ali dve številki. Naše skromno mnenje je, da bi se dulo nekaj ulic in trgov v Kranju kar brez škode reducirati. Tako n. pr. novi Gasilski trg skoraj rs i podoben kakemu trgu, ki bi moral ihieti posebno vrsto številk; tum je le mulo razširjena Ro/envenska ulica, da se pa tam nahaja kak trg, tega nismo vedeli, dokler nismo zagledali napisov, razločnih in rdeče pobavrvanih: »Gasilski trg".   Včasih je bila vseskozi od ro-
ženvenske cerkve tako zvana Rožen venske ulica, iz katere so zdaj napravili en trg in dve ulici. Skoraj malce preveč! Tudi glede imenovanja ulic nekateri žleht kranjski jeziki „ner-gajo" nad tem, da so nekatere ulice dobile neprava imena. Nekaterim ni všeč, da smo dobili v Kranju Trubarjev trg in Tyrševo cesto, ko je toliko domačih in zaslužnih mož, ki že toliko let delajo na narodnem in naprednem polju in so kranjskim meščanom njih imena vse bolj domača. Mi se v to debato ne vtikamo,ampak le registriramo razna mnenja, ki so se pojavila. Tega pa vsekakor ne odobravamo, da se nekateri obregajo nad Sokolskim parkom. Morda napak sodijo, kakor da bi bil ta park samo za sokole, pa to ni tako: park je za vse kranjske meščane napravljen, Sokolski park se le imenuje.
Nič ni popolno na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Zlatorog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zlatorog-ovo terpen-tinovo milo in Zlatorog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: .,Le Zlatorog milo da belo perilo!" Nuše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav. Priporočamo gu tudi mi!
Delavski zabavni večer priredi JSZ v nedeljo 24. februarja ob 5 popoldne v vseh prostorih hotela Jelen v Kranju. •
Nova tvrdka. Kakor smo zvedeli, se je preselila iz Ljubljane v Kranj tovarna .,Saša", ki izdeluje vsakovrstne bonbone oz. kandite, čokolado, čokoladne bonbone, vafelne. raznovrstno pecivo, medenino, lect itd. K preizkušnji so se zbrali znani sladkousci, ki ne morejo pre-hvalili izdelkov, ki jih izdeluje imenovana tovarna. Domačo tvrdko najtopleje priporočamo vsem trgovcem in odjemalcem.
Šolska zadeva. Odkar je odšla gdč. Svaljeva, nimamo še na tukajšnji dekliški šoli učiteljice za 111. a razred. Otroci so se že kar lepo privadili na to, da imajo šolo vsak drugi dan in se že veselijo, du bo ostalo pri tem celo šolsko
leto. Tudi nekateri starši so za to, du imajo otroci tako malo šole, del staršev pa s skrbjo opazuje, kaj bo z otroki, ki ob pravem času ne bodo dobili podlage za nadaljnjo šolanje. Radovedni smo, čigave želje bo oblast upoštevala.
Proslava 85. rojstnega dne preziueula Masa-ryka. V soboto 23. februarja bo obiskal Kranj čsl. konzul iz Ljubljane g. ing. Ševčik, ki bo ta dan popoldne inspiciral pouk češkega jezika v tečajih na tukajšnji gimnaziji, zvečer ob 20 pa bo imel predavanje o pohodu čsl. legij preko Sibirije ter o njihovem povratku okrog zemeljske oble v domovno. Predavanje bo spremljalo 110 skioptičnih slik iz raznih delov sveta. — Tvorec čsl. legij je bil sedanji prezident ČSR dr. Tomaž Garigue Masarvk, čigar K~>. rojstni dan, ki pade na 7. III. 1935, že ob tej priliki proslavi krajevna Jugoslovansko-čehoslovaška liga skupno s tukajšnjo češko kolonijo. Vstop k proslavi, ki se vrši v gimnazijski telovadnici, je prost.
trzic
..Runo" ob slavja. Preteklo nedeljo je zadruga Runo praznovala desetletnico svojega obstoja. Ob tri četrt na deset se je oglasila godba po tržiških ulicah, za katero so korakali gostje in članstvo zadruge k službi božji. Malokrat je pri deseti sv. maši toliko ljudi, kakor jih je bilo to nedeljo. Vse je hotelo po dolgem času slišati svojega bivšega župnika čg. Mat. fikerb-ca, ki je imel pomemben govor, kako vpliva papeštvo na socialno življenje v človeški družbi. Zadruge Runo gotovo ne bi bilo in tržiška usnjarska stroka bi bila obsojena na počasno izumiranje, če ne bi bilo papeževih socialnih okrožnic. Po pridigi je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in papeževo himno. Po sv. opravilu je članstvo odšlo k skupnemu kosilu v Naš dom, kjer je imelo svoj 10. redni občni zbor. Vsa slovesnost se je izvršila v najlepšem redu. Ljudi, ki obračajo besede, se pa vedno najde. Pri takih navadno govori le nevoščlji-vost. — Z Bogom začni vsako delo, da bo do-der tek imelo! — Ta pregovor se je pri zadrugi Runo izpolnil v polni meri.
Opozarjamo na ..Kovačevega študenta" in „Tri vesele za pol ure", ki bo ponovljeno v nedeljo 24. t. m. ob pol 4 popoldne.
cerklje
Proračunska sejn. še nikoli ni bilo v Cerkljah toliko zanimanja za proračunsko sejo. kot letos. Kar dvakrat se je vršila: 7. in 9. februarja. Bilo je prav zanimivo prvič in drugič. Prvič, ker se je komaj začeta seja Da poziv g. šol. upravitelja morala odložiti. Prišlo je namreč do prepira, ker so navzoči mnogoštevilni davkoplačevalci zahtevali, naj občinski odbor pretresu proračun vpričo njih in ne v sosedni sobi, čeprav ločeni le po leseni steni. Isto so zahtevali tudi nekateri odborniki. V ta prepir je posebno posegal obč. delovodja Ju!. Lapa j ne. Nekateri so govorili o strahu pred javnostjo, kar se je pa že slovesno zanikalo. Pravijo, da stvar ne bo brez posledic. Drugič je pa bilo zanimivo, ker je od uprave proračun nuše! hude kritike. Celo trije člani večinskega
odbora so glasovali v večini postavk z opozicijo; tako so bili črtani mnogi osebni izdatki ali vsaj znatno znižuni, kur je v težkih gospodarskih razmerah edino prav, pa tudi bolj v smislu čl. 67 zakona o občinah, ki pravi, du odborniki ne dobivajo za svoje delo v občinskem odboru nobene plače od občine. Pozornost vzbuja, da zu prepotrebni vodovod v proračunu ni niti dinarja, dočim je zu kopališče predvidenih Din 10.00C.
