GOZDAR NOVO MESTO Leto Vlil Štev. 3 DOLENJSKI GOZDAR GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Novo nesto, december 1971 Številka: 3 Letnik VIII. IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in člani ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Jože Vidervol, ing. Jože Falkner in Prane Markovič VSEBINA Stran 1. Sklepi organov upravljanja 1 2. Socialno razlikovanje in njihovi objektivni izvori 12 3o Deset let notornih žag 16 A«, Sanoupravni sporazun je sprejet 23 5» Ustanovitev snučarskega kluba "Gozdar" 45 6. Vtisi z ekskurzije "Gozd in rekreacija" v Švici 47 7. Sestanek borcev NOV na Bazi 20 64 80 Zgibni traktor "Tinberjack" na GO Podturn 67 9 = Kongres sindikata delavcev industrije in .rudarstva Slovenije v Kranju 70 10. Referendun je uspel 74 Ho Potovanje piše pesen z doživetji 75 12o Zapisek o denonstraciji obiranja senena 84 13. Kako vozijo naši šoferji tovornjakov 87 14. Izobraževanje za delo na delovnen nestu 92 15. Uspešnost poslovanja delovnih enot v prvih 9 nesecih 1971 94 16. Hunor 96 1?o Zadnji sklepi organov upravljanja 98 SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA Na skupni seji delavskega sveta in sveta lastnikov gozdov podjetja dne 27«.8.1971? ki se jo je udeležilo 29 članov, sta sveta razpravljala in sklepala o naslednjem: 1« Sprejela sta poročilo o poslovnem uspehu za prvo polletje. Pri tem sta ugotovila, da je rezultat poslovanja ugodnejši od lanskega. Na povečanje dohodka sta v veliki meri vplivala večja proizvodnja in kvalitetnejša izdelava sortimentov. Na kratko se seznanimo z nekaterimi glavnimi postavkami poslovanja: Dohodek podjetj in stroški 1970 1971 Indeks Celotni dohodek I. polletja 19,906.247 26.137,672 131,3 od tega izvoz: v dinarjih 1,745.539 4,723.568 270,5 v dolarjih 139- 643 314.905 225,5 Stroški I. polletja 18,152.656 23.078.395 127,1 Od tega: - odkup lesa 5,4950382 6,159.197 112,1 - osebni dohodki 6,952.553 9,159.197 131,2 Dobiček 1,753.591 3,059.277 174,7 Poprečno število zaposlenih Poprečno mesečno izplačilo 660 705 106,8 osebnega dohodka na delavca 1.036 1.327 128,1 Prodane količine esa 70.281 m3 78.699 m3 112,0 Odkupljene količine lesa 27.396 m3 30.885 m5 112,7 V primerjavi z lanskim letom je čaja lesa presežena, prav tako količinska ir pa tudi odkup. L vrednostna pro- Pri tem je povečano število zaposlenih, vendar podatki, izračunani na zaposlenega delavca kažejo določen porast produktivnosti in rentabilnosti: 1970 1971 Indeks Celotni dohodek na zaposlenega 30.161=- 37-075.- 123 Dobiček na zaposlenega 2.657.- 4.339«- 163 Izvršitev letnega plana Plan 1971 Izvršeno % izvr- do 3o.6. šitve 1971 Io Vrednostno Prodaja gozdnih proizvodov 35,620.440 22.872.166 64,2 % Gozdnogojitvena dela SLP 4,186.295 1,846.225 44,1 °/o Gozdnogojitvena dela ZS 1,694.833 734.510 43,3 °/o Urejevalna dela 647.407 314.167 48,5 °/° Druga realizacija 2,378.300 1.427.331 60,0 °/o Skupaj 44,527 «275 27,194.399 61,1 °/o II« Količinsko Prodaja lesa 138.330 m3 78.699 m3 56,9 °/° Odkup iesa 35«800 m3 30.885 m3 86,7 °/° Poprečne cene prodajna cena, glede na strukturo 268,60 din 285,84 din 106,4 Od tega• SLP 259,^2 din 279,70 din co 0-0 1— 1 ZS 282,81 din 295,34 din 104,4 Odkupna cena 189,87 din 199,42 din M O vn O Tudi v zasebnem sektorju je dosežena ugodna realizacija plana., Ta je naslednja- Plan 1971 Realizacija I. polletja % izvršitve 1. Prodajna vrednost lesa 2. Odkup lesa, biol.amort. 10,279.090 9,121.591 88,7 % in vzdržev.poti v ZS 9,163.524 8,101.977 88,4 /0 3. Str. gospodarjenja 1,772.349 1,536.626 86,7 % 4. Izguba 656.783 517.012 78,7 % Terjatve do kupcev so v primerjavi z lanskim letom povečane za 32 % in znašajo 13,425-691.- din. To povečanje terjatev sicer negativno vpliva na likvidnost podjetja tako, da večkrat ni bilo mogoče redno plačevati naših obveznosti. Dvig terjatev j§/sicer razumljiv zaradi večjega obsega prodaje, je pa tudi pogojen s splošno jugoslovansko nelikvidnostjo. 2. Sprejela sta tudi samoupravni sporazum, ki so ga podpisale vse gozdarske organizacije. Sporazum je objavljen v tem glasilu. 3. Na podlagi določil statuta sta sveta izvolila v odbor za cene naslednje tovariše predstavnike delovnega kolektiva: Pavec ing. Vlada, GO Novo mesto za predsednika, Veselič Alojza, GO Trebnje, za člana in Jakab Kolomana iz uprave za člana in naslednje predstavnike lastnikov gozdov: Može Dušana iz Dvora, Bukovec Franca iz Jelševnika ter Senica Antona iz Podturna. V odbor za prošnje in pritožbe pa sta oba sveta izvolila naslednje člane - 1. Bajt Mirko, GO Novo mesto, član kolektiva 2. Bukovec Janez, GO Trebnje, član kolektiva 3. Bradač Alojz, Podhosta, predstavnik lastnikov gozdov, 4. Plut Martin, Drašiči, predstavnik lastnikov gozdov 5. Sprejela sta na znanje informacijo o izvršenem pregledu zaključnega računa po predstavniku/družbenega knjigovodstva. Na zaključni račun ni danih bistvenih pripomb. Delavski svet je imel od izida zadnje številke Dolenjskega gozdarja dve seji. r 4 Na seji dne 27» avgusta 1971 je 1. Sprejel predlog sprememb in dopolniteVinvesticij za leto 1971 in sicer lo Za gozdno cesto Luža-odd.47 /GO Črmošnjice/ se odobri razlika do polne predračunske vrednosti izgradnje te ceste in sicer 177-000,- din iz razlike prostih sredstev, ki so nastala s prihrankom pri gradnji drugih cest /Mrzle doline-Ambrožev ovinek, Cinkarska-Cink, Laze-Srednja vas, Nemec-Velo prepadna/, ostala manjkajoča sredstva v znesku 28.000,00 din se zagotovijo in financirajo iz poslovnega sklada. 