Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 2.40 Din
z& inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdaja celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
U.MzNlzG
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pemrnte mali oolasl po MO tat z D.-večJI oglase nad 43 mm vtllno po Din Z-30,vwllkS po 3 In 4 Din, V arednUkem delo vrstica po 10 DIb
Izide ob 4 zjutraf
razen pondelJKo lit dneva po praznfiaa
Uredništvo fe v Kopitarjevi ulici št. 6III1 Rokopisi se ne vračalo, ne/raniti rana pisma se ne apre/emaio — Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328
Političen list sza slovenski narod
Uprava /e v Kopltarfevl nI.št. O — Čekovni račun: £fubl/ana štev. 10.6S0 ln K).34» za lnaerate. Sara/evošt.7563, Zagreb it. 39.0tl. Vraga In Dana/ U. 24.797
Kriza vlade.
RADIČEVSKI SKLEPI OTEŽUJEJO POLOŽAJ VLADE. — RAZBURJENJE V BELGRADU. Dr. KRNJEVIČ V BELGRADU. — UZUNOVICCVA AVDIJENCA. — BREZUSPEŠNI NAPORI IN INTRIGE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Večina ministrov (n voditeljev radikalnih skupin se nahaja izven Belgrada. Zato je težko pregledati stališča posameznih strank k bližnji krizi. Celokupno časopisje se zelo bavi s posledicami, ki bi mogle nastopiti vsled znanih sklepov Radiaevega kluba. Predvsem soglasno ugotavlja to, da so ti sklepi taki, da kriza, ne samo da ni izključena, marveč da je skoraj gotova.
Glede sklepov in njihove dalekosežnosti so mnenja zelo različna. Radičevci po takih svojih pogrešenih nastopih navadno zagotavljajo politične kroge, da so to storili samo za to, da učvrstijo sedanjo vlado.
V Belgrad jc prišel dr. K r n j e v i č , ki fe dal v tem oziru razne izjave. Čudil se je, da se morejo sklepi Radičevega kluba tolmačiti fia način, kakor jih tolmači celokupna javnost. Taka izjava je precej deplasirana, ker izgleda, kakor da bi celokupna jugoslovanska javnost bila tako neumna, da ne bi znala pravilno tolmačiti Radičevih sklepov in da jih zna tolmačiti samo on in njegova bližnja okolica. Zato jc Krnjevičeva izjava, da so se ti sklepi Radičevega kluba napravili samo za to, da bi se učvrstilo iskreno sodelovanje sedanjega položaja, nc napravlja prav nobenega vtisa.
Nasproti temu Radičevemu stališču na-glašajo radikali, da jc bilo že precej časa jasno, da pripravljajo Radičevci proti vladi nove napade. Glede poslednjih Radičevih sklepov mislijo, da so zelo težki in da bo treba
mnogo truda, če sc hočejo prebresti težave, ki jih Radič spet napravlja.
Posebej glede Nikiča so radikali mnenja, da je to popolnoma notranje vprašanje Radi-čevc stranke. Ako so Radičevci Nikiča izključili iz stranke, zatrjujejo radikali, za to ker je vodil posebno politiko, jc to samo dokaz, da jc Nikič vodil pravo politiko iskrenega sporazuma med Radičevci in radikali. Kot dokaz navajajo dejstvo, da se jc mogla Uzu-novičeva vlada obdržati na vladi samo z ozirom na nastop Nikiča pri poslednji krizi. Zato so radikali mnenja, da sc dr. Nikič nc more žrtvovati in da jc v interesu vseh, da se sedanji položaj ohrani takšen, kakoršen jc, vsaj do jeseni.
Radikali iznenaditev ne izključujejo in zatrjujejo, da se bo takoj po Uzunovičevem prihodu v Belgrad položaj precej pojasnil. Ministrski predsednik Uzunovič pride tekom noči v Belgrad in z njim obenem dr. Nikič.
Vzporedno s tem še vedno krožijo najrazličnejše kombinacije. Zanimivo je, da posebno samostojni demokrati, katerih nihče ne jemlje v obzir, zelo vneto forsirajo kombinacijo radikalov. Oni celo vedo povedati podrobnosti iz pogajanj, ki se že vrše med demokrati in radikali. Eni in drugi te vesti odločno demantirajo, da jih forsirajo samostojni demokrati zato, da bi prikrili svoje približevanje Pašičevim radikalom in pogajanja, ki jih samostojni demokrati vodijo z radikali.
Interpelacija o aferi dr. Barle-- dr. Žerjav.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Poslanec Franc Smodej je stavil na zunanjega ministra dr. Ninčiča sledeče vprašanje:
>G. dr. Slavko Barle, tajnik zunanjega ministrstva je bil z odlokom z dne 2. julija 1 1. odpuščen iz državne službe na temelju čl. 284. zakona o državnih uradnikih. To je drugi krivični čin, ki ga je prizadejalo zunanje ministrstvo svojemu uradniku tekom enega leta. G- dr. Barle je dolžnosti podkon-zula v Diisseldorfu izvrševal vestno in popolnoma pravilno v zadovoljstvo slovenske rudarsko kolouije v Ponirju. Radi denuncia-cije narodnega poslanca dr. Žerjava: >da je g. Barle klerikalec, ki svoje dolžnosti ne razume, češ da podpira klerikalna društva, je bil g. Barle brez vsake preiskave telegrafično prestavljen k ministrstvi^ Žerjavovo pismo pa se je po ministrski naredbi postavilo v službeni dossier g. Barleta, da ga spremlja v celi njegovi uradniški karieri. Resnica je, da se je g. Barle kot podkonzul v Diisseldorfu pod vodstvom svojega šefa brigal za vse organizacije brez razlike, tako za slovenska katoliška rudarska društva, v katerih je ogromna večina slovenskih rudarjev v Po-rurju organizirana, tako tudi za druge slovenske organizacije, za katere se je zanimal 1
g. dr. Žerjav. Radi tega njegovega objektivnega postopanja ga je g. Žerjav denunciral in zahteval njegovo premestitev.
Da bi se branil pred obtožbo, ki ni bila v ničemer dokazana, je g. Barle zahteval ustno in pismeno, da bi ziuianje ministrstvo z ozirom na trditve g. Žerjava uvedlo disciplinarno preiskavo. Ker je g. minister to utemeljeno prošnjo odbil, je g. Barle zahteval, da se mu izroči omenjeno Žerjavovo pismo v svrho, da bi se pred sodiščem branil. Pa tudi te prošnje g. minister ni uslišal. Nasprotno, g. Barleta je ponovno kaznoval iu to celo z odpustom iz državne službe.