Popravek
Uredništvo Gorenjca je prejelo sledeči popravek:
V smislu čl. 26. zakona o tisku prosimo, da na dopis, objavljen v Gorenjcu št. 6 z dne 9. 2. 35., strun 2, kolona 4. pod naslovom Cerklje, s podnaslovom: Čudimo se vodstvu gasilske čete, priobčite sledeči popravek v 1. naslednji štev. Vašega lista pod istim naslovom in istim podnaslovom, na isti strani, v isti koloni in z istimi črkami:
Ni res, da služijo šolski prostori izključno šolskim namenom, res pa je, da se smejo uporabljati šolski prostori z upraviteljevim dovoljenjem tudi za prosvetna, humanitarna, gospodarska i. dr. društva.
Ni res, da pravi čl. 19., da se volijo člani upravnega odbora tajno, res pu je. da pravi isti člen v istem odstavku, da se voli lahko tudi vzklikoma.
Ni res, da se na skupščini pravkar sprejeti član voli za blagajnika, res pa je, da je bil izvoljeni blagajnik sprejet v članstvo na seji z dne 14. aprila 1934.
Ni res, da bi bil blagajnik voljen hkrati tudi za pregledovalca računov, res pa je. da po gasilskem zakonu pregledovalcev računov sploh ni, pač pa opravlja to funkcijo 5 članski nadzorni odbor, v katerega pa blagajnik ne more biti voljen in tudi voljen ni bil. Res je tudi, da je bil sedanji blagajnik imenovan le zu pregled računov prejšnje uprave, ker nadzornega odbora ni bilo.
Ni res, da tudi čl. 13. govori prav nasprotno, res pa je, da je bil blagajnik izvoljen v 10 mesecu po sprejemu v članstvo,
Ni res, da se je na tej skupščini govorilo o zamenjavi velike motorne brizgalne za manjšo, res pa je, da se je govorilo o zamenjavi za priročne j to brizgalno v zvezi z avtomobilom.
Ni res, da oni, ki so za motorko nekaj žrtvovali, tega kar ne morejo verjeti in da bo treba pač vprašati za voljo ljudstva, res pa je. da bo o tem odločala možnost zamenjave, napredek in potrebe gasilstva.
Prostovolja gasilska četa Cerklje, župa Kranj.
Jože Robas. predsednik. — Milan Pavlovec, tajnik.
Kar tri praznike so te dni Imeli v Lahovčah. V četrtek je bil god gospoda Valentina, v nedeljo so slovesno praznovali .njegovo ro letnico življenja in 23 letnico bivanja med njimi, v ponedeljek pa so v Lahovčah imeli celodnevno češčenje. Zato stoje v Lahovčah mlaji in slavoloki, zato smo Culi te dni neprestano potrkava-nje lahov ških zvonov, vmes pa slovesno streljanje, zato je podružnica sv. Kiorijnnu vsa okrašena. I.ahovci so se res postavili, to je ena,
I. delavsko konzumno društvo je najsofiidnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumenta s
Ali *t član te zadruge?  —  Ali kupuješ v»e pri zadrugi ?
Lavtižar Josip:
junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov.
Nadaljevanje
Grof Lamberg je nadaljeval:
„Huda nesreča povzroči v človeku da skoraj ne občuti več tega, kar ga je zadelo. V Kranju se je že večina prebivalcev vrnila v ostanke svojih domov. Povsod popravljajo, kar je bilo poškodovanega. To boste sami videli, ko pridete v mesto Kranj. Zdaj greste že lahko brez skrbi od doma. Posebej omenim, da sem zelo miloval tiste, katerim so odpeljali Turki moža ali ženo, sina ali nčer v sužnost. Najbolj prežijo na mlada dekleta, da jih dobijo v roke. Koliko morajo te uboge žrtve pretrpeti v turški oblasti! Menda se ne vrnejo nikdar več na svoj dom. Če pa pridejo, so uničene za vse življenje."
Tako je pripovedoval grof Lamberg. Vse je videl na lastne oči. Mnogo drugega, kar je ohranila zgodovina, pa še povedal ni. Ljudje so se tiho razšli in molče premišljevali žalostno usodo svojih rojakov. Poleg tega so hvalili Boga, da jih ni zadela enaka nesreča. Uredili so zopet izpraznjene domove in nadaljevali zaostalo delo. Vendar so bili še vedno v strahu, ker jim je stari Roblek, obče spoštovan moder mož, večkrat dejal: „Če nas je sovražnik letos izpustil, pride pa lahko prihodnje leto."
Pripomniti moramo, da Turki pri svojih napadih niso imeli namena prisvojiti si nove zemlje, temveč le namen, da si poiščejo bogatega plena. Ti napadi niso bili redne vojne na ukaz sul-
tana, ampak le roparski pohodi večjih ali manjših čet, ki so prihajale na Hrvaško in v Slovenijo, da nasitijo svojo krvoločnost. Zaradi tega so bili naši predniki v vednem strahu pred Tureinom. Pomagali so si, kakor so vedeli in znali.
Gospoda je utrjevala svoje gradove, meščani so popravljali obzidje, delali okope, poglobijevali jarke, kmetje so gradili tabore. Za skupno obrambo dežele pa se ni storilo ničesar.
Marsikdo bi vprašal: Na kakšen način so postali Turki tako mogočni?
Prvotna domovina Turkov je bila srednja Azija. Poprej malikovalci so pozneje sprejeli Mohamedovo vero in vedno bolj silili proti zapadu. Prvi samostojni vladar Osman si je privzel ime „sultan". Kmalu je tudi Evropa čutila turško mogočnost. Kristjani so bili premalo složni med seboj, da bi mogli odgnati silovite azijske roparje. Bojeviti turški sultan Mohamed II. je trdno sklenil, da dobi glavno mesto grškega cesarstva Carigrad v svojo oblast. Oblegati ga je začel meseca aprila leta 1453. Cesar Konstantin XII. se je pogumno branil, toda nič ni mogel opraviti zoper polmili jonsko vojsko, objemajočo Carigrad od vseh strani. Tukaj je šlo za veliko odločilno bitko med križem in polumesecem. Dne 29. maja je ukazal Mohamed splošen napad na Carigrad in že popoldne tistega dne je korakal s sijajnim spremstvom v mesto, ko je cesar Konstantin sam padel v boju. Krasna krščanska cerkev božje Modrosti (Svete Zofije) je postala turška mošeja. Grško cesarstvo je prenehalo in Turki so imeli na stežaj odprto pot v naše kraje.
vi.