2. Nabava opreme za kuhinjo - Uprava GG štedilnik in pomivalna miza 3-450,00 stoli in mize ' 3-700,00 3. Snežni plugi 3 kom /cestno podjetje/ za GO Straža, črmošnjice, Črnomelj Investicije se krijejo iz poslov .sklada 18.000,00 4. Cisterna za gorivo in črpalka za GO Podturn 15.000,00 v 5. Žaga Poganci stroški 350.000,00 odobreno stroški - gradb.in obrt.dela Pionir 66.300.- 73.400.- - gradb.in obrt.d.last .20.000.- 30.000.- - električ.napeljava - odsesalna naprava in 59-300.- 59.300.- silos 30.000.- 62.900.- - montažni stroški 25.000.- 25-000,- - kanaliz.ureditev pro- štora in podstavki 99.400.- 99.400,- 300.000- 350.000.- Manjkajoča sredstva 50»000»- din se pokrijejo iz poslovnega sklada* Mehanizacija Prosta sredstva od kamiona MAN - 14 ton od katerega nabave se odstopi 340*000,00 se nameni za naslednje: - kamion PAP 22 B s kasonom brez ročic in dvigala za GO Črmošnjice 255*000,00 - škarpirna deska za buldožer gradb*obrata 10*000,00 - MVU - motorni vitel /brez vrvi in podvozja/ za GO Novo mesto 41*600,00 - Voziček - maček /sestavni deli žičnega žerjava/ za GO Novo mesto 3^»600,00 - Traktor FE 533 - za drevesnice /Podturn/ 35«000,00 - Traktor FE 558 - za vzdrževanje cest in pre- voz gradb*obrata, s tem, da dobi GO Črnomelj dosedanji traktor gradb*obrata 55«000,00 - Hidravlične klešče za nakladanje drv z dvigalom HIAB 177» 173 /GO Črmošnjice/ okrog 8,000,00 - Motorna kosilnica - za drevesnico okrog ______2*000,00 /GO Novo mesto/ Skupaj 441*200,00 Sprejel je sklep o povečanju štipendij* Štipendija za srednjo šolo znaša do 450,00 din, za višjo in visoko šolo do 600,00 din. Nadalje je sprejel sklep o spremembi in dopolnitvi pravilnika o delovnih razmerjih in sicer tako, da se šoferju avtobusa prizna na delovne pogoje isto število dni dopusta kot šoferju kamiona. 4-. Sprejel je tudi sklep o dopolnitvi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov«, Gre za določitev osnove za delovno mesto traktorist Timberjacka, ki znaša 8,62 din na uro«, Pomočnik traktorista pri traktorju Timberjack pa prejme 6,88 din na uro o Poveča se tudi osnova za delovno mesto drevesničar in skladiščnik na GO Podturn od dosedanje 1.884,00 na 1.968,00 din. Osnove so se povečale zaradi spremembe obsega dela, saj je delo z večjim traktorjem težavnejše in odgovornejše kot s Pergusonom, vodja drevesnice pa opravlja poleg skladišča še posle ekonoma menze. 5» V pravilnik o motornih vozilih se v poglavju, ki ureja nagrajevanje šoferjev za prevožene kilometre na novo vpiše še voznik avtobusa, ki prejme nagrado pod enakimi pogoji kot šofer tovornega avtomobila OM Tigrotto. 6. Zavrnil je pritožbe zoper sklep komisije o dodelitvi posojila za gradnjo stanovanjskih hiš, ki so jih vložili Rab-zelj Ludvik, Zorc Zofija, Lovšin Milan, Luzar Jože in Turk Ivan. 7. Obravnaval je pritožbo Pelc Ivana, delavca GO Črnomelj, ki jo je vložil zoper odločbo obratnega delavskega sveta, s katero mu je izročen sklep o prenehanju dela. Obratni delavski svet je sprejel sklep o prenehanju dela zaradi zmanjšanja obsega dela. Pelcu Ivanu je izdal odločbo iz razloga, ker je nediscipliniran delavec. Ko je delavski svet obravnaval pritožbo, je moral upoštevati socialno stanje prizadetega in njegove družine pa je zaradi tega sprejel sklep o tem, da pritožbi ugodi. Pelc Ivan še nadalje ostane član delovne skupnosti, vendar mora spremeniti svoj odnos do dela. 8o Sprejel je sklep o prodaji polovico koče "brunarice na Brezovi rebri lovski družini Novo mesto za celo 14.000,00 din. 9e Bukovec Feliksu je odobril kratkoročno posojilo v znesku 4.000,00 din za nakup stanovanjske hiše. 10. Potrdil je zamenjavo gozdnih parcel: GG odda pare. št. 664 k.o. Podljuben Bukovec Francu, Gor. Mraševo, dobi pa pare. št. 3883 in 3882 v k.o. Vinja vas, GG odda pare. št. 1336 v k.o. Brusnice Hudoklin Jožetu iz Brusnic 10, dobi pa pare. št. 2753/50 v k.o. Gaberje. GG odda Grubar Francu iz Polhovice pare. št. 739/2 v k.o. Polhovica, dobi pare. št. 2654 v k.o. Brusnice. GG odda Miklavčič Neži, Gor. Brezovica pare. št. 739/1 v k. o. Polhovica, dobi pa pare. št. 2624 v k.o. B-rusnice. Miklavčič Neža doplača še razliko v vrednosti v višini 1.085,70 din. GG Odda pare. št. 2512/11 v k.o. G. Orehovica Božič Francu, Tolsti vrh, dobi pa parcelo št. 2665 v k.o. Brusnice. GG odda Kosmač Francu pare. št. 2515 v k.o. Orehovica, dobi pa pare. št. 3590/3,4 in 5 v k.o. Vrhpolje. Na seji dne 24. 9« pa je delavski svet: 1» ^Sprejel normative za vlačenje lesa. 2. Potrdil je pogodbo o nakupu gozdnih zemljišč od KZ Črnomelj na področju Krasinca in Mlak; celokupna površina znaša 66 ha po 0,10 din/m2. Prav tako je sklenil potrditi dogovor, po katerem se obvezuje GG dati KZ vsako leto do 30 m3 tehničnega lesa in do 300 prm drv proti plačilu biološke amortizacije. Za protivrednost mora KZ Črnomelj izdati odstopno izjavo za vse gozdne in kmetijske površine, zaraščene z gozdnim drevjem, ki so bile v upravljanju KGPK Nvo mesto. 3» Razpravljal je o gibanju osebnih dohodkov za razdobje januar- avgust o 4. Sprejel je sklep o prodaji okrog 43 m2 gradbene parcele v Šentjerneju tov. Plut Antonu« 5» Za delegata skupščine gospodarske zbornice je izvolil direktorja ing« Penca Janeza« 6. Sprejel je sklep o obdaritvi delavcev, ki so pri podjetju zaposleni 20 let. Za nagrade se jim da ročne ure v vrednosti okrog 400,00 din. Sklepi sveta lastnikov gozdov na seji 27» 8. 