Z ozirom na vse to vpraša g. ministra: 1. Zakaj ne ščiti svojih uradnikov pred navadnimi denuncijacijami, oziroma zakaj ni botel dati prilike, da bi se sam branil, bodisi potom disciplinarne preiskave, bodisi na sodišču? 2. Kako opravičuje g. minister svoje postopanje, da nacionalnega uradnika v svojem odloku glede premestitve obeleži kot nenacionalnega samo radi navadne denun-ciacije? 3. Zakaj je g. minister odpustil iz službe g. dr. Barleta in ali se za tem ne skriva kaka denuuciacija g. Žerjava? Prosim za ustmen odgovor v narodni skupščini.«
—o—
Ministri pred anketnim odborom.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora je bil zaslišan dr. Velizar Jankovič, bivši železniški minister tekom leta 1923. Zaslišanje je trajalo nad dve uri. Dr. V. Jankovič je takoj spočetka navajal, da bi bilo že leta 1923. potrebnih 350 milijonov dinarjev za popravilo lokomotiv in vagonov. Pokvarjenih je bilo 800 lokomotiv in 15 tisoč vagonov. Ker ni bilo ne kreditov ne denarja, sc te popravljene lokomotive več let čakale pri raznih tvrdkah v inozemstvu in se zopet kvarile. Reparacije iz Nemčije so prenehale. Razen tega nam je Nemčija leta 1923. odpovedala vse nadaljnje naročbe in popravila. Meseca oktobra pa je izjavila, da nam ne bo več dobavljala niti tega, kar je že izvršeno.
Nato jc Jankovič govoril o velikih fin. težavah. Neplačanih, likvidiranih računov za popravila v železniškem ministrstvu je bilo za 120 milijonov dinarjev. Zahteval je kredite, da plačajo že izvršena dela. Po dolgem času jc dobil samo 30 milijonov dinarjev. Navaja, da sc je tekom časa sklenilo 24 pogodb z raznimi tvrdkami glede popravila lokomotiv in vagonov. Z naše strani pa sc pogodbe niso izvrševale. Zaostajala so plačila. Roki so brezuspešno potekali. Naš kredit v inozemstvu je padal. Tako ni bilo mogoče spraviti
v državo niti tistih lokomotiv in vagonov, ki so bili že popravljeni.
Nadalje je Jankovič izvajal, da je pod pritiskom teh razmer odnošajc z madjarskimi in avstrijskimi tvrdkami na ta način uredil, da so se jim izdali državni boni za vsote, ki bi jim šle po pogodbi, povrhu pa so sc jim še priznale valutne razlike. Glede likvidacije v Adamovem — baš to je predmet interpelacije — pravi Jankovič, da je on ni izvedel, marveč njegovi nasledniki. Likvidacijo pa, kakor se je izvedla, povsem odobrava. On bi jo bil ravno tako izvedel, pa je bil zaposlen z drugimi vprašanji. Obširno je našteval vse napake, ki naj bi jih bila naša država zagrešila napram omenjenim tvrd-kam glede na izpolnjevanje pogodb, in značilno zaključil, da bi on, ki je Madjarom in Avstrijcem priznal valutne razlike, isto tem manj zahteval od prijateljev Čehov, da bi nam Čehi v likvidaciji nam v korist priznali valutne razlike. Končno zvrača krivdo na tiste, ki so onemogočili pravočasno plačev?-' 'do so ti, ni povedal. Tako Janknvjr
Značilno je, da je Jankovič naštel vse napake naše države, ki grešila napram tvrdkam v Adamovt besedico pa ni ocenil pepravilnos
izpolnjevanje pogodbe omenjene tvrdke napram nam.
Na včerajšnji seji se je temu nasproti zaslišal bivši železniški minister Stanič, ki je na dr. Hodžarjevo vprašanje povedal,
da je za razne nepravilnosti adamovske tvrd« ke zvedel iz poročila svojega načelnika. Naf jutrišnji seji se bosta zaslišala bivši minister za železnice K o j i č in načelnik železni« škega ministrstva I v i č.
Uzunovič na Bledu.
Bled, 8. julija. (Izv.) Včeraj popoldne je prispel na Bled ministrski predsednik Uzunovič. Kralj ga je sprejel v euourni avdienci. Predsednik je obširno poročal o škodi vsled poplav in o sedanjem političnem položaju. Uzunovič se je danes popoldne odpeljal v Belgrad.
Bled, 8. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Uzunovič je o svoji avdienci dal izjavo, v kateri je poudaril, da bo narodno skupščino sklical le v skrajnem slučaju, če bi drugače ne bilo mogoče dobiti potrebnih kreditov za pomoč po vremenskih nezgodah poškodovanim krajem. Predvsem hoče vlada apelirati na vso javnost, da se organizira v celi državj pomožna akcija, v kateri naj bi sodelovala humanitarna in narodna društva, ki bj organizirala nabiralno akcijo. Uzunovič je napovedal, da bo takoj po prihodu v Belgrad izdal proklamacijo na narod.
0 političnem položaju, ki je nastal z izključitvijo dr. Nikiča iz Radičevega kluba in vsled ostalih ultimativnih sklepov Radičeve stranke, ni hotel ministrski predsednik dajati nobenih izjav, češ da je prišel na Bled samo na poziv kralja, da poroča o stanju poplave. Zato o političnih zadevah noče govoriti, dokler se na licu mesta v Belgradu osebno ne prepriča o položaju.
Kako je Radič izključil Nikiča.
Zagreb, 8. julija. (Izv.) Za točno presoj<5 prihodnjih dogodkov med radičevci naj služijo tele podrobnosti iz zadnje seje HSS.
Seji niso prisostvovali poslanci: Šuperina, Nikič, Krajač, Preka, Dombaj, Žnidarič, Ti-zaj, Čaldarevič in Bačmaga. Pred glasovanjem o izključitvi so zapustili sejo: Neudorfer, Per« nar in Trnjar. Bivši predsednik Nikičevega! kluba Tomo Kovačevič je glasoval za izklju-. čitev. Po glasovanju jc rekel Radič: »Tako, sedaj smo obračunali z Nikičcni in kmalu bo-i mo še s Šuperino.
Dr. Lončarevič jc o izključitvi izjavil: »Mi smo smatrali, da je zadeva z Nikičem popolnoma uravnana po zadnji krizi vlade. To jo izjavil tudi Stjepan Radič na seji kluba ol» splošnem odobravanju vseh navzočih. Sedaj ni nobenih razlogov za izključitev in mi nismo mogli predlogov smatrati drugače kot za za-vratnost.
Dr. Nikič je izjavil, da bo s svojimi pri« jatelji osnoval zopet klub disidentov in nadaljeval borbo proti dikt. Radičeve porodice v. stranki. Po njegovem mnenju je Radič provo-ciral izključitev iz gotovih nestrankarskih političnih vzrokov. Bilo je zelo nelojalno, da nt bil o tem obveščen in poklican na sejo, da bi se tam lahko branil pred poslanci.
Ofenziva proti Caillauxu.
Pariz, 8. julija. (Izv.) Esspoze ministra za finance Caillauxa je predmet časopisnega boja, v katerem ni opažati nobene edinosti. Levičarska glasila odklanjajo sanacijski načrt, dočim je pisanje desničarskih organov problematično. Mnenje odbora strokovnjakov smatrajo sicer za sprejemljivo, ne da bi pa z njim soglašali. :vQuotidien«: se čudi ministrovemu zadržanju napram vvashingtonski konvenciji. Caillaux je zahteval ratifikacijo te pogodbe, vendar se je v parlamentu tudi izrazil, da odobrava pogodbo samo načelno. Če je po njegovih besedah ratifikacija te pogodbe nujna, da dobi Francija v Ameriki kredit, je Caillaux sam v sebi nejasen. V polovičarstvu ne moremo ostati. Zato je kritični dan debate prinesel mnogo razočaranj. Echo de Pariš« sicer ni zadovoljen z drugim delom Caillauxovih izvajanj, priznava pa, da je podlaga njegovega programa dalekosežna. Drugo glavuo časopisje se zadovoljuje z razvojem dogodkov.