MLADI GAŠPER LAMBERGAR PROGLAŠEN ZA VITEZA
Vitez je prijuhul mlad, ves oportan ino zlat.
Gutenber.ški graščak Jurij je leta 1472 zapustil službo cesarskega stotnika v Ljubljani in želel preživeti stara leta na svojem gradu pod planino Dobrčo. Ker je bil še dosti krepkega zdravja in znan koi razumen gospodar, mu je ponudil freisinški škof službo glavarja ali upravitelja škofjeloških posestev. Rad je sprejel častno ponudbo, to tembolj, ker je iz Škofje Loke precej bliže na Gutenberg kakor iz Ljubljane. Zato je lahko večkrat obiskal svojo družino.
Njegov starejši sin Gašper je dovršil pravkar eno in dvajset let. Navada je bila, da so plemiče pri teh letih proglasili za viteze. To navado je uporabil tudi Gašperjev oče Jurij. Želel je, da se kolikor mogoče slovesno obhaja ta veseli dan ne samo v družini, temveč v večjem krogu povabljenih gostov. Mladi Gašper je bil za povišanje v viteza dobro pripravljen. Njegova prva vzgojiteljica mati Agneza mu je vcepila vse lepe čednosti v srce. V vzgoji jo je podpiral domači duhovnik Anion Eelder, kateremu je bil Gašper iz srca vdan. Ko je nekoliko dorastel, je obiskoval ljudsko šolo v Kranju. Kranjsko mesto je imelo že v začetku 15. stoletja svoje šolsko poslopje, stoječe na trgu pred župnijsko cerkvijo. Tukaj so se mladi ljudje učili nemško čituti in pisati. Vrh tega so morali poznati temeljne nauke latinščine. Vendar pa je bila šolska izobrazba v tistih časih le predpravica odličnih stanov: duhovništva in plemstva.
Štev. 8
-GORENJEC
Stran 3
HMni
„SAŠA"
TOVARNA   KANDITOY   iN ČOKOLADE ČOKOLADNI BONBONI KANDIT1 VSEH VRST VAFELNI DESERT]
RAZNOVRSTNO PECIVO KEKSI
LECT I. T. I). CENJENIM TRGOVÍ KM SE PRIPOROČA D   O   M   A   C   A T
9) V.
R   D K
druga pa je, da so je g »spod Valentin prepričal, d« ga imajo mnogi radi in ga spoštujejo kot dobrega duhovnika. Želimo mu, da bi čez tri leta mogel še bul j slovesno praznovati svoj zlatomašaj jubilej.
Sola. Kot smo enkrat že poročali, se je na noši šoli v tem šolskem letu izpraznilo dvoje učiteljskih mest. Na eno je prišla ga. Marija Kotzcl iz Višnje gore, drugo pa je ostalo nezaseden.). Otroci imajo deloma skrajšan pouk in zato želimo, da se čim prej upostavi celoten pouk. — Zelo bi bila pri nas potrebna kmetij-fiko-nndaljcvdlna šola, na kar bi kazalo v bodoče misliti.
Jadranska proslava se je vršila preteklo nedeljo v šolski dvorani. Spored je bil pester, g. upravitelj pa je tožil, da udeležba samo 30 udeležencev ne kaže posebnega zanimanja za to.  Kaj pa, če je temu kje drugje vzrok!
Godbeniki pripravljajo za pustno nedeljo veselo igro ..Burka 0 jezičnem dohtarju".
železniki
Občinska org. JNS v Železnikih. Srez Kranj - Skofja Loka.
Zapisnik
občnega zbora obč. org. v Železnikih, ki se je vršil dne 11. septembru 1934 ob 20. uri v gostilni g. Josipa Košmelja v Železnikih. Sklicatelj Dolenc Karel otvarja zborovanje z ozimni na čl. 14 org. statuta eno uro kasneje, t j. ob 21. uri, ter preide na dnevni red, kakor sledi:
1. Poročilo predsednika Dolenc Karla in ostalih članov odbora. 2. Volitev novega odbora. 3 Volitev delegatov za sresko skupščino. 4. Predlogi glede višine članarine: politične in gospodarske prilike. 4. Slučajnosti.
K prvi točki poroča predsednik Dolenc: Današnji občni zbor je bil sklican na ponovno urgen eo sreske organizacije v Kranju. Povod odlašanja ji' bila pač splošna nezadovoljnost nad sedanjimi kritičnimi in nejasnimi razmerami bodisi v gospodarskem ali političnem pogledu. Z občnim zborom se je nek;-j časa tudi radi tega odlašalo, ker je bilo iz merodajnega mesij ■poročeno, da prideta na občni zbor poslanca g. Lončar in dr. Rape ter še nekaj drugih odličnih osebnosti. Ker pa ni izgleda, da bi se eden ali drugi teh gospodov potrudil v našo zapuščino dolino, sem torej sklical za danes ta občni zbor in obžalujem, da je tako malo zanimanja za naše nacionalno ia politično delovanje. (Dolenc poroča nadalje o raznih tukajšnjih zadevah postranskega pomena.) Posamezni člani organizacije so tu in tam iskali v svojih stanovskih in gospodarskih zadevah pomoči in naklonjenosti pri raznih vodilnih osebnostih, toda prvaki naše stranke poznajo svoje pristaše samo tedaj, ko se gre za volilne glasove. -Davčni vijak neusmiljeno pritiska na pridobit« ne kroge, brez ozira na to, da je naša dolina v Dravski banovini po krizi ena izmed najbolj prizadetih, kar je gospodu poslancu Lončarju prav dobro znano, in nihče se ne zmeni za upravičene pritožbe davkoplačevalcev. — Posledica je, da tako upravljanje, ki je ščiteno pod zu-stuvo vsedržavne JNS, vzame še tako navdušenemu nacionalistu vso dobro voljo za udejstvo-vanje v stranki, in vse to zlo se pripisuje JNS!
Ljudje, ki stojijo že nud 30 let v borbi za narodno-napredne ideje, nimajo nikake zasloni-be na merodajnih mestih pri lastnih pristaših, in prav zuto, ker prvaki stranke kot taki za svoje ljudi nič ne storijo, rudi tega ne morejo pričakovati od njih kake pomembnejše delavnosti.
Prisotni vzamejo poročilo predsednika soglasno in z odobravanjem na znanje.
S prednjim poročilom in izjavami končno izrekam navzočim zahvalo za dosedanje zaupanje, Žal pa pri današnjih razmerah nisem v položaju še nadalje načelovati naši občinski organizaciji ter zaradi tegu prosim, da se pri volitvah novega odbora brezpogojno izvoli novega predsednika.
Nato si dovoli vprašati, če želi kdo k tej točki kaj pripomniti, nakur g. Marjan Thaler poudarja, da bi morala stranka sedaj pokuzuti, du nekaj pomeni, in ne le vsakokrat tik pred volitvami priti na dan s polno obljub, katere se potem nikdar ne spolnijo; rudi tega stranka zgublja ugled pri ljudstvu in svojih najožjih sodelavcih. (Soglasno pritrjevanje.)
Zborovulci v splošnem in enoglasno izjavljajo, da sicer ostane vsuk še narodno-nuprednega mišljenju, toda zu stranko niti koraka več. Ob času volitev naj potem išče glasove in pomoč za agitacijo pri tistih, ki so jim naše merodajne nacionalne osebnosti tako zelo naklonjene. Pri današnjih razmeruh se sleherni navzočih odre-
Za neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno orodje, vse za gospodinjstvo
ku sodelovanja ia funkcije kratkomalo odklu njo. Različne obljube za zboljšanje razmer in položaja so samo p.-sok v oi i, vse prošnje in zahteve pa bob ob steno.
Gospod Eranc Vidmar kot najstarejši član stranke odločno izjavi, da ne prevzame absolutno nobene funkcije več ▼ odboru, in tako odklanjajo tudi drugi vsako sodelovanje v stranki. Ker na poziv -predsednika glede volitev novega odbora nihče noče sprejeti nobene funkcije, občnega zbora ni mogoče nadaljevati.
Gospod Janko Bogataj končno poudari, da se pri takih razmerah sploh ni mogoče eksponira-ti, in ker za kako naduljno delo v stranki sploh ni mogoče sestaviti nobenega odbora, se tedaj naše sodelovanje z današnjim dnevom neha.
S tem je padla zadnja napredna trdnjava v Selški dolini, pač radi neznosnih razmer in nerazumevanja s strani voditeljev. Na merodajnih mestih nismo nikdar našli potrebne uvidevnosti, zatorej si kot taki mirno umijemo roke in štejemo odgovornim tiste, ki so in ki držijo za krindo.
Nedvomno bo šlo tako naprej tudi pri drugih organizacijah, ker sedanje razmere postajajo neznosne.
Spredaj izražena naša mnenja so soglasna in potrjujemo s pričujočimi podpisi. (Slede podpisi.)
brezje
„Vodn". Katoliško prosvetno društvo na Brezjah je uprizorilo v nedeljo 10. februarja Voni-borgarjevo veseloigro „Voda'". Igruli so člani dramatičnega odseka. Igra je v vsakem pogledu dobro izpadla. Četudi je brezjanski oder za tako veliko komedijo, pri kateri sodeluje 20 igravcev, veliko premajhen, vendar so jo tudi v tehničnem pogledu dobro izvedli. Pripomniti moramo še posebej, tla je bila izbira igravcev posrečena. Vsak je imel sebi primerno vlogo, du se je z lahkoto udejstvoval. Priznati pa je treba vsem igruvcem skupaj kakor tudi njihovemu vodstvu veliko vztrajnost, da so v kratkem času obvladali tako obširno igro, kateri so kos le večji podeželski odri. Toda v slogi je moč. Le tako naprej! — Kljub temu, da je bilo ta dan vreme skrajno neugodno, je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Prišli so k igri tudi iz Dobrave, .Mošenj in Leš. Ker je /a to igro veliko zanimanje in jih je še veliko, ki bi jo radi videli, je vodstvo sklenilo igro p moviti na dan sv. Matija, v nedeljo 24. februarja ob po) 3 v samostanski dvorani na Brezjah.
Velik popust
slike, okvirji, ogledala, stekle ni na, porcelan
PREDOSLJE
Za evharistični kongre. V torek, dne 26. t. m. zvečer ob H. uri bo v cerkveni hiši fantovski sestanek, na katerega so povabljeni vsi fantje iz cele fare. Govornik bo prišel iz Ljubljane, zato fantje pridite, ne bo vam žnl. Dvorana bo zakurjena.
PR1MSKOVO
Kdor se hoče razveseliti v predpustnem času, naj pride v nedeljo popoldne v Gasilski dom.  Pravijo, da bo tam vse veselo.
škoeja loka
„Veleturist" na odru Društvenega doma nas je preteklo nedeljo kar splošno zudovoljil, ko smo spet opazili nove moči. Prnv od srca smo se nasmejali, pa kdo bi se ne, saj so bili na odru naši Lovrč, Ivko, Viko, Francka, Vera, Julka, Šega. Miha in drugi. Bom poizvedel, kaj bo na pustno nedeljo, pa poročam prihodnjič.
Združenje obrtnikov v Škofji Loki je zaprosilo za znižano vožnjo na Oplenac in v Beograd. Ko kuj več izvemo, bomo poročuli. Priporočamo, da že sedaj ..šparate" v ta namen, du gremo vsi tja doli.
preddvor
Naše gledališko iu pevsko društvo uprizori na pustuo nedeljo ob 3 popoldne smeha polno burko s petjem v 3 dejanjih „Zenin brez neveste" ter ..Čevljev ni", burko v 1 dejanju. Prijatelji našega odra se bodo te vesele prireditve gotovo udeležili.
Prememba posesti. Pavličevo posestvo na Sr. Beli je kupil tukajšnji obč. slugu Florjan Mubi.
Veselo razpoloženje je vladalo ob uprizoritvi ..Radikalne kure". Nasmejali smo se poštene*. Pa tudi čust igruvcem! Na pustno nedeljo pa nam bodo zaigruli imenitno predpustno burko.
Ploha ne bomo vlekli. V letošnjem predpu-stu so na oklicih štirje pari, ki hočejo v zukon-ski jarem.
Pavličev Bavant je dopolnil 85 leto. Pa je še čvrst in krepak pri teh letih. Redno hodi v cerkev ter goni meh pri orglah in ga bo še, če Bog da. Tudi na igro gre in Gorenjca bere, ki gu kupi vsak teden. Živijo!
kokra
Smrt. Dne 7. februarja je umrla posestnicu v Sp. Kokri št. 1. Murijuua Polajnar roj. Logar v 45. letu starosti. Pokojnica je bila iz znane Pilarjeve družine iz Olševka v šenčurski fari. Pokojnica zapušča moža in tri še nepreskrblje-
ne otroČiČe. Rajna je bila skrbna gospodinja in kot mati vzor krščanskim materam. Na malem posestvu je bila vsem svojim vse. Za vratna bolezen — rak na pljučih —- ji je tipihnila zein-sko življenje. Za smrt je bila pripravljena tako, du bi jo stavili po vsej pravici za zgled vsem drugim krščanskim materam. Večkrat previdena je v polni zavesti še v zadnjih urah tukajšnjega življenja sporočila vsem ostalim, zlasti otrokom, naj se vzgajajo po božjih postavah, in vsem navzočim še zadnji trenutek po-oala roko v slovo. Tako umira krščanska mati, ki ji ni ne za posvefnost ne za modo in vese-Ijačenje, pač pa se žrtvuje z delom in molitvijo za svojo družino. Bog nam daj še mnogo takih mater! Upamo, da je od večnega Sodnika že prejela lepo plačilo. Njenim številnim sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
ŠENČUR
Žetev smrti. V Srednji vasi je zapustil ta svet 71 letni posestnik Jožef A r n e ž, po domače Pilarjev oče. Pokojnik je bil prijazen, ljubezniv in značajen mož, vdan v božjo voljo tudi v najsilnejših viharjih usode. Bog s teboj, blaga duša, v večnem domu si in na boljšem svetu. -- Dne 17. pret. mes. je umrla v Ameriki v starosti 55 let Angela Hlastovec roj. Škan-der iz Šenčurja. Zapušča rodbino, ki žaluje po dobri materi. Nebeško plačilo njeni duši, večni mir njenemu telesu v tuji zemlji!
V proslavo velikega Jugoslovana Strossma-jerja se je vršila šolska sv. maša, katero je opravil g. župnik Franc Vavpetič. Meseca aprila t. 1. poteče 30 let od smrti tegu narodnega glasnika in ljubljencu, čigar veličino je nekdanji italijanski državnik Mingetti v ondotnem parlamentu javno izpriča! z besedami: „Spoznal sem tri može, kateri se mi zde povišani iznad človeka: to so papež Leon XIII., hrvatski škof Strossmajer in  angleški državnik Gladstone.
Priprave za velike dneve evh. kongresa nam bude v srcih zvestobo in navdušenje za Kralja vseh kraljev v presv. Evhuristiji. Nova zavest prešinja voljo in um, zato smelo trdimo že sedaj, da se bomo tega veličastnega slavja udeležili v polnem številu.
Uzmoviči na poslu. V Vogljah pri Vrbanetu SO predzadnjo nedeljo odnesli tatovi hranilno knjižico in za več tisoč dinarjev gotovine.
Igre. Bojevniki nameravajo uprizoriti še iie-igrnui zgodovinski igrokaz „V borbi za svobodo". — Gasilska četa pa se pripravlja na tr«-gikomedijo, ki naj bi jo uprizorila v narodni šoli.
Društva, ki se obračajo na Šenčur mdi igre ..Ljobavi cvet je zamorjen", obveščamo, da rokopis še ni razmnožen. Ko se bo to uredilo, bomo objavili v časopisih.
velesovo
Težave. Tudi pri nas je kriza v polnem razmahu. Na višku bo na spomlad, ko se izpraznijo zadnji predali v naših kaščah, v kolikor so te bile polne. Prava umetnost bo dobiti denur za moko in druge potrebe. Tu pa so davčne položnice s prav lepimi številkami. Izpolnjene so pa nepopolno, ker na njih ni povedano, kje naj dobimo denar.
križe
Naj ve javnost! Našla se je plemenita duša, ki je šla od hiše do hiše in nabrala mnogo novih naročnikov. Mi se mu tem potom zahvaljujemo, novim naročnikom pa sporočamo, da jim bomo vedno v redu pošiljali naš list. V slučaju, da bi kdo lista ne prejel, naj nam to takoj sporoči. Prav tako je v okolici mnogo razprodanega ..Koledarja slovenskega gospodarja". Vse naše vasi bi morale vzeti za zgled križko okolico. Pri nas na Gorenjskem moramo širiti pred vsem svoj domači list „Gorenj-ca", ki vas bo vedno o vsem točno informiral.
Preklic. Podpisani preklicujem vse žavljiv-ke, ki sem jih izrekel napram Jožefu Rožiču iz Hudega, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Hudo, 15. II. 1935. — Frelih Andrej.
šport
S. K. Sora v Škofji Loki je priredil preteklo nedeljo smuško tekmo, pri kateri je tekmovalo 25 seniorjev, eden med njimi izven konkurence, ter 10 juniorjev. Za seniorje je bila proga 18 km, zu juniorje pa 8 km. Po zdravniškem pregledu tekmovalcev (dva sta bila zaradi hibe odslov Ijena) se je vršilo žrebanje številk, na kar je bil točno ob 9 start. Sodni zbor s*) tvorili gg. Ogrin Anton kot predsednik, Kmetic Lojze, Cerar Franjo, Planina Lovro in zdravnik dr. Koejančič kot sodniki. Pred tekmovalci so zjutraj ob 7 vozili po progi člani netekmo-valci, še potrebno zaznamovali in urejali kontrole. Prvi so prihajali na cilj ju morji, kjer so jih lepo sprejemali, odvzeli jim smuči in palice ter jih vodili v gorko sobo, kjer so jim postregli z vročim čajem in pecivom.  Kmalu sa
juniorji so pričeli prihajati seniorji. kuterim se je istotuko postreglo. Tekmam je kljub velikemu snega prisostvovalo po celi progi mnogo ljudstva, v Pevmu so jih še stregli z okrep-čili, posebno pa so z največjim zanimanjem sprejemali tekmovalce na cilju pred društvenim domom. Z velikim veseljem BO prisostvovali g.v. častniki našega polka. Zvečer se je v dvorani Društvenega doma vršil družabni večer, nu katerem je predsednik sodnega zbora g. Ogrin objavil rezultat tekme. V medklubski tek raj je dosegel prvo mesto Kalan Avgust v Času 1:45:19: prejel je diplomo in prehodno darilo kluba. Drugo mesto Srdanovič Milutin v časa 1:47:43 in je prejel diplomo in smuči. Tretje mesto je dosegel Jugovic Ivan v času 1:45:19 in je prejel diplomo Med člani kluba je nu prvem mestu Kalan Avgust v času 1:45:19 in je prejel diplomo in smuči. Drugo mesto ima Finžgar Rudi v času 1:49:30 in dobi diplomo in smuči. Tretje mesto Bernik Franc v času 1:53:13 in je dobil blago za hlače. Četrto mesto Martelak Rudi v času 1:59:40 in je prejel termofor steklenico. Med juniorji je dosegel prvo mesto Bozovičar Rado v času 0:59:40 in prejel diplomo in smuči. Drugo mesto Mrak Franc v času 1:00:07 in prejel volnene nogavice. Vse te nagrade so člani in prijatelji „Sore" podarili. Razdelil jim jih je predsednik kluba g. dr. Koejančič. Po objavi rezultata in razdelitvi nagrad se je razvila vesela družba in vsa polna zadovoljstva nad lepo izvedeno tekmo delala načrte za bodoče delo. Po začrtani poti le krepko naprej, vsem pa, ki organizirajo podobne prireditve: Pridite se sem učit!
Škofja Loka. Smuk jemlje slovo, že se kažejo prekopne, nastopili so zares lepi sončni dnevi. Slišali pa smo razne smučarje, ki prihajajo k nam na smuk. da celu Gorenjska nima tako lepih partij kot našu okolica. Pa je tudi res: kur s trga se odpelješ, pa se pridrčiš tudi nazaj. V okolici pa so tako lepi tereni, da se zdi, -kot bi te ungelci „guncali".
Gospodarstvo
Za kmečko stanovsko zastopstvo
Neko veliko napako imamo kmečki ljudje, vsaj mi slovenski: namreč, da \ se, kar bi želeli in mislimo, da smo upravičeni zahtevati od družbe, uprave ali države, hočemo, da bi se nam kar samo naklonilo, kakor zrel sad «pade z drevesa, ko je dozorel. To je velika napaka! Saj vemo iz prakse, da sad, ki dozorel pade sam z drevesa, ne bo dolgo kljuboval udarcu, ki ga je pri padcu na tla dobil: kaj kmalu no pričel gniti! Če hočemo sad dalj časa ohraniti, t. j. ga držati do skrajne dobe njegove vzdržnosti, moramo po sad iti na drevo in ga s skrbjo in previdno odtrgati in s pazljivostjo shranili. Prav tako je s stvarmi, ki jih mi želimo svojemu stanu pridobiti: sami se moramo potruditi za to stvar in celo bati se moramo, da bi nam tisto stvar kar „drugi" naklonili.
Mi Slovenci smo preveliki paragrafar-ji! Vse se mora izvršiti do pike tako, kot govori pisana črka in se v svojo lastno škodo ne pobrigamo, da bi določbe pogledali globlje in zajeli duha pisane črke. Samo malo poglejmo okrog sebe in vidimo takoj, kako hitro se vsaki črki damo prilagoditi, kako malo znamo sami sebe ceniti in zato vedno se ponavljajoči skoki iz ene skrajnosti v drugo. Seveda ne bom takega „bekslanja" očital kmetom, ker mi se držimo svojih izkušenj pri materi zemlji, ta pa je stalna, stara in nepremakljiva ter skokov ne prenese. Toda če tudi mi takih napak naravnost ne delamo, smo pa pod vplivom drugih krogov in zato kar ne upamo svoje »stalnosti" uresničevati, ker že prevečkrat smo bili kmetje zaradi svoje dobre volje bridko razočarani, ker so znali iz naše odkritosti in iskrenosti kovati kapital zase razni nevredneži, ki pa so hoteli veljati za dobrotnike in skrbnike kmetov in kmečkega stanu.
Mi pričakujemo torej vse preveč od pisane črke, pa vendar sami dopuščamo, da »e zakon o pospeševanju kmetijstva ne izvaja po naših občinah, kjer obstojajo občinski kmetijski odbori samo na papirju; ko v sreske kmetijske odbore ne volimo pristnih kmetov, ampak rajši vsakogar drugega, samo da vsaj malo diši p6 kakem drugem vonju, kot samo po kmečkem; niti enkrat še nismo postavili javne zahteve, da se mora oživotroriti banovinski kmetijski odbor. Mi pa potem zabavljamo in se pritožujemo, kako smo zapostavljeni inka-ko se za kmeta malo resnega ustvari in da se kmetijstvo vse premalo upošteva
Stran 4
GORENJEC
Štev 8
pri raznih proračunih in v splošnem gospoda rst vu.
Ce hi m i zakon o pospeševanju kmetijstva izkoristili in bi zahtevali, da se v bistvenih točkah tudi res izvaja, koliko pomoč bi naše kmečko zadružništvo" v njem imelo. Ves ia zakon sloni na -temeljnih točkah, na dvojnem funda-tnentu: vse pospeševanje kmetijstva se prvenstveno godi potom samopomoči kmetov v zadrugah in pa ob sodelovanju kmetijskih strokov lijakov kot svetovalcev pri delovanju zadrug, in pa udejstvovanju kmetovalcev samih na njihovih domovih, pred vsem ob duhovnem sodelovanju in ne po naravnostni praktični pomoči, ker to naj si kmeto-tovnlee po zadrugah sam določuje. Ne moremo sicer Irditi. da bi zakon ne bil potreben nekaj izprememb, toda v teh dveh točkah je zakon najboljši in je le treba obžalovati, da ni delo tako razpredeno, kot to zakon sam predpisuje.
Izvajajoč posledice izvrševanja zakona o pospeševanju kmetijstva, bi bili v stanu izvršiti precejšnje naloge, ki jih mi pričakujemo sicer od kmečkih zbornic, toda mi se razmeram ne znamo prilagodili in zmerom pričakujemo, da nas bo kdo k sodelovanju in k našem;! !as(-neinu delu valil ir. prosil. Temeljito se motimo v tem. Mi sami moramo zagrabiti ir- vse priložnostno izkoristiti vsaj to hote malo. kar se nam nudi. da moremo svoje stvari posvetiti naši lastni stvari. Kmetijski odbori, namesto da bi postati nekakšni naši zastopniki, pa so postala torišča nasprotja kmete, proti kmetu in delo v njih so si prilastili laki. ki v take odbore sploh ne bi mogli priti, če hi se kmetje svoje dolžnosti in moči vsaj malo resno zavedali. V takih razmerah mora politično mišljenje igrati stransko vlogo, kar pa nekateri naši tovariši ne morejo doumeti, v čem se gospod irstvo loči od političnega udejstvo-vanja.
Toda če smo dosedaj take napake delali in smo se dali izigravati za nepotrebne in našemu stanu samemu škodljive medsebojne spore, v bodoče to več ne sme biti. — Na nas mlajših sloni velika naloga, da v naše gospodarsko in stanovsko udejstvovanje vtisnemo prave smernice in podlago za res stvarno in boljše delovanje za dobro našega kmečkega gospodarstva in stanovstva.
Doslej še nobena izmed obstoječih organizacij ni s tako žilavostjo in resnostjo postavila zahteve po kmečki zbornici kakor ZAKŠ. Mi zahtevamo kmečko zbornico res iz stanovske zavesti in iz tega doumljene potrebe po organizaciji stanu. Ker je Zveza absolventov kmetijskih šol povsem resnično tovariška, zato ji nihče ne more očitati kakih drugih namenov, kot teh, ki jih javno in jasno izpovedujemo. In na takem kmečkem tovarištvu mora pred vsem sloneti bodoča prava zastopnica kmetov.
Bodimo si na jasnem, da ni beseda ali ime odločilno za tako stanovsko zbornico. Če eni zahtevajo kmetijsko, drugi pa kmečko zbornico, je oboje prav; bistvo je v tem, da je ta zbornica kmečko-stanovska, ne more pa biti samo kmetij-sko-strokovna, vsaj ne samolastna brez prvoimenovanega temelja. Še več moremo poudariti: niti ni bistveno, da bi ta zbornica bila takoj zakonita predstavnica kmečkega stanu. Prav to, da si mi predstavljamo samo zakonito priznano ustanovo kmečke zbornice, nas od te same to močno oddaljuje, ker mislimo, da se taka ustanova ne more drugače in z istim uspehom uveljaviti. Če bi se mi tega zavedali, bi morda danes bilo jako lahko uzakonjenje naše sla-novske zbornice. Zavedali se moramo čisto jasno in brez prikrivanja, tla kmetijska zbornica more biti res kmečka samo tedaj, kadar se bomo važnosti in pomena zavedali vsi ali vsaj skoraj vsi kmetje in bomo razumeli, da je taka ustanova samo naša in nikogar drugega in torej nihče drug ne more vanjo
kot samo izmed vrst kmetov samih, in nihče drug v njej nima nič opraviti. — Prav globoko moramo biti prepričani, da nas laka zbornica veže prav vse kmete na stanovski podlagi in na stanovski miselnosti ter potrebi. Vsak kmet mora s tako ustanovo živeti v najtesnejšem stiku, t. j. mora se jasno zavedati, da je to nekaj njegovega.
(Konec, prih.)
,.() reklami in sodobnem aranžerstva" je bil
naslov propagandnega predavanja v Kranju, ki ga je priredilo agilno ..Društvo izložbenih aran-žerjev za Druv. banovino" v Ljubljani s sodelovanjem pomočniškega zbora v Kranju 12 t. m. v dvorani hotela Stara pošta. Mnogo je bilo predavanj, toda tako zanimive snovi o najzanimivejših vprašanjih trgovske reklame in sodobnega aranžerstva še nismo slišali. Zanimanje za prireditev je bilo tako veliko, da so udeleženci zasedli vse do zadnjega prostora in tako nad vse ("ustno dokazali svoje polno razumevanje za predavanje.
koliko zanimivosti nudi ta panoga človeku, ki hoče slediti tempu današnjega časa, nam je najbolj nazorna in v zelo poljudni obliki pri-kuz.iiI strokovnjak v tej stroki, predavatelj g. Stane Me:.Mišar. Opisal je poleg vseh načinov uporabljanja reki. sredstev, važnost in veliko pomembnost trgovskega izložbenega okna, ki je danes prav gotovo eno najuspešnejših reklamnih sredstev. Povedal je. na kaj moramo paziti pri urejanju izložbenih oken, zlasti je poudarjal barvno tehniko. Ob zaključku svojih izvajanj pti je aranžersko delo prikazal v prav uspelih posnetkih, ki jih je v ta namen zbral pri raznih tvrdkah. Priznati moramo, da je bil to prav lep večer in so udeleženci tečaja dolžni zahvalo vsem tistim, ki 80 moralno in gmotno omogočili tako lep uspeh, posebno pa Se organizatorjem tečaju.
Nove vrste fižol. Zanimive poskuse bo izvedla letos Kmetijska okrajna zadruga, Dobila
je večjo
količino fižola nove vrste, ki se sicer
prideluje v Kaliforniji, a je lani napravila z njim poskuse' tudi neka sosedna država. Ker se je tam fižol dobro obnesel, je skoraj gotovo, da s<" bo pri nas še boljše. Zanimivo je. da ima zadruga za to vrsto fižola zanesljive kupce in zato garantira producentom prevzeti po minimalni ceni ves pridelek. Celotni pridelek bo pod kontrolo, tako da bo vsuku nadprodukeija onemogočena. Člani se morajo obvezati oddati to vrsto fižola samo zadrugi. Prav tako bo zadruga naredila poskuse za novo vrsto krompirja, ki bo samo za izvoz ter ima tudi že v inozemstvu zusigurane odjemalce in skladišča. Tako je prav! Blago pridelati je lahko, ampak danes najti kupce zanj, je prav težko. Tozadevno postopanje naše zadruge je popolnoma pravilno — najprej si zasigurati tržišče, potem šele pričeti s poskusi. Naš „Oneida" krompir je sigurno najboljši, najbolj zdrav in iskan, vendar ima eno napako: premalo odporen je za transport čez morje. V tuzemstvu je skoraj že nadprodukeija krompirja in če ga drugo leto ne bomo mogli prodati v inozemstvo, potem ne preostane drugo, kakor da naš slovenski krom-pir pokrmimo živini, ker je tudi v Srbiji in Primorju pridelek že odvisen, tako da ga celo pošiljajo k nam. — Koliko umevanja ima vodstvo zadruge za bodoči razvoj našega kmetijstva, so nam dokaz izborno organizirani poskusi, ter smo prepričani, da bo imela naša zadruga popoln uspeli. Le eno jo teži — kapital ji manjka. Vendar pa se govori, da bo dobila večjo vsoto po znižani obrestni meri, da bo lažje izvedla svoje obsežne načrte.
Prodaja oz. nakup radijskih aparatov. Opozarjamo na odlok min. za prom. P. t. (>440 z tlne 2h. 1. ki se glasi: lz razpravnili spisov o brezpravno instaliranih  radijskih aparatih je razvidno, da se večina kupcev izgovarja, da jih prodajalci niso opozorili na čl. !"■> fin. zakona za leto 1°2H-J(>. odnosno čl. 1 in t), pravilnika o sprejemnih radijskih aparati, kateri izrecno za-branjujejo instalacijo aparata in antene preden dobili predpisano dovoljenje pristojne pošte.   Kupci se tudi izgovarjajo, da so jim prodajalci izjavili, du bodo sami preskrbeli dovoljenje, kar pa niso storili.   Bili so tudi slučaji, da so prodajalci  ali njih agenti zahtevali od kupca predplačilo naročniške takse, da jo predajo pošti in izposlulejo dovoljenje, pa so denar zadržali za sebe.    - S takim brezvestnim ravnanjem so privedli prodajalci kupca v položaj, da brezpogojno pade pod stroge odredbe čl. 2Vt finančnega zakona odnosno čl. S. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih, ki pravi, da bo vsak. kdor brezpravno instalira radijske aparate, kaznovan  s triletnim zneskom naročnine  /a   uporabo sprejemnih   radijskih aparatan bo vzel v korist države, Da bi se kupci radijskih aparatov odvrnili od neizbežne kazni   bodisi   radi  nepoznavanja zakonskih   predpisov,   bodisi   radi brezvestnosti prodajalca in ker so ostali vsi prejšnji opomini brezuspešni, se vsem prodajalcem radij, aparatov  najstrožje odrejuje. da zahtevajo od vsa-|uujvečja trgovina /. iz- kega kupca radijskega aparata dovoljenji- pri-' gotov Ijenimi    oblekami   stojite pošte za postavitev   aparata  na vpogled nu Gorenjskem. Istotum  m šele na podlagi tega dovoljenju mu smejo vsakovrstno    blago    za   prodati  o/, montirali aparat   in  anteno. \»aka obleke,   perilo   in   klo-   prodaja oz, poskusna montaža aparata in ante-buki  itd.              ne kupcu, kateri se ne i/kaže z dovoljen jeni _ _______ pristojne puste, je strogo zabranjena.
Zajamčeno nepremoč-Ijivi! Cena Din ISO.— Za dame in gospode. Zdaj, ko je suknja pre-težka, pride v poštev veterni jopič. Zlasti za tov. aparat pa si de/ev ne dni zelo pri pravno. -  Priporoča si
Albin Jazbec
Kranj
mim 06lhs§
Z. • . besedo tnalih ogla .-h se pl»caOôO D. Nainisnjš' znesek te6 D.
Samo Din 143-
Otomane, divane. modroce in vsa v to široko spadajoča dela vam nudi naj-cem-ji! ter se priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. F. Ažmann. ^__
Star baker, medenino in cink pločevino kupuje ..Kovina", Kranj.
Stanovanje oddam v najem na posojilo hranilne knjižice Kranjske mestne ali Ljudske hranilnice, za 20 ali 25 tisoč Din. Naslov v upravi lista.
Izgubil se je mlad volčji pes, sliši na ime „Don". Če kdo kaj ve o njem. naj sporoči mizarstvu Farovška Loka — [vran i.
TUDI TO JE MOGOČE.
da dobite pri meni po nizki ceni, a dobro izdelane vse vrste čevljev, kakor smučarje, gojzarje, škornje, in vse ostale po modnih vzorcih izdelane čevlje. Dela izvršujem točno po meri.
JANKO PERČIČ
čevljar     RUPA >0 PRI KRANJU
Ženini in neveste!
PRSTANE in razna darila dobite po najugodnejši ceni le pri znani tvrdki
B. RANGUS, zlatar, Kranj
Prva zlataeska delavnica na Gorenjskem
Sprejemajo se popravila Kupujem staro zlato in srebro!
Velika izbira pasov za narodno nošo. Izdelam jih po želji.
Št.995. Elegantna KKOM z^m-stna ura s finim pravim švicarskim Anktr kolesjem, v kamnih tekoča
Din 143 —
Št. 996. Ista s svetlečim kazalnikom in kazalci Din 154'—
Št. 912. Žepna ura An'er Remontoir, pravi švicarski stroj, ieoo ohišje, ze!o dobra Din 35"—
Št. 913. Ista z r .dium svetlobnim kazalnikom in kazalci       Din 45 —
Triletno pismeno jamstvo  Nikak riziko
Zaneniiiv^ dovoljena, tudi se vrne denar.
Cenik zastonj in poštaine prosto.
H. Sutlner, !Ljubljana 9
Laslt-a protokol-nma tovarna ur v Sv:ci. •v-xjù-jMwms^ssi&rm mn&BSEKsm ihiiiii iwiii i a»
Priboljšek za pustne dni!
Po znižanih cenah dobite pri meni fino suho meso kg Din 14.—. fino topljeno mast za pustne krofe kg Din 15.—. svinjsko pečenko, sla-tiîno kg Din 12.—, mrežno pečen-ko kg Din 16.—. — Priporoča se
j   A   M   N   I   k FRANC
<->      MESAR IN PREK A JE VALEČ
KAM HITIŠ?
Ker najlepše in najcenejše ti napravi vse pohištvo po modernih vzorcih in po tvoji želji domača tvrdka
Zupančič Josip
mizar      PRIMSKOVO PRI KRANJU
Vedno imam vse v zalogi. Vsak naj se pred nakupom prepriča o ceni in kvaliteti!
Kmetijska okrajna zadruga
registrovana zadruga z omejeno zavezo V KRANJU 710 članov
VABILO
na V. redni občni zbor
Kmetijske okrajne zadruge v Kranju r. z. z o. z.
ki se bo vršil
v pondeljek dne 4. marca 1935
ob 10. uri predpoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju.
H DNEVNI RED:
s 1. Čitanje revizijskega poročila.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva. ==£ 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1934.
|p 4. Dopolnilne volitve načelstva in volitev nadzor-
H= ">. Slučajnosti.
HI Obsežno se bo poročalo o vnovčevanju poljskih
pridelkov, o poskusu z novim semenskim krom-iH pirjem in fižolom ter o vseh aktuelnih gospodar-
ili skih prilikah, ki bodo gotovo zanimale naše člane,
H| zaradi česar je polnoštevilna udeležba potrebna.
M Kranj, 20. februarja 1935.
Odbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju.
Predsednik: 1 ovro Novak 1. r.
Tajnik: Ivan Zupan I. r.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Piska Tiskarnn Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.
555555555555555555555555555555M555555555555555555555555555555
7148
5599999
91