1971« Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi 1. Imenoval je komisijo za prošnje in pritožbe in sicer Dular Zdenko, Grabrijan Ivan in Jerič Jože. 2. V zvezi s popravilom gozdnih cest in poti pa je sprejel naslednja stališča - Gozdni obrati naj skupno z lastniki gozdov pristopijo k sestavi plana popravil cest in poti v zasebnem sektorju. - Gozdni obrat Straža naj popravi gozdne poti, ki jih je poškodoval z vlačenjem lesa v privatnem sektorju. Odbor za družbeni standard je na seji dne 5» lo. 1971 sprejel naslednje sklepe 1. Stanovanje v Novem mestu na Ljubljanski 9, v katerem je stanoval tov. Šink Pavle se spremeni v pisarniške prostore za skladišča GO Nvo mesto. 2. Na prošnjo zdravstvenega doma Novo mesto je dodelil izpraznjeno stanovanje v logarnici Šentjernej področnemu zdravniku dro Andjelka Bariču« 3» Stanovanjske prostore v upravni stavbi Trebnje je dodelil revirnemu gozdarju Dražumerič Vitu« 4-o Tov« Tesari Angelbertu, revirnemu gozdarju iz Črnomlja je dodelil stanovanje v upravni stavbi v Črnomlju, Pod smreko 10o 5» Za stanovanje v bloku v Podturnu, v katerem je starval tov« Lukšič Jože je sprejel sklep, da se spremeni v menzo, del prostorov pa se uporabi za šolski center« 6. V novozgrajeno stanovanje v Žužemberku št« 28 se bo po sklepu odbora za družbeni standard vselil tov« Špiletič Boris, revirni gozdar« 7o Nadalje je odbor za družbeni standard ugotovil, da tov« Rom Matija, Rustja Janez, Fink Ignac, Cvelbar Leopold, Gril Avgust, Berus Jože, Prosen Anton, Legan Alfonz, Šuštar Franc, Medle Tone in Avsenik Karel še niso podpisali pogodbe za koriščenje stanovanjskega kredita. V ta namen jih je opozoril, da do 20. 10« sklenejo pogodbe, sicer odobreni krediti zapadejo. 8o Ivaneš Angeli je odobril enkratno denarno pomoč v višini vrednosti 8 prm drv« 9. Odobril je izplačilo nagrade v znesku 800,00 din Šprogar Albinu, šoferju GO Črmošnjice, ker je z vestnim upravljanjem vozila in rednim vzdrževanjem brez bistvenih okvar na motorju prevozil 120.000 km. 10 IO« Kralj Martinu, brusaču na žagi Poganci je odobril povračilo šolnine /bil je v šoli za poklicne voznike težkih motornih vozil/ v znesku 1,815,00 din po preteku štirih let, če bo ostal še član delovne skupnosti GG, 11. Odobril je prispevek za spomenik Milanu Majcnu in Jančiju Mevžiju v višini 500,00 din. 12. Krajevni skupnosti Žužemberk je odobril les za obnovo gradu in mostu čez Krko v znesku do 2.000,00 din. 15« Vidnjevič Petru, bivšemu delavcu GO Črnomelj, invalidskemu upokojencu iz Bojancev 25, je odobril enkratno pomoč za zdravljenje v zdravilišču v znesku 700,00 din. 14. ' Sprejel je sklep o včlanitvi GG v skupnost varstva okolja v Sloveniji in odobril izplačilo članarine. v 15. Muhic Juriju iz Žužemberka je odobril izredno posojilo za gradnjo stanovanjske hiše v višini 15-000,00 din. Odbor za cene je imel sejo dne 22. 10. 1971» Na seji je sprejel naslednje sklepe: 1. Komercialna služba naj skuša prodati posamezne gozdne proiz- vode tistemu kupcu, ki ponudi boljše plačilne pogoje. 2. Obrati morajo v dogovorjenem času izdelati oziroma dostaviti po dispoziciji naročene sortimente na postajo ali direktno kupcu. Taki sortimenti so navadno dob rp prodani, vendar kupci zahtevajo, da se pogodba realizira tako kot je sklenjena. Za GG je taka prodaja ugodna, zahteva pa disciplino od vsakega, ki jo je dolžan realizirati. 11 3. Komercialna služba naj tudi v bodoče sodeluje z ostalimi službami o Gre za to, da je komerciala sproti na tekočem v proizvodnji- 4. Poveča se odkupna cena za bunarske motke in sicer- za bunarske motke različnih dolžin znaša 1,60 din/tm, za bunarske motke posebne izdelave dolžine 4 m in s premerom na tanjšem koncu 7 - 11 cm pa 2,00 din/tm, za merkantin trame I- vrste se določi nova cena, ki znaša 335,00 din, za merkantin trame II. vrste pa 270,00 din. Cena izdelave bunarskih motk, ki jih izdelajo delavci GG v privatnem sektorju znaša 0,57 din/tm. Odbor za kadrovske zadeve je na seji 6. 9° 1971 1. Sprejel sklep o dodelitvi štipendij naslednjim prosilcem din Goleš Nikoli, študentu IV. let. gozd.fakult. v znesku Dular Petru, " I. let. gozd.fakult. v znesku Muhič Jožetu, dijaku I.letn.gozd.srednje šole Hočevar Antonu, dijaku I.letn.gozd.sred.šole Krapež Alenki, dijakinji III.letnika ESŠ " 500,00 500,00 400,00 400,00 400,OC 2. Cekuta Mirku in Gašperšič Janezu, revirnima gozdarjema pri GO Novo mesto je odobril šolnino v znesku vsakemu po 4.000,00 din za šolanje v večerni šoli za organizacijo dela, ki bo v Novem mestu. 3. Odobril je tudi plačilo šolnine Hočevar ing. Tonetu, Belopavlovič ing. Danici, Lukšič Francu in Starič ing. Ludviku, ki študirajo na izredni višji ekonomski šoli v Ljubljani, oddelek Novo mesto. Letna šolnina za posameznika znaša 500,00 din. 12 4-, Šprogar Branki iz Črmošnjic je odobril štipendijo za študij na srednji ekonomski šoli v Novem mestu v višini 400,00 din« xXx SOCIALNO RAZLIKOVANJE IN NJIHOVI OBJEKTIVNI IZV0RI+ V predlogu stališč in sklepov, ki naj jih sprejme današnja konferenca o socialnem razlikovanju, je na kratko obravnavano tudi razlikovanje v standardu ljudi manj in bolj razvitih območij Slovenije.. Na podlagi daljših razprav in objektivnih presoj je bil sprejet letos zakon o pomoči manj razvitim območjem, ki naj te razlike zmanjšuje predvsem z odpravljanjem njihovih objektivnih izvorov, torej s pospešenim ekonomskim in socialnim razvojem teh območij. Ker del dolenjske regije spada med manj razvita območja, bi v nadaljevanju nanizal nekaj podatkov, ki prikazujejo gospodarsko socialni položaj tega območja in njegovo gospodarsko rast, z namenom, da se konferenca s tem seznani, podpre predlagana stališča, komunisti v ustreznih institucijah pa morajo prevzeti odgovornost za izvajanje sprejetih stališč in sklepov,, To poudarjam zaradi tega, ker se sprejeta stališča in sklepi najvišjih organov družbeno-po-litičnih organizacij izvajajo večkrat prepočasi in zato neučinkovito, Institut za ekonomska raziskavanja v Ljubljani je leta 1969 razvrstil posamezne regije naše republike, ki jih je 13 -po razvojnih koeficientih. Dolenjska je v tej razvrstitvi na 11. mestu z razvojnim koeficientom 0,86 /najvišji 3,3/. +Prispevek v diskusiji, ki ga je imel tov. Tone Fabjan iz GO Črnomelj na tretji seji republiške konference ZKS, ki je bila v Ljubljani v mesecu novembru 1971 in, ki je bila posvečena socialnemu razlikovanju v naši družbi. Posamezne občine v regiji pa imajo ta koeficient še precej &ižji ter se nahajajo, če upoštevamo še razvrstitev po občinah, Trebnje na 54, Črnomelj na 48 in Metlika na 43, mestu« Narodni dohodek na prebivalca, ki je najbolj reprezentativni pokazatelj rasti in razvitosti območja, jev naši regiji porasel iz leta 1969 na 1979 za 32 % /180«500/, medtem ko je po-rastel v republiki za 26 % /215.800/. Vendar pa ta porast v absolutnem znesku kljub našemu razvoju povečuje razkorak med republiškim in našim poprečjem, V manj razvitih občinah regiju pa je ta stopnja rasti nižja in znaša v Trebnjem 16 % in v Črnomlju 22 %„ Delež kmečkega prebivalstva v republiki je 22,8 %, v Dolenjski regiji 35,5 %, v občini Trebnje 47,9 %, v Metliki 47,6 % in v Črnomlju 44,5 %- Stanje v kmetijstvu je tako, da predstavlja narodni dohodek na prebivalca v kmetijstvu v območju regije 306,300, v občini Trebnje 309-300 in v Črnomlju 264,700 -republiško poprečje pa je 379-500, Vzrokov za tako nizek dohodek je več. Prav gotovo pa poleg bližnje in daljnje agrarne Politike velja za naše območje močna agrarna prenaseljenost, odmaknjenost od tržnih centrov in neurejena infrastruktura -slabo prometno omrežje. Na področju prometnega omrežja namreč ugotavljamo, da je na Primer v občini Črnomelj samo 14 % republiških moderniziranih oest, obenem pa pripominjamo, da so tudi ti kilometri bili urejeni s samoprispevkom občanov do polovice finančne vrednosti, Vodna oskrba območja ni urejena, kar poleg pereče preskrbe prebivalstva vpliva tudi ngdrazvoj turizma. Ker je večina območja regije take petrografske strukture tal, da je vodna preskrba Mogoča samo s kapnicami, je z ozirom na lokalne možnosti nujen republiški poseg za ureditev tega problema. 14- - Sedanja oskrba z električno energijo ne zadošča in že ovira nemoten potek obstoječe proizvodnje in razširjanje nujno potrebnih kapaciteto Poseben problem v naši regiji predstavlja zaposlovanje. Občina Črnomelj ima zaposlenega vsega 19,5 % prebivalstva. Upoštevajoč predvideni naravni prirastek prebivalstva, sedanjo nezaposlenost, zmanjšanje deleža kmečkega prebivalstva in veliko število oseb v tujini /regija preko 7=500, Črnomelj preko 1.000 ali 6 % prebivalstva/, narekuje odpiranje novih delovnih mest izven kmetijstva. Po ugotovitvah Dominvesta Novo mesto in razprave o srednjeročnem družbeno-ekonomskem razvoju Slovenije bi dolenjska regija potrebovala novih 30.000 delovnih mest - občina Črnomelj pa 3=000 na novo zaposlenih do leta 1986. Če govorim iz stališča občine '.Črnomelj, je ugotovljeno, da naložb za odpiranje novih delovnih mest gospodarstvo v občini ne zmore, saj bi bilo potrebno, upoštevajoč ceno delovnega mesta 15 milijonov znesek 4-5 milijard. Povem naj, da je zaposlovanje, ki ga predvidevamo, upoštevano samo do meje socialne varnosti prebivalcev. Po sedanji letni stopnji zaposlovanja bi za obdobje srednjeročnega programa gospodarstvo občine Črnomelj zaposlilo le 1.000 ljudi. Za razliko pa bi morali upravičeno vključiti sredstva širše družbene skupnosti, kar predvideva tudi zakon o manj razvitih območjih Slovenije. Podobna situacija je tudi na območju širše dolenjske regije, zlasti občine Trebnje. Smatramo, da so to ključni problemi in izvori socialnega razlikovanja širših dimenzij. Pri realizaciji zakona o manj razvitih območjih ugotavljamo, da je zaenkrat neučinkovito naslednje: 1. Kreditna politika gospodarskih bank se v sedanjem obdobju orientira na 70 % lastno udelež-bo pri izgradnji novih kapacitet. Tako visoka udeležba sredstev za ustanavljanje dislociranih, obratov in za odpiranje novih delovnih mest in reševanje socialnih razlik pa predstavlja preveliko hrene za investitorja« Posebej še v današnjih pogojih gospodarjenja« Predlagano, naj bi skupne rezerve gospodarskih organizacij inele tudi nalogo pri soinvestiranju, v kolikor gre za nerazvita območja. 2. Srednjeročni prograni republiških skladov, kot so vodni, cestni in drugi zakon o manj razvitih območjih zelo nalo ali pa sploh ne upoštevajo. 3. Srednjeročni progran družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije in urbani razvoj Slovenije ne posvečata dovolj pozornosti in ne vsebujeta konkretnih predlogov za razvoj nanj razvitih območij in s ten v zvezi za razreševanje socialnih razlik. Poudariti norano, da imajo manj razvita območja izredno majhen vpliv in moč pri oblikovanju teh dokumentov. Predlagamo, da problemu v bodoče že pri programiranju in zlasti pri usmerjanju sredstev dajemo večjo težo. Pred kratkim smo bili deloma seznanjeni, kako' vestno : izpolnjuje republika svoje obveznosti do manj razvitih republik in pokrajin, s čemer soglašam. Zahtevamo pa, da podobne obveze, ki so sicer nakazane in celo uzakonjene, izpolnjuje tudi v republiškem merilu. Prikazana problematika je odraz sedanjega stanja in razpoloženja vseh družbeno-političnih činiteljev dolenjske regije. Od današnje konference komunisti in vsi prebivalci pričakujejo, da bo v razreševanju socialnega razlikovanja doprinesla bistveno prelomnico. xXx Fabjan Anton DESET LET MOTORNIH ŽAG Letos poteka deset let, odkar smo -pri našem podjetju - takratnem kmetijsko gozdarskem posestvu - kupili prve štiri motorne j.., žage nemške znamke Stihi Contra in tako začeli z uvajanjem mehanizacije na. področju izkoriščanja gozdov pri sečnji lesa. S tem člankom želim na kratko prikazati desetletno obdobje motornih žag v našem podjetju. Predno pa preidem na opisovanje te ga obdobja, mi dovolite, da se nakratko vrnem na zgodovino razvoja motornih žag. Znano je, da se uvršča delo gozdnega delavca sekača med najtežja dela in, da je podiranje ter razžagovanje drevja bilo vedno najtežje sekačevo opravilo. Ni čudno, da so si zato gozdarji to najtežje opravilo hoteli olajšati. Razmišljati so torej začeli kako to opravilo nadomestiti z nekim strojem. Začetki tega razmišljanja in poskušanja segajo v obdobje 1860, ko so v Ameriki izumili tako imenovani Hamiltonov stroj, ki je delal na principu ročne žage pa še zdaleč ni bil podoben današnji motorni žagi. Bil je torej samo poskus olajšanja dela. Ta stroj, ki se je namestil ob drevo, sta še vedno poganjala ročno dva delavca preko velikega posebnega kolesa. Žagin list, ki je bil prek sklepov povezan s tem kolesom, pa se je pomikal sem in tja. Za pogon takega stroja je bila torej še vedno potrebna Človeška moč, vendar pa je bilo delo že nekoliko olajšano. Ker se je v tem obdobju že močno uveljavil rezni stroj, se okrog leta 1880 pojavi prvi parni stroj za podiranje drevja. Kot Hamiltonov stroj pa se tudi parni stroj za delo v gozdu ni uveljavil zaradi velike teže in težkega premeščanja, zlasti še na neugodnem terenu. Hovo upanje je gozdarjem dal izum eksplozijskega motorja ali motorja z notranjim izgorevanjem /leta 1876 Otto Langer/, ki pomeni v razvoju strojev bistveno prelomnico. Prva žaga z eksplozijskim motorjem se pojavi šele okrog leta 1900, zato šele to dobo lahko imenujemo začetek razvoja motornih žag. Razume se, da te prve motorne žage še zdaleč niso bile take kot današnje, vendar lahko ugotovimo, da je to začetek takšnega poleta razvoja motornih žag kot ga imamo danes. Ta pa je zlasti zadnjih 10 let dobil velik obseg in nam je dal takšno množico različnih tipov motornih žag. bi nedosleden, če bi trdil, da so se motorne žage v gozdovih na našem območju pojavile prvič leta 1961 - torej pred desetimi leti. Ugotovi ii namreč moram, da so se motorne žage pri nas prvič pojavile že v planskih letih, to je v letih 194-8-1952, t.j. v letih velikih prekomernih sečenj. Starejši delavci sekači mi bodo potrdili, da so bile takratne motorke "bistveno drugačne od današnjih in, da so se s širšim imenom imenovale dvoročne motorne žage. Z njimi sta morala hkrati delati dva delavca. Imele so sicer ra^no tako benzinski dvotaktni motor, vendar je njihova teža znašala 50 - 70 kg. Zaradi neprimerne teže kot tudi oblike, pa se te motorne žage, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, niso obnesle. K njihovi neuveljavitvi pri nas pa so poleg že naštetih dejstev zlasti še pripomogli neznanje rokovanja in vzdrževanja motornih žag s strani delavcev, kakor tudi težave okrog preskrbe z rezervnimi deli. Poizkus mehaniziranja sečnje je torej propadel za celih deset let. Pojavi se ponovno leta 1961 ko uspe. Zato to leto lahko štejemo kot začetek uvajanja motornih žag. Ni Čudno, da so torej starejši, tudi dobri sekači, na podlagi slabih izkušenj iz planskih let, z neko nezaupljivostjo gledali na te nove, leta 1961 nabavljene, bolj izpopolnjene motorne žage. Prerokovali so jim celo neuspeh.. Tehnika pa je v tem času že toliko napredovala in izpopolnila motorne žage do take mere, da so vzdržale tudi najhujše očitke. Nove motorne žage so bile torej v primerjavi s prejšnjimi, veliko lažje, kvalitetnejše in namesto dveh je sedaj z njimi delal 18 en sam delavec* Resnici na ljubo moramo tudi priznati, da so delavci kaj hitro ocenili dobre strani novih motornih žag, zaradi česar niso nasprotovali njihovi nabavi in tako je kaj hitro prišlo do popolne mehanizacije prve faze, to je sečnje lesa« Leta 1961 nabavljene 4 motorne žage Stihi Contra, so bile dane v obratovanje in sicer 2 na gozdni obrat Straža in 2 na gozdni obrat Podturn« Mimogrede naj povem, da ena od teh štirih motork še sedaj služi kot pripomoček, s katerim se uče praktičnega dela delavci na tečajih za motorne žage. Prvi štirje delavci sekači, ki naj bi se usposobili za delo z motorno žago so šli na štirinajstdnevni tečaj na gozdarski šolski center v Postojno. Ti delavci so bili iz GO Straža Bukovec Jože in Novak Miha, iz GO Podturn pa Bobnar Alojz in Gorše Miha. Njim so bile tudi zaupane prve štiri motorne žage V letu 1962 ni bila nabavljena nobena nova motorna žaga. Takrat je v podjetju med strokovnimi ljudmi celo vladalo mišljenje, da naj bi se motorka smatrala kot orodje, katerega naj bi si delavci nabavljali sani. Bilo je celo'nekaj .primerov, ko so si delavci s posredovanjem podjetja kupili lastne motor ne žage znamke Jobu. Zaradi takratnih državnih predpisov, češ da je motorna žaga osnovno sredstvo in ne ročno orodje ter da zato pri delovni organizaciji ne more biti delavčeva last, je podjetje leta 1963 ponovno prevzelo v svoje roke nabavo motornih žag ter instruktažo delavcev - tečaje za delo z motorno žago. Uvajanje motornih žag je nato šlo zelo hitro, saj smo do vključno leta 1964 mehanizirali že preko 90 % sečnje lesa, v letu 1965 pa že celoten posek lesa. Medtem, ko so za prvo obdobje uvajanja motornih žag značilne delovne skupine petih ali štirih delavcev, so za poznejše obdobje od leta 1964/65 dalje značilne manjše delovne skupine, sestavljene iz treh v ali. dveh. delavcev* Ze od leta 1967 prevladujejo skupine z dvema delavcema, pa tudi skupine z enim delavcem se že pojavljajo* Tako formiranje skupin ugodno vpliva tako na učinek, kot na preprečevanje poklicne vibracijske bolezni sekačev -Traumatorasoneurosa - bledičavost prstov rok zaradi tresenja motorne žage* Razumljivo, da se je tem ugotovitvam primerno število motornih žag pri našem podjetju - torej za posek lesa v družbenih gozdovih - iz leta v leto večalo* Kakšno je bilo stanje motornih žag v okviru podjetja po številu in tipih v posameznih letih, je razvidno iz naslednje tabele: Pregled stanja motornih žag v proizvodnji TiJ , Leto motorke 1961 1962 1963 CTn 1—1 1965 1966 1967 1968 1969 197 Partner R-ll; R-12 __ 24 56 64 42 29 11 10 6 Stihi Cont*070 4 4 10 10 9 49 71 79 81 6S Stihi 050 - - - - - - - 2 19 5S Stihi 08,041 - - - - - 7 16 35 37 4-5 Jo-bu - - 4 4 - - - - - - Husquarna 77? 1809 — — — — — — — 24 25 Jonsereds 75 Me Culloch - - - - - - - 2 2 2 5-10; 10-10; 6 - - - - — — — — 10 12 Skupaj: 4 4 58 70 73 98 116 129 183 217 Kot je razvidno iz tabele so bile prve nabavljene žage pri našem podjetju znamke Stihi in sicer Contra* Od leta 1963-65 so najbolj zastopane žage Partner R-ll in R-12* Od leta 1966 dalje pa Partner upada in je v porastu Stihi* Od leta 1966 pa do leta 1971 so torej najbolj zastopane pri nas motorne žage znamke Stihi po tipih kot je razvidno iz omenjene tabele* Razveseljivo pa je dejstvo, da so že od leta 1967 dalje vse bolj zastopane lažje, tako Stihlove kot ostale motorne žage /Stihi 050, 08, 041, Husquarna, itd./.Iz tega se namreč vidi, da podjetje vodi politiko nabave lažjih motornih žag, kajti pri delu z motorko je poleg moči zelo važen činitelj tudi V začetku uvajanja motornih žag,delovna sila pri nas še ni bila tako draga, zaradi česar je prevladovalo mnenje gozdarskih strokovnjakov, češ da se motorna žaga izplača šele pri letnem poseku najmanj 700 m3 v družbenem sektorju, v zasebnem pa najmanj 150 - 200 m3. Ker pa je postajala delovna sila v primerjavi s ceno motorke vedno dražja, prednosti motor-ke pa vse večje, tako glede učinka kot glede fizičnega napora, se je število motornih žag tako v družbenem kov v zasebnem sektorju hitro večalo. Nekoliko počasneje so si sicer v začetku utirale pot motorne žage v zasebnem - kmečkem sektorju, posebno še, ker so to v začetku ovirali predpisi in pa visoka cena, pozneje pa je tudi tu nabava šla zelo hitro. Število zasebnih motornih žag na območju našega podjetja se je po ocenitvi na terenu gibalo takole: Za zasebni sektor bi lahko rekli, da se motorne žage zlasti prva leta niso nabavljale na podlagi ekonomske računice, pač pa velikokrat iz prestiža. Razumljivo je, da danes mcfe orne žage tudi v zasebnem sektorju vsled drage delovne sile igrajo zelo pozitivno vlogo. Vzporedno z vedno večjim številom motornih žag tako v družbenem, kakor tudi v zasebnem sektorju, se je letni učinek na eno motorno žago vedno manjšal. Manjši letni učinek na teža. Leto Št. mot.žag 1961 1962 1965 1966 1968 1970 - - 40 350 950 1500 21 eno motorno žago je opazen in povsem razumljiv zlasti še v družbenem sektorju in sicer predvsem iz dveh razlogov«, 1/ Ker je postajal material - motorna žaga - v primerjavi s človeško delovno silo vedno cenejši«, 2/ Ker smo z večjim številom motornih žag, določeno udeležbo žaganja hoteli razporediti na več delavcev /en delavec dela z motorno žago torej manj časa/ in istočasno hoteli doseči večji učinek na delavca« Poprečni letni učinek ene motorne žage v družbenem sektorju na našem gozdnogospodarskem območju izgleda takole: Leto 1966 1968 19?0 Skupaj igl.+list.v m3 1050 970 590 +10 ur g.godel V dobi uvajanja mehanizacije v sečnjo lesa - kot je razvidno iz naslednje tabele poprečnih delovnih norm - se vidi, da do vključno leta 1964 ni šlo toliko za spremembo - dvig delovnih norm, kot za prodor mehanizacije v sečnjo lesa. Pozneje pa se razume, se je z uvedbo motornih žag, povečala tudi storilnost, kar je imelo za posledico tudi dvig delovnih normo Popolnoma zgrešeno bi namreč bilo uvajati katerokoli mehanizacijo, ne da bi pri tem računali na neke določene koristio Le-te se pri nas izražajo med drugim tudi v višjem standardu našega delavca« Pri motornih žagah konkretno pa se to izraža v večjem efektu, s tem v zvezi v večjem zaslužku, manjšem naporu, krajšem delovnem času itd. Popolnoma razumljivo torej je, da so se v razdobju nekaj let, z ozirom na delo z motornimi žagani, spreminjali tudi poprečni normativi sečnje lesa v 8 urah« La-ti se namreč, neozira-je se na delo z motorno žago, letno nekoliko spreminjajo tudi v odvisnosti od kub« srednjega drevesa, kvalitete terena, itd. Spreminjanje normativov je šlo takole, kot prikazuje naslednja tabela /MŽ=mot„žagaj RŽ= ročna žaga/o 22 Tabela poprečnih delovnih norm sečnje lesa: Poprečna norma za GG z ozirom na kubaturo sred.drevesa 1961 RZ MŽ 1902 „ RZ MZ 1905 „ RZ MZ 1964 MŽ 1965 MZ Iglavci teh.les m3 2,3 2,5 co OJ 2,9 3,5 Listavci teh.les m3 2,5 2,8 3,0 3,0 3,6 Drva pra 2,0 2,0 2,2 2,2 2,2 Poprečna norma za GG z ozirom no kubaturo sred.drevesa 1966 1967 1968 1969 1970 mz MZ MZ MZ MZ Iglavci teh.les n3 3,7 4,0 4,0 4,0 4,3 List.teh.1. n3 3,8 3,8 3,7 3,7 4,3 Drva prm prm 2,7 2,7 3,3 3,3 3,5 Do večje spremembe normativov v sečnji lesa je prišlo leta 1965 in leta 1970. Prvič je prišlo do revizije normativov zaradi popolnega mehaniziranja sečnje lesa z motornimi žagami, drugič v letu 1970 pa s sklepom DS, da se z občutnim dvigom osebnih dohodkov dvignejo tudi normativi za 10 %. Na koncu bi še omenil znano staro pravilo, da ima vsaka medalja dve plati, oziroma vsaka stvar dobre in slabe strani. Napačno bi bilo torej misliti, da ima uvedba motornih žag v sečnjo samo pozitivne strani. Poleg pozitivnih, ki sem jih v glavnem že omenil, ima motorka naar« tudi nekaj slabih strani, ki so se v teh desetih letih pri nekaterih delavcih žal že močno pokazale. Najbolj nevarne med njimi, za katere pa v gozdarstvu prej nismo vedeli, sta ropot in tresenje. Teh nevarnosti se moramo zavedati in jih s pravilno tehniko dela, vzdrževanjem žag in osebno zaščito zmanjševati, kajti zanemor' janje tega bi podjetje lahko privedlo do velikih finančnih izgub s tem, da bi veliko delavcev lahko postalo nesposobnih za sekaško delo. Upajmo, da razvoj tehnike na področju motornih žag še ni prišel povsem do konca in da se bodo tudi tu verjetno še našle določene rešitve. dipl. ing. Jože Kure xXx SAMOUPRAVNI SPORAZUM JE SPREJET Pred nami je razgrnjen samoupravni sporazum, ki je bil 1. oktobra 1971 v Ljubljani verificiran,. Samoupravni sporazum je pripomogel uskladiti nesorazmerja in velike razlike v osebnih dohodkih in drugih izplačilih, ki so dih prejemali delavci v posameznih delovnih organizacijah. Iz tega izhaja, da je startna osnova osebnih dohodkov, od katerih se ne plačuje davek, za vse delovne organizacije, ki so sporazum podpisale približno enaka. Povišani osebni dohodki pa so lahko le rezultat povečane produktivnosti dela. Tako se je uveljavilo načelo "za enako delo, enako plačilo". Ta sporazum je torej odpravil napake iz prejšnjih let, ko si je vsak kolektiv sam predpisoval osebne dohodke ne glede na proizvodne rezultate. Podlaga za sprejem samoupravnega sporazuma je zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov in splošni družbeni dogovor, podpisan po predstavniku izvršnega sveta SRS, gospodarske zbornice in republiškega odbora sindikata. Predlog samoupravnega sporazuma je izdelala komisija pri združenju gospodarskih organizacij. Naši samoupravni organi, delavski svet in svet lastnikov gozdov so sprejeli sporazum na seji dne 27. 8. 1971. Samoupravni sporazum je s tem v veljavi. Z njim pa moramo uskladiti noš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Njegova vsebina je naslednja: Na podlagi 1., 2., 6. in 7« člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov /Ur.l. SRS 4/71, v nadaljnjem besedilu: zakon/ so podpisane gospodarske organizacije gozdarstva SRS sklenile naslednji SAMOUPRAVNI .SPORAZUM o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Pri določanju izhodišč za sestavo tega sporazuma so podpisnice tega sporazuma izhajale iz težkih pogojev dela in fizičnih naporov delavcev ter iz doseženih finančnih rezultatov poslova nja. 2. člen Podpisnice tega sporazuma se zavezujejo, da se bodo pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov ravnale po določbah sporazuma in da bo razmerje pri delitvi dohodka na sredstva za sklade in sredstva za osebne dohodke ustrezalo doseženim rezultatom dela ter poslovnim uspehom, pri čemer bodo praviloma sredstva za razširjeno reprodukcijo rastla hitreje kot sredstva za osebne dohodke. 3- člen Podpisnice se zavezujejo, da bodo dosledno uresničevale načelo delitve po delu in doseženih uspehih posameznika in organizacij združenega dela. II. DELITEV DOHODKA 4. člen Doseženi dohodek delijo podpisnice sporazuma samostojno v sklada s svojini internimi akti, upoštevajoč pri ten določila tega sporazuna. Dohodek se ugotavlja s periodičnini obračuni in letnin zaključnim računon. 5. člen Doseženi dohodek Je po ten sporazunu celotni dohodek znanjšan za naterialne stroške, anortizacijo po predpisanih stopnjah, za pogodbene in zakonske obveznosti. 6. člen Podpisnice sporazuna se obvezujejo iz dohodka fomirati naj-nanj 4 % od obračunskih osebnih dohodkov za sredstva za stanovanjsko izgradnjo /zakonske obveznosti/. 7« člen Podpisnice sporazuna se obvezujejo, da bodo iz doseženega dohodka po 5- členu tega sporazuna znanjšanega za osebne dohodke po I., 2. in 3» točki 11. člena tega sporazuna ter za obračunano anortizacijo iznad predpisanih stopenj obvezno formirali : - nininalna sredstva za akunulacijo in - nininalna sredstva za skupne potrebe članov delovne skupnosti /nininalni sklad skupne porabe/. 8. člen V snislu tega sporazuna so sredstva za akunulacijo tisti del dohodka, ki se po zaključnen računu naneni poslovnenu skladu in rezervnenu skladu delovne organizacije. Hininalna akumulacija se formira v višini najmanj 2 % od dohodka po 5« Členu tega sporazuna, pri čemer se upošteva obračunana amortizacija iznad predpisanih stopenj. 9. člen Minimalna sredstva za skupne potrebe delavcev so: - regres za letni dopust po din 300,00 na leto na zaposlenega delavca in - 1 % od obračunanih osebnih dohodkov za strokovna izobraževanja. Kolikor ina delovna organizacija sredstva namenjena v prejšnjem odstavku na razpolago iz sredstev sklada skupne porabe, ki so preostala iz preteklega leta, ni dolžna oblikovati ta sredstva iz delitve dohodka. III. OSEBNI DOHODKI 10. člen Podpisnice sporazuma delijo osebne dohodke v skladu s svojimi internimi akti, upoštevajoč pri tem določila tega sporazuma. 11. člen Sredstva za osebne dohodke delavcev, ki niso podržena plačilu prispevka na presežena sredstva, so po tem sporazumu: 1. kalkulativni osebni dohodki, 2. dejansko izplačani dodatki za delo v podaljšanem delovnem času, v nočnem času, za delo ob državnih praznikih, za delo ob dela prostih dnevih in nedeljah. 3. dejansko izplačani zneski za delo po civilno-pravnih pogodbah in za dopolnilno delo delavcem iz drugih delovnih organizacij in 4-, stimulativni osebni dohodki. KALKULATIVNI OSEBNI DOHODKI 12. člen Podpisnice sporazuma so se dogovorile, da bodo delavce v neposredni proizvodnji po poklicih razvrstile v obračunske skupine I. do IV. Delovna mesta oziroma poklici so razvidni iz tabele št. 1, ki ge sestavni del tega sporazuma. lj. člen Višina KOD za posamezne obračunske skupine, ki pa ne pomenijo dejanskih osebnih dohodkov za zaposlene v skupini znašajo: I. za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije je neto KOD 800,00 din na mesec; II. za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice in vsa delovna mesta navedena v prilogi št. 1 pod II. obračunsko skupino je neto KOD 900,00 din na mesec III. za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu in vsa delovna mesta navedena v prilogi št. 1 pod III. obračunsko skupino je neto KOD 1.^50,00 din na mesec; IV. za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta; za delavce z izpitom za visokokvalificiranega delavca, za delavce ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in vsa delovna mesta v prilogi št. 1 pod IV. obračunske skupine, je neto KOD 1.700,00 din na mesec; V. za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, prvo stopnjo fakultete oziroma opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe je neto KOD 2.000,00 din na mesec; VI. za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete znaša neto KOD 2.500,00 din na mesec; VII. za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo znaša neto KOD 2.700,00 din na mesec. Vsi ti zneski veljajo zn 182 ur dela. Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom podpisnice sporazuma določena kot vodilna in za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni neto mesečni osebni dohodki po dejanski strokovni usposobljenosti delavca na takem delovnem mestu povečani za 40 %„ Navedeni znesku kalkulativnih neto osebnih dohodkov se ob koncu leta povečujejo v skladu z ugotovljenimi povečanji živ-1jenskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenskih stroškov večji kot 5 % letno, pri tem je treba skladno z ekonomsko politiko SRS upoštevati porast družbene proizvodnosti dela« 14„ člen Glede na težavnost in pogoje dela se delovna mesta oziroma poklici razvrščajo v tri skupine, ki imajo naslednje mesečne dohodke za 182 ur de.la na mesec: I. skupina din 400,00 II. skupina din 275,00 III. skupina din 150,00 Delovna mesta oziroma poklici po zgoraj navedenih skupinah so razvidni iz tabele št. 2, ki je sestavni del tega sporazuma. Za dodatke po tem členu se zvišajo kalkulativni osebni dohodki iz 13. člena tega sporazuma. 15. člen Glede na zelo istovrstno dejavnost 13 podpisnic sporazuma /95 % zaposlenih/ ter s tem v zvezi podobno zahtevano kvalifikacijsko strukturo delavcev tako po poklicih kot po pogojih dela, se na podlagi izračuna v tabeli št. 3 tega sporazuma uporablja enotna struktura zaposlenih delavcev v obračunskih skupinah I. do IV. in to tako, da se od skupnega števila delavcev v teh skupinah, ugotovljenih iz števila plačanih ur, opredeli v I. obračunsko skupino: 4 % II. obračunsko skupino: 24 % III. obračunsko skupino: 58 % IV. obračunsko skupino; 14 % Glede na izračun po tabeli št. 3 ter v zvezi s 13. in 14. Členom tega sporazuma se na podlagi izračuna v tabeli št. 4 tega sporazuma določajo naslednji poprečni kalkulativni osebni dohodki v obračunskih skupinah I. do IV.: I. obračunska skupina din 887,00 II. obračunska skupina din 1.083,00 III. obračunska skupina din 1.780,00 IV. obračunska skupina din 1.821,00 Podpisnice sporazuma se obvezujejo do konca meseca marca vsakega leta na podlagi zaključnega obračuna za preteklo leto izdelati nov izračun poprečja KOD na podlagi dejansko zaposlenih v preteklem letu po posameznih obračunskih postavkah ter težavnosti in pogojev dela. Na ta način na novo izračunane poprečne postavke veljajo potem za tekoče leto. 16. člen v Število zaposlenih, ki služi za izračun mase kalkulativnih osebnih dohodkov se izračuna po naslednjem obrazcu: število zap0slenih=^ev’izPla^,ur v breDe Podj-v 182 x število mesecev v obrač.dobi V število plačanih ur v breme podjetja vštevamo: 1. ure za efektivno opravljeno delo 2. ure za čas rednega in izrednega plačanega dopusta, 3. ure za dan državnih in narodnih praznikov za katere se izplača nadomestilo osebnega dohodka, 4. ure zdržanosti od dela zaradi bolezni do 3o dni, in 5. ure za plačane zastoje dela /sneg, dež ipd./. Število zaposlenih izračunano za vsako kvalifikacijsko skupino posebej. 17. člen Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 3o dni nora znašati najnanj 80 % osebnega dohodka, ki ga Je delavec prejel poprečno v preteklem letu. Nadomestilo za čas odsotnosti zaradi poklicnih obolenj ali nesreče pri delu znaša 100 % od poprečnega osebnega dohodka preteklega leta. Nadomestilo za odsotnost dela zaradi bolezni ne sne biti manjše od minimalnega osebnega dohodka, ki ga določa zakon. DODATKI 18. člen Višino dodatka za delo v podaljšanem delovnem času, v nočnem času ob dela prostem dnevu in na dan državnih praznikov določi vsaka podpisnica sporazuma v svojem splošnem aktu, vendar nora biti: - najmanj 25 % za nočno delo, - najmanj 50 % za del