Pariz, 8. julija. (Izv.) V debati je vzbudil posebno pozornost govor poslanca Francelina Bouillona, ki je obravnaval obveznosti Francije do Ameriške Unije na podlagi Beranger-jevih dogovorov o konsolidaciji dolgov. Bou-illon je citiral posamezna mesta iz govorov
ameriških parlamentarcev med in po svetov, ni vojni, v katerih so odlične osebnosti slo-tesno izjavile, da se bodo združeno države odrekle povračilu dolgov. Senator Smooth, da je ob času premirja izrecno izjavil, da bi bila krivica zahtevati od Francije povračilo vojnih' dolgov. »Ne vodim strankarske politike, moj današnji govor naj bo začetek nove dobe. Ne zahtevam zase niti atoma političnega ali osebnega vpliva. Toda ura je odbila, ko moramo vsi od vseh strank delati za blaginjo Francije.«
Nekateri najaVljeni govorniki so se zopet odjavili, tako da bo po govorih Tardieua in Bokanovskyja v petek Caillaux stavil parlamentu vprašanje o zaupnici.
Pariz, 8. julija. (Izv.) Angleško časopisja se bavi mnogo z obiskom predsednika nemške državne banke dr. Schachta. »Daily Tele-graph : spravlja ta obisk v zvezo z zadnjimi sestanki med Briandom in nemškim poslanikom v. Hoeschom in da gre za prepustitev obligacij nemških državnih železnic Franciji. »Morning Postr računa z možnostjo splošne finančne konference vodilnih bančnikov celega sveta. Političnemu Locaruu naj sledi finančni Locarno.
10
Dunaj, 8. julija. (Izv.) Minister za pro-svelo dr. Rintelen je poslal predsedniku socialne, demokratske stranke dunajskemu županu Seitzu uradno pismo, v katerem minister vabi stranko na razgovor o odnošajih med opozicijo in vlado. V pismu ugotavlja dr. Rintelen, da jc treba položaj razčistiti. Vlada sama polaga največjo važnost nato, da se obžalovanja vredna nesporazumlenja odstranijo in se vzpostavi normalno razmerje med opozicijo in vlado. Minister vabi socialno demokratsko stranko, da se o tozadevnih sredstvih z vlado sporazume.
Dunaj, 8. julija, (Izv.) Socialno demokratski poslanci so po poročilu »Socialderr\o-
kratisehe Korrcspondcnz« sprejeli v šolskem vprašanju sklep: Po poročilih namerava vlada umakniti učni načrt z dne 19. maja 1926, istočasno pa predložiti okvirni zakon, ki bi načelne določbe o pouku prepustil deželnim šolskim svetom. Socialno demokratski poslanci opozarjajo, da bi taka rešitev razrušila enotnost šolskega pouka kot med vlado in strankami doseženi kompromis. In dalje bi ta rešitev povsem odgovarjala krščansko-soci-alnim težnjam in bi stranka z novim načrtom hotela izpeljati vodo na svoj mlin. Socialna demokratska stranka zaradi tega načrt zavrača.
Edinstvo centruma.
Mcnakovo, 8. julija. Vstop dr. Wirtha v aktivno življenje centruma in s tem dokumentirano enotnost stranke je pozdravil tisk bavarske ljudske stranke z velikim odobravanjem. Časopisje posebno poudarja odločnost centruma do samostojne nemško - nacionalne politike, ki bo v Nemčiji ravno vsled enotnega nastopa prišla sedaj še bolj do izraza. »Augsburger Postzeitung< se toplo zavzema za zdiužitev bavarske ljudske stranke s centrumom.
Angleška vlada proti rudniškim
r lastnikom.
London, 8. julija. (Izv.) V zadržanju vla-de je nastopil senzacionalen preokret. Potem ko je bil zakonski načrt o osemurnem delavniku pri drugi razpravi v zgornji zbornici sprejet, je vlada končno sprejetje tega zakona odložila. To se jc zgodilo kot pritisk na rudniške podjetnike, ker sc vlada ne strinja s predlogi o plačah rudarjem, ker so premajhne.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Kje je svohodomiselstvo?
Zagrebško glasilo SDS Riječ« prinaša neke. kakor zatrjuje, povsem verodostojne informacije iz Belgrada (ki jih je prevzelo tudi ljubljansko glasilo SDS), glasom katerih jc italijanski poslanik general Bordrcro zahteval razpust Orjune, dalje, da jc zahteval rzkljačitev hrvatskega poslanca dr. Buča iz narodne skupščine zaradi njegovega znanega govora, v katerem jc izrekel nekaj ostre, a upravičene kritike na naslov Italijanov.
Čc jc to, kar poroča imenovani list, res, potem smo tudi mi mnenja, da je to nedopustno vmešavanje v naše notranje zadeve, kar moramo odločno odkloniti. Upravičeno se »Riječ« spričo tega vprašuje, ali jc Jugoslavija mar vazalna država, in smo v protestu proti takim in enakim presegom od italijanske strani ž njo popolnoma solidarni. Dovolila pa si je Riječ« pri tej priliki opazko na naš naslov, ki jc vse prej nego poštena in ki jej zato tudi nočemo ostati dolžni odgovora. Pristavlja namreč h koncu svojega poročila, kako se sedaj ešofirajo klerikalci, da hi izkoristili ljubljanski spopad in dosegli razpust Orjune, kakor to zahteva g. Bodrero.«
Na to nam jc ugotoviti: Da spada ta trditev po svoji obliki kakor vsebini enostavno pod poglavje Dcnuncijacijc«, ki tvori stalno rubriko denunciantskega tiska stranke De-minciranja Slovencev. Spravljati nas v zvezo 7. gospodom Bordrcro, je v ostalem nekaj tako kapitalno glupega, da sploh ne zasluži odgvora. Samo denunciantski značaj in namen te trditve smo morali pribiti.
Ugotavljamo dalje, kar se tiče razpusta Oriune: Da mi nismo stavili te zahteve šele in bnš povodom vidovdanskih dogodkov, ampak da smo jo stavili že neštetokrat in od vsega početka, ker smo načelni nasprotniki vseh takih in enakih organizacij. Nam jc popolnoma vseeno, ali se imenujejo Orjuna ali Srnao ali Hanao, ali kakorkoli — mi jih prin-cipielno odklanjamo in bomo vedno zopet odločno zahtevali, da sc imajo razpustiti, dokler bodo še obstojale. Mi bi isto stališče zastopali tudi proti vsaki socialistični organizaciji take vrste, ako bi se kdaj pojavila. Ker vsaka taka družabna tvorba, ki ima v svojem programu in cilju propagando dejanja, to jc udejstvovanje fizične sile namesto duhovnih sil, je protivna duhu in načelnosti moderne ■ demokracije in posebej krščanski demokraciji, lei jo izpovedujemo in zastopamo mi, in je vrhu vsega v naši državi, v našem občestvu, v našem času in naših razmerah skrajno škodljiva zdravemu razvoju našega državnega in narodnega življenja. Zato smo proti Orjuni in prav iz nobenega drugega razloga ne.
Sploh pa, nam je povsem nepojmljivo, kako more SDS, ki hoče veljati za svobodomiselno stranko, vršiti protektorat nad organizacijo kakor je Orjuna, ko je le-ta vendar v ravnem nasprotju s pravim svobodomisel-stvom in se poda nanj uprav ko pest na oko. Po svojem idejnem programu je SDS povsem sorodna svobodomiselnim strankam po drugih deželah. A kaj vidimo? Dočim so nemški, francoski, belgijski, španski itd. svobodo-miselci odločni nasprotniki fašizma in vsake nacionalistične akcije potom sile, se pa jugo-slovensko svohodomiselstvo pod egido g. Pri-bičeviča razvija v diametralno nasprotnemu pravcu, in je naša SDS v tem pogledu pravcat tinicum med svobodomiselnimi strankami na tem svetu.
Zato se pa tudi ne more ukoreniniti v tistih inteligenčnih slojih, kjer je doma resnična prosvetljenost in prava svobodnjaška in demokratska miselnost. Najmanj pa si more pridobiti tal med slovenskim ljudstvom, čegar zdravi instinkt in pa idealistična du-ševnost se sploh protivi naukom šovinizma, fanatizma in strankarskega terorja, kakor jih pridiguje šef SDS po svojih shodih, jih razlaga njen tisk in jih dejansko demonstrira Orjuna pri svojih nastopih.
Kaj pomagajo vse lepe fraze o svobodi Vesti, svobodi individuja, o enakosti in enakopravnosti, o tem in onem bratstvu, ko pa tega vsega ni tudi v dejanjih — pač pa nešteto dokazov nasprotnega ravnanja. Nič, kar nosi le senco sile seboj, ni v stanu si pridobiti simpatij v ljudstvu in ni se v stanu obdržati. V kolikor SDS tega doslej še ni izkusila na svoji koži, bo pa še bridko izkusila — ako se pravočasno ne izpreobrne.
Vlada bojkotira davčni odbor.
Beterad, 8. julija. (Izv.) Davčni odbor je imel napovedano sejo za četrto uro popoldne. Pričela pa se je šele ob četrt na šest, ker na sejo ni bilo finančnega ministra, ne radikalnih članov, ki sabotirajo odborove sejo. Razpravljali so o dveh členih. Oba sta se odložila na prihodnjo sejo, ker se je besedilo spremenilo. Glavni ravnatelj za nepo-aredne davke Le ti ca je razlagal, na kak način se namerava ugotoviti katastrski čisti donos v pokrajinah, kjer ni katastra. Ni povedal, koliko se misli povišati v Sloveniji Sisti katastrski donos, od česar je odvisen zemljiški davek v bodoče. Vedno bolj se vidi, da je zakon pomanjkljiv, da se vse preveč pušča pravilnikom, katere bo sestavil mi-Ui^Ua; Prihodnja sc^a bo jutri j: L
Dr. M. Slavič, nniv. prof. v Ljubljani:
Prebivalci Slovenske Krajine - Hrvati?
Dne 7. julija t. 1. je g. Joo Matošič pro glasil v zagrebškem »Obaoru« Prekmurce za Hrvate. Ker je zadeva za naše poklicne jezikoslovce zajemljiva, naj navedem trditve, ki sta jih zapisala prekmurska rojaka 1. Me-lich, univ. prof. v Budimpešti in član ogrske akademije znanosti, ter S. Mikola, licealni profesor, ki sta delala za odcepitev Prekmur-ja od Jugoslavije v prilog Ogrske. V odgovoru na mojo pariško knjižico »La ,queštion du Prekmurje: pravita: »Vendski (prekmurski) jezik ima slovstvo neodvisno in bistveno različno od slovenskega slovstva, tako po ustroju kakor po pravopisu jezika, in slovstvo Vendov je vsaj enakovredno slovstvu Slovencev. Slovenski jezik je bil zelo ponemčen in se nahaja pod češkim vplivom, dočim je vendski jezik ohranil svojo staro čistoto. V tem oziru je treba dati prednost vendskemu slovstvu. Nikakor se ne more vendski jezik identificirati s slovenskim jezikom, kakor ne nemški jezik s holandskim.« — Ali bo s to izjavo tudi g. Matošič zadovoljen,
Gotovo pa se ne bo strinjal s trditvami, ki so jih zapisali prekmurski avtorji Spomenice »Memoire concernant le lerritoire wend (Prekmurje)«, da bi nagnili razmejitveno komisijo v Varaždinu, da priklopi Prekmurje k Ogrski. Ti pravijo: »V etnografskem oziru se vendski narod ne more smatrati za slovanskega (slave)«... Potem pa: »Vendski jezik spada brez dvoma k družini slovanskih jezikov (langues slaves), toda on ni identičen ne s slovenskim, ne s hrvatskim ali srbskim jezikom. Brez dvoma se približuje najbolj slovenskemu jeziku. •. Med! tema dvema jezikoma je skoro lako velika razlika kakor med francoščino in italijanščino.« — G. Matošič bo torej odklonjen tudi od teh /jezikoslovcev« Slovenske Krajine.
Pohrvatitelj Slovenskih Krajincev ima stavek: »Hrvatsko zagorsko narječje ima neke sličnosti sa slovenštinom i strogo uzevši čak su i Slovenci imali da preuzmu hrvatski jezik kao svoj književni jezik — da je uspje-la akcija Stanka Vraza.« — Če se je že spravil nad Slovenske Krajince in če je našel v Zagorju »neke sličnosti« z jezikom kranjskih, primorskih in benešldh Slovencev, se čudim tej skromnosti, da ni proglasil vsaj vseh panonskih Slovencev za Hrvate; potem bi sčasoma morebiti tudi do tega prišel, da bi proglasil vse Slovence vsaj za »planinske Hrvate«.
Odgovarjam pa g. Matošiču samo radi-tega, da zavrnem njegovo neresnično trditev, da bi Hrvati osvobodili Prekmurje. V »Obzoru« namreč pravi: »Hrvati su 1918., sa četami kapetana Jurišiča (iz Dalmacije) oruž-jem oslobodili taj kraj od Madžara, da ga po-slije toga prepuste — Slovencima ...«
Da je prišla Slovenska Krajina k Jugoslaviji, to je eminentna zasluga jugoslovanske mirovno delegacije v Parizu. Ponesrečen vpad Hrvata Jurišiča v Prekmurje nam diplomatski ni bil v prid. Ko so namreč Hrvati zasedli Medjiinur}$, je kapetan Jurišic z malo četo prekoračil Muro ter zasedel 28. decembra 1918 Dolnjo Lendavo in kraje do Murske Sobote. Dne B. januarja 1919 pa so Madjari napadli Jurišičevo posadko ter jo pregnali preko Mure, dočim je 6 jugoslovanskih vojakov padlo, nad 20 pa prišlo v ogrsko ujetništvo, odkoder so se polagoma rešili. Madjari so zopet zavladali, prekmurski narodnjaki pa, ki so se kakorkoli eksponi-rali, so morali od doma kot begunci. Mimogrede bodi povedano, da je general Maister v Mariboru že dne 26. dec. 1918 sklenil po shodu v Radgoni, da zasede Prekmurje, preden je vedel za Jurišičev namen. Po ponesrečenem Jurišičevem poskusu ni prišlo več do tega. Ta poraz pa bi nam v diplomatič-nem oziru mogel le škodovati. Madjari so to izrabili in se na ta slučaj pozivali, da bi dokazali, da Prekmurci Jugoslavije ne marajo. Omenjena »Spomenica« pravi: »Vendi so večkrat, z oboroženo roko, izrazili svojo antipatijo proti slovenskim aspiracijam ... Ko je proti koncu leta 1918. prišla jugoslovanska četa komandirana po kap. Jurišiču v mesto Mursko Soboto, ki je bilo brez obrambe, je naša mladina... napadla to četo... in jo zavrnila, da gre svojo pot.-*- Nikakor ne podcenjujem dela g. Jurišiča, ki so mu Madjari pri tej priliki prestrelili roko, tudi sem že govoril na sobotskem grobišču njegovih 6 žrtev njim v slavo, poudarjam pa, da se iz tega ne sme konstruirati historična neresnica, da so Hrvati osvobodili Prekmurje. Ampak Slovenska Krajina je postala jugoslovanska dne 1. avgusta 1919, ko je Vrhovni svet mirovne konierence v 1'arizu po zaslugi naše delegacije, zlasti njenega slovenskega dela, sklenil, da preide Prekmurje v jugoslovansko upravo, in je dne 12. avgusla 1919 v Slovensko Krajino vkorakalo brez odpora jugoslovansko vojaštvo in slovensko uradništvo.
DAVIDOVIČEVI KANDIDATTZA BELGRAJSKO OBČINO,
Belgrad, 8. jul. (Izv.) Demokratski glavni odbor jc danes nadaljeval sejo. Za načelnika belgrajske občine jc sklenil kandidirati posl. Kosta Kumanudija, za podpredsednika pa dr. Vasa J a n k o v i č a. Obenem jc klub razpravljal «414» o raznih tekočih strankarskih zadevah.
Beležke
A Dr. Žerjav je hotel pustiti SDS? Tajnik SKS, gospod Janko Bukovec v Kmetskem listu polemizira z dr. Gregorjem Žerjavom, rekoč, da bo ostal njegov politični nasprotnik vse dotlej, dokler dr. Žerjav ne prelomi z SDS, in nadaljuje: »Težko vam uienda to ne bo, saj ste pred leti izjavili, da če se Va« kandidira na ŠKS listi, da ste pripravljeni razbiti tedanjo demokratsko stranko v Sloveniji.« — To je vsekakor zanimivo.
A Falzifikatorji so se samo — zmotili. Ponovno snno pribili dejstvo, da je »Jutro« ob zadnjih volitvah v skupščino objavilo falzi-ficirano izjavo državnega tajnika kardinala Gasparrija (ki so se dali še posebič tiskati in nalepiti kot letaki), češ da jc papež prepovedal duhovnikom v Sloveniji kandidirati. Obenem si je tudi izmislilo, da sta papež in njegov državni tajnik podala lake izjave naši vladi, oziroma njenemu zastopniku. Šele sedaj nam »Jutro« na to odgovarja sledeče: >Prav odkrito povemo, da nam je vseeno, ali smo se motili ali ne, ko smo pripisovali Vatikanu boljše namene kakor pa naši politi-kujoči duhovščini.« — To je res cinizem prve vrste! Kar na lepem izmisliti si izjave, ki niso bile nikoli podane, ter jih pripisati osebam, ki jih nikoli niso podale, to se pravi po >Jutrovem motiti se ali ne!
A O aleri Orjune piše Kmetski list sledeče: Pretekli teden so listi poročali, da je vlada sklenila Orjuno ponekod razpustiti, po-i vsod pa razorožiti. Par dni pozneje pa so poročali, da je vlada svoj sklep preklicala iu sicer na podlagi nekega novega poročila, ki jo prišlo iz Ljubljane. Prvo poročilo, ki je prišlo tozadevno iz Ljubljane, je poslal veliki župan, drugo poročilo pa je poslala glasom poročila zagrebškega vObzora -• neka druga oblast. To je tako zanimiva ugotovitev, ki dokazuje, da o važnih zadevah, ki se tičejo Slovenije, ne odločuje veliki župan, ampak »neka druga oblast«. Vprašanje je sedaj, čemu vlada sploh vzdržuje v Ljubljani veliko županstvo, čc nima nobene besede? Sedaj pa tudi vemo, kateri krogi drže v Sloveniji na krmilu še vedno samostojne demokrate.^ — Tudi zanimivo, posebno ker to piše organ g. ministra Puclja.
A »Birici v kmotskih hlevih« se glasi oster članek, ki ga je spisal v Kmetskem listu narodni poslanec Andrej Kelemiua. Veliko bridkih resnic pove tu gospod Kelemina, glavnega pa se skrbno ogiblje. Je že res, da zadene veliko krivde na krutem izterjevanju davkov v Sloveniji slovensko davčno in finančno gospodo, kakor pravi poslanec Kelemina, toda veliko večjo krivdo nosi vlada, v kateri sedi Keleminov prijatelj gospod minister Pucelj. Gospod Kelemina sicer piše: »Končno moram odločno ugovarjati trditvam nekaterih listov, da je za težki dogodek (v Lanišču) odgovorna sedanja vlada. Po mojih informacijah gre večinoma za davčne zaostanke iz prejšnjih let in če so prejšnje vlade trpele tako visoko obdavčevanje v Sloveniji, naj ne vale odgovornost na nas!« — Tu se je pa gospod Kelemina hudo urezal, kajti ravno sedanja vlada, ki jo krasi gospod Pucelj, je sklenila najvišji proračun, kar smo jih še kdaj imeli, ne da bi le za en las znižala davčno breme, — še zvišalo se bo, ker bo g. fin. delegat že skrbel, da pošteno pokrije ogromne izdatke! — tako da bo ob sedanji gospodarski krizi odslej še neprimerno več zaostankov nego jih je bilo preje! In če je kriva krutega izterjevanja -slovenska davčna in finančna gospoda«, zakaj pa se g. Pucelj ne potrudi, da jo zamenja? Saj sedi jo. Pucljevi prijatelji, Radičevci, že eno leto v vladi, delj kot katerakoli druga stranka pred njimi, pa niso za olajšanje davčnih bremen do danes niti z mezincem ganili! In če g. Pucelj ni vstanu, da v Sloveniji izmeni sistem, ki ga vodijo eksponenti SDS tako na vladi, kakor na magistratu in na finančni delegaciji, zakaj je potem sploh še minister, ki »zastopa Slovenijo«? To naj vpraša poslanec Kelemina svojega tovariša, ministra Puclja_
Zna«!Ino za političen položaj.
Politički Glasnik« v Belgradu, ki ima kakor znano zelo močno in vplivno zaledje, piše o položaju sedanje vlade in ugotavlja, da je nevzdržen. Latentna kriza in laviranje s krize v krizo pomeni zastoj vsega državnega napredka. »Politički Glasnik« poziva radikale, naj se končno otresejo Pašiča in Radiča ter pristopijo k tvoritvi nove sigurne koalicije, ki bo zmožna voditi tvorno politiko sporazuma, pomirjenja in konsolidacije države. Pred vsem priporoča list Ljubo Davidoviča, ki ima zasluge za širjenje misli iskrenega sporazuma in Ljubo J o v a n o v i č a. Če ni drugega izhoda iz položaja kot nove volitve, naj bi jih vodila ta dva moža.
Scnzacijo je v Belgradu vzbudila vest, da se je Ljuba Davidovič sestal z Božo Maksi-movičem v njegovi vili.
Radič je na seji svoje stranke izjavil: »Položaj jc kritičen in kritičen zato, ker se ne ve, kdo in kaj je danes radikalna stranka.*
NOVI BOJI NA KITAJSKEM, Pariz, 8. julija. (Izv.) Daily Mail poroča iz Pekinga, da so čclc Čang-co-Hna in Vu-pej-fuja pričele z novimi boji proti narodnim četam. Po poročilih so le izgubile že 7000
i mož.
Zemlloradniki se razhajajo.
Zeniljoradniška stranka, ki je nastala r povojni dobi, preživlja zadnje smrtne krče. Ustanovljena kot izrazito kmetska stanovska stranka z radikalnosocialnim skoro komunistično pobarvanim programom, je izšla iz prvih državnozboTskih volitev z nad 30 mandati. Takoj pri prvih parlamentarnih nastopih pa se je pokazalo, da so se pod njeno firmo zbrali najbolj heterogeni elementi, ki jih vodstvo brez trdne organizacije no bo obvladalo, Z največjim naporom je preprečil takojšen razcep stranke njen edini duševni delavec Avramovič, voditelj srbskega zadružništva. Toda intriganti in demagogi so imeli med političnimi novinci lahek posel in po dobrem letu je bil Avramovič potisnjen v ozadje. S tem je stranka izgubila edinega ideologa in od tedaj rapidno razpada.
V zadnjih volitvah so bili zemljoradnikl decimirani, tako da so dobili komaj 6 mandatov in niti načelnik stranke Voja Lazič ni bil več izvoljen. Parlamentarno vodstvo stranka je tedaj prevzel bivši srbski diplomat Joca Jovanovič antagonist Voje Laziča.
Zadnje dni poročajo listi o poslednji fazi razkroja te stranke. Desno krilo stranke pod vodstvom dr. Gavriloviča, glavnega urednika belgrajske »Politike« se pogaja s Svetozarjem Pribičevičem. V tej grupi so Voja Lazič in poslanca Stajic in Kokanovič. Joca Jovanovič z nekaterimi prijatelji hoče v slučaju razkroja prestopiti k Davidoviču, levo krilo pa misli preiti k radičevcem in osnovati med Srbi kmetsko stanovsko stranko po hrvatskem vzorcu.
-
Pašič in Ižadič rušita vlado.
Radič jc na seji HSS odločno kot že dolgo ne poudaril nekatere zahteve, ki jih morajo radikali sprejeti, sicer bo izzval krizo. Kriza vlade, se zdi, je njegov neposredni namen. V to smer gre izključitev dr. Nikiča in napadi na ministra Simonoviča. Obe stvari jo Radič sedaj za lase privlekel iz pozabe. Proti .obema ministroma navaja razloge, ki so bili aktualni pred pol in četrt letom, sedaj pa samo krijejo Radičev juriš na vlado.
Pašič z druge strani vztrajno izpodkopuje tla tako zvanim centrumašem. Konflikt v belgrajski mestni organizaciji hočejo pašičevci izrabiti v to, da Pašič osebno poseže v notranje spore in jih reši v svoj prilog. Dočim Radiču gre samo za osebne namene, ker hoče sam priti v vlado, hoče Pašič razbiti koalicijo z radičevci, iti na volitve in pri volitvah ustaliti svojo moč v stranki -in* strankino v državi.
Carine.
Belgrad, 8. julija. (Izv) Carinski odseli je razpravljal o nekaterih predlogih glavnega carinskega ravnateljstva. Med temi predlogi je predlog, da se vlada pooblašča, da sme uvajati nove carine, oziroma obstoječa povečati in da stopi predlog v veljavo, čim se predloži narodni Skupščini. Poslanec Pu-šenjak se je protivil tej zahtevi. Poudaril je, da moramo misliti na zmanjšanja carine in ne povečanje, da se ublaži gospodarska kriza Sklenilo se je, da o tem odloči plenum fin, odbora. Nato so se nekatere kreditne postavke znižale, nekatere pa v interesu kmetijstva povišale. Jutri bo carinski odsek svoje delo končal, nakar bo plenum fin. odbora rešil razna vprašanja, ki so se zanj pridržala.
Konflikt radi Abesinije.
Pariz, 8. julija. Angleško-italijanska pogodba o Abesiniji je v tukajšnjih diplomatskih krogih vzbudila veliko senzacijo. Francosko časopisje označuje pogodbo kot prelom abesinske pogodbe iz 1. 1906. V tej je bila dovoljena Italiji gradba železnice preko Abesinije do Somalija, ne pa gospodarska interesna cona. Sedanja pogodba se je sklenila za hrbtom Francije. Listi naglašajo zlasti govor poslanca Mazzucio v italijanski zbornici, v katerem je naglašal, da bi Abesinija s svo jim podnebjem in gospodarskimi predpogoji lahko vsaj delno rešila problem italijanskega izseljevanja- Fašistovska vlada bi storila italijanskemu narodu veliko uslugo, če bi mu priborila tu polje njegove delavnosti. Listi označujejo pogodbo kot zmago angleške diplomacije proti francoskim interesom.
Streseman za republiko.
Berlin, 8. julija. Včeraj je imel minister Slresemann na povabilo »društva nemških akademikov« na univerzi predavanje o temi: Dijaštvo in država Minister je pozval dijake, naj zavestno pomagajo pri zgradbi države za enotnost, priznajo današnjo državo in branijo ustavo. Minister je poudaril, da mu je bil propad nemškega cesarstva bolesten, sedaj pa mora izjaviti, da bo ščitil republiko tudi z svojim truplom.
PREKINITEV FRANCOSKO - RUSKIH POGAJANJ.
Pariz, 8. julija. (Izv.) Predsednik komisije francosko-ruskih dolgov je včeraj izjavil, da so pogajanja razbita. Obstoja pa možnost, da se bodo pogajanja v oktobru obnovila. Vprašanje dolgov bo tedaj Francija združila z .vprašanjem kredita.
Dnevne novice
Kaj se qoM cfouics
Nevihte in poplave v Sloveniji.
NEVIHTA IN PLOHA NAD LJUBLJANO
IN OKOLICO.
Včeraj malo po 12. uri se je nebo zakrilo s temnimi oblaki, tako, da se nam je zdelo kot bi se že večerilo. V pisarnah in trgovinah so morali povsod prižgati luči. Pod to lemno grozečo zagrinjalo pred par urami še jasnega in solnčnega neba, pa so se nenadoma privlekle bele goste megle, ki pomenijo naliv in o katerih trdi naše ljudstvo, da so bele in sive, ker nosijo točo. Ko se je to zagrinjalo strnilo nad nami, je začelo nenadoma silno grmeti in treskati. Bliski so švigali v tmini nizko nad nami. Električni tok v žarnicah je začel migljati, kar znači silen vpliv zračne elektricitete na električne vode. Kmalu nato pa se je po par debelih redkejših kapljah vlil dež, gost kot bi sipal žito in kmalu je lilo kot iz škafa. Vlila se. je strahovita ploha, med katero je padlo tudi nekaj toče, vendar pa ta ni napravila nobene škode, ker je padala med gostim dežjem, redka in le malo časa. Ljudje so prestrašeni begali domov, največ pa se jih je zateklo po bližnjih jim vežah, gostilnah in trgovinah, Cestni kanali so bili naenkrat polni vode in voda se je stekala v močnih curkih po ulicah in jc nekatere, posbno nižje ležeče ulice in ceste, popolnoma preplavila. Hvala Bogu pa je trpel ta strašni naliv iz potemnelega neba med sve-tlikanjem, treskom in gromom samo dobre četrt ure, nakar se jc zopet razsvetilo in je začel padati lahen dež. Tudi v okolici mesta je moral biti silen naliv in bržkone še silnejši vihar, ker se je čulo silno grmenje in tre-skanje, ki je bilo najmočnejše od severovzhodne strani.
*
Huda ura je obiskala tudi druge kraje po Dolenjskem in v ljubljanski okolici. V Višnji gori in bližnji okolici je med hudim nalivom pričela padati tudi gosta toča, ki je napravila kmetom veliko škode na poljskih pridelkih. V vasi Mlače-vo pri Grosupljem je med nevihto udarila v vas tudi strela. Zgorela je ena hiša in en kozolec. V ribniški dolini se je utrgal oblak, ki je hipoma napolnil struge potokov, da je voda udarila čez bregove in poplavila polje. V Ribnici so bile ceste hipoma zalite z vodo.
Tovarna - rešiteljica najrevnejših v Prekmurju?
Nikdo ne more zanikati, da je pravi začetek — igrali so pri tem vlogo tudi drugi momenti — novega prekmurskega gibanja v ponesrečeni razprodaji veleposestniške zemlje. G. Klekl je s svojim energičnim nastopom razprodajo preprečil; s tem so mnogi prišli ob zaželjeni zaslužek in zalo je moralo priti maščevanje, ki naj bi g. Klelda politično uničilo. Ustanovila se je stranka, ki je prinesla Prekmurju »svelclostc in je obljubila trpečemu narodu, deveto deželo sreče, ako se strne pod njenim okriljem.
Kot namišljena nositeljica prekmurskih žlv-IJenskih vprašanj nova stranka seveda ni mogla iti mimo rešitve perečega agrarnega vprašanja. In z ozirom na to je prišla od njene strani neka nova ideja, ki nehote diši po pregovoru, >da bo volik Bit in ovca cela«. Bedo naših najrevnejših treba rešiti, to je tudi »neodvisnim« jasno. Toda kako? Tovarno jo treba postaviti in tam dati zaslužka bednim, zemlja pa naj ostane nerazdeljena. Misel, bi nikakor ni mogla priti od prijateljev našega kmečkega naroda, ampak le iz krogov, ki so jim mar interesi veleposestva. Veleposestnik naj obdrži svojo posest, revež pa naj dobi drobtino. Take rešitve mi ne maramo, ker hočemo, da je vsak Bvoj gospodar, da bo vsak lahko rekel, da ima košček zemlje, ki je njegova prava last. Ne da bi naštevali neugodnosti in nesreče, ki so združene s tovarniškim delom in ne da bi dokazovali, da v Prekmurju ni mesta za tovarno, kakor si jo zamišljajo gotovi ljudje, ki hočejo biti »poklicani voditelji«, poudarimo le, da je naš narod kmečki oarod in radi tega tovarniško delo ne odgovarja njegovim življenskim težnjam.
Agrarno vprašanje se mora rešiti, kakor se je sačelo reševati — z razprodajo. A način razprodaje mora biti drugačen; odgovarja naj zahtevam, ki smo jih pred nedavnim podali na tem mestu. Zakup naj bo omogočen vsakemu potrebnemu, radi tega: 1. naj kupna cena odgovarja plačilni možnosti interesentov, 2. naj ne bo razlike med Interesenti slovenske in mažarske narodnosti, ker so oboji kot državljani enaki in slednje ravno na ta način najlažje pritegnemo v krog pravih in zvestih državljanov, ako jih ne bomo zapostavljali.
Prekmnrec.
Velik vlom.
V noči na 5. julij so izvršili dosedaj neznani zločinci vlom v trgovino Franca Lešnika pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. Vlomili so popolnoma ne-opaženo ter v največjem miru prebrskali vso trgovino. Odnesli so najraznovrstnejše blago od ma-nufakture do čokolade in kave. škoda je ogromna fer znaša po natančni cenitvi 57.586 Din, Blago so lopovi naihrž naložili na voz ter se potem odpeljali neznanokam. Kljub marljivemu poizvedovanju orožnikov manjka dosedaj za vlomilci še vsaka sled.
POVODENJ NA POSAVJU.
Takih nalivov, kakor jih je doživelo Posavje krog Brežic, Sromelj in Artič zadnjo soboto, nedeljo in ponedeljek, ne pomnijo najstarejši ljudje v teh krajih. Vsled neurja preplašeni preprosti kmetje so bili prepričani, da se je utrgal v zgoraj omenjenih dneh večkrat oblak. V Posavju krog Brežic gotovo ni posestnika, ki bi ne imel občutne Škode radi teh zadnjih nalivov. Polovica sena, ki je bilo pokošeno na travnikih, je uničena. Na kakih tridesetih krajih se je udrla zemlja radi preobilne mokrote, potegnil je plaz in zasul ali gozd, travnik, vinograd ali polje. Po vsem brežiškem okraju so bile popravljene pred tem nalivom ceste, ki so zopet vse razrvane In razdrapane na bogzna koliko mestih.
Posestniku Kostenjšku v Cerovcu, župnija Sromlje, je uničil plaz skoro popolnoma gospodarsko poslopje. Ker je škoda po celem brežiškem okraju tako ogromna, je tudi glavarstvo pristalo na to, da se mu javi škoda posameznikov radi prijave na veliko županstvo in davčno oblast.
Sedaj so nastopili v Posavju lepo topli dnevi, ki so postali za vinograde nettšče peronospore in plesnobe, ki sta se že začeli pojavljati na več mestih. Posavski vinogradniki še hranijo sedaj velike zaloge lanskega vinskega pridelka v svojih kleteh in čakajo na kupce iz Ljubljane in sploh iz Kranjske. Lanski posavčan ne zaostaja glede kakovosti prav nič za lanskim pridelkom v Slovenskih goricah.
Zadnje vremenske nezgode, Id so bile dolgotrajne in naravnost katastrofalne, so tudi sicer vesele Posavčane močno potrle in narod zre s strahom v bodočnost, kako bo s prehrano za ljudi in živino preko prihodnje zime in kje bo gmotno izmozgani kmet vzel denar za davke in sploh za življenske potrebščine.
VELIKA SKODA V. PESNIŠKI DOLINI.
Pesnifekn dolina je še vedno pod vodo, dasi je reka Pesnica že padla na svojo normalno višino. Voda se s travnikov in njiv, kjer stoji ponekod nad meler visoko, le počasi odteka, ker ji branijo odtok nasipi ob reki. Poplava je napravila naravnost ogromno škodo, ker je uničila obe košnji — seno je večinoma odplavilo, travnike pa tako za-blatilo, da bo tudi otava samo za steljo dobra. Povsod v dolini je sedaj videti kmete, kako bre-dejo po vodi in vlačijo z grabljami na višje ležečo kraje napol gnilo seno, da bodo imeli vsaj steljo.
Nsgfa graditev železnice Ajdovščina - Postojna.
Italijanska železniška uprava je pričela pred par tedni z vso paro graditi železnico od Ajdovščine do Postojne. Tako dobi Gorica direktno zvezo s Postojno in dalje z LJubljano. Od Gorice do Ajdovščine teče že davno tako zvana vipavska železnica, ki je sedaj čisto lokalnega enačaja in je temu primerno tudi grajena. »Polžovka« zapusti Gorico na južnem kolodvoru in teče po starem samostojnem tira do Št. Petra, kjer preide na skupen tir z bohinjsko železnico Podbrdo—Trst Skupen tir teče do Prvačine, oziroma Dornberga, kjer se progi cepita, na Ajdovščino in na Trst. Sedaj pa gradijo z goriškega kolodvora bohinjske železnice do Dornberga nov tir, tako da bosta progi Podbrdo —Gorica—Trst in Gorica—Ajdovščina—Postojna samostojni, dasi potečeta draga ob dragi.
Kakor rečeno se nova proga gradi z izredno naglico. Nedvomno je velikega strategičnega pomena. Sicer smo prepričani, da nismo še tako daleč, da bi italijanska vojaška poveljništva res nakupovala velike množine sena >za vsak slučaj«, kakor gre glas po deželi; vendar ostane dejstvo, da je ta železnica velike važnosti ravno z vojaškega vidika.
Tudi krajevno gospodarstvo bo imelo gotovo veliko korist od nove železniške zveze. Gorica, Postojna in Vipavska dolina bodo gotovo veliko pridobili. Nesrečni Trst pa bo zopet precej zgubil. 2e sedaj gre veliko prometa med Jugoslavijo in severno Italijo le mimo Trsta. Jugoslovanski trgovci, ki so v začetku trgovali potom Trsta, trgujejo danes direktno z Italijo, znane so njihove zveze z Milanom. BrezdvomDO bo Trst radi nove zveze zgubil na blagovnem prometu. In tudi osebni promet skozi Trst bi znal utrpeti veliko škodo, ako bi s c, uvedli direktni vlaki Ljubljana—Milan, kar je aotdaj Gorica že zahtevala. Temu se bo Trst gotovo uprl.
Po nedolžnem na smrt obsojen ?
Celje 8. julija.
Včeraj smo priobčili vest c priznanju Josipa Btajner, da sta samo on in njegova mati umorila 70 letno Selmajster. To priznanje je Jcsip Stajner dejansko izrazil proti več osebam, tako tudi nekaterim svojim sojetnikom, a je to priznanje kmalu nato preklical. Morilec Josip Štajner je že v predpreiskavi porotne razprave svoj zagovor večkrat menjal, ga izpTeminjal in enkrat priznano dejstvo drugič zopet preklical. Na vsak način stoji sodna oblast pred težko zagonetko, da ugotovi, kdo je 6edaj pravi morilec.
Koroško orlovsko okrožje pr! -r£dl 11. t. m. lavno telovaObn » Smartnem pri Slovenjgra
Škof 3egli* v Ameriki.
Vso javnost bodo zanimale naslednje vrstice, ki jih je zapisal preč. g. Matija šavs, dekan v Shakopee, Minn., znani ustanovitelj in pospeševatelj najmočnejše slovencke organizacije v Ameriki, KSK Jednote, v zasebnem pismu z dne 24. junija kanoniku Alojziju Stroju. Preč. g. dekan piše:
>Ravno sem se vrnil z evharističnega kongresa v Cikagi. Bilo je, kakor smo pričakovali: največje na svetu. Sesla sva se s škofom Jegličem, ki je še vedno mladeniško navdušen, s škofom Gnidovcem, z dr. Opeko, ki mi je poznan še iz dijaških let, in z drugimi. V slovenski sekciji smo se dobro obnesli. Pa Vam bo že škof še natančneje poročal. Škof Jeglič gre še v Marquette, potem v St. Paul in odtod v železne rudnike v severno Minnesoto, kjer je v sredini divjine, pa v ultra-modernih mestih zaposlenih do 15.000 Slovencev v Chisholmu, Virginiji, Hib-! bingu, Gilbertu, Aurori, Toverju itd.«
Molitev slovenskih katoličanov v Ameriki in molitev vseh vernih Slovencev spremlja te dni našega preljubljenega nadpastirja na njegovem misijonskem potovanju v Ameriki. *
•k Gospod Franjo Šuklje — obolel. Iz
Kandije pri Novem mestu nam poročajo, da je g. Franjo Šuklje že 4 tedne resno bolan. ; V dneh od 10. do 12. junija t. 1. sla bila go-j spoda Herman W e n d e 1 in dr. J. G1 o n a r pri njem na obisku. 2e prvi dan, dne 10. junija, je g. šuklje tožil, da mu ni dobro. Vendar je še prihednji dan posvečal 3vcjim gostom. Od takrat pa ni več zapustil bolniško sobe. Oskrbuje ga novomeški zdravnik g. dr. J. Pavlič, ki je že v početku bolezni ugotovil tifozno infekcijo. Ves čas je bila temperatura dosti visoka in je bolnika mučilo silno bron-Hjalno vnetje. Pridružilo se je še vnetje ušesa, ki je povzročilo, da je bolnik deloma oglušil. Dne 25. junija se je vršil zdravniški konzilij, katerega se je udeležil g. dr. K. Konvalinka iz Toplic, šele pred tremi dnevi je temperatura padla pod 37°, tako da je smatrati, da je izredna konstitucija g. Šuklje-ta premagala težko bolezen. Domači se trdno nadejajo, da je vsa nevarnost minila in da bo lg. Šuklje v kratkem ozdravel. Tačas je sicer še slaboten, kar je pri njegovih letih in po štirih tednih vročine in najstrožje dijete naravno, vendar je razpoloženje dobro in od dne do dne veselejše. — Pridružujemo se vročim željam vseh prijateljev in znancev bolnika, da bi čimpreje popolnoma okreval!
■k Na naslov g. predsednika ljubljanskega velesejma. Kakor je znano, je odbor ljubljanskega velesejma poveril tržaški tvrdki Ceho-vin razprodajo izkaznic za velesejm in izkaznic, ki so dajale pravico do znižane voznine po j železnici v Italiji in od Postojne do Ljubljane. Od 29. junija dr.lje pa omenjena tvrdka kar ni marala več izdajati železniških izkaznic, češ, da ima — tako se je izražala uradnica — »ordine superiore«, višjo odredbo. Na ta način so mnogi Primorci, Iti so hoteli na velesejm, rajši ostali doma. Ne razumemo tega ravnanja, dočim podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici ni delala nikakih ovir. Dovoljena nam bodi še ena opazita. Večina primorskih obiskovavcev ljubljanskega velesejma je slovenska. Čudno se vidi, da uradnica čehovinove tvrdke, ki je prodajala izkaznice in dajala pojasnila, ne zna besedice slovenske, tako da so morali imeti Postojnča-ni, Kraševci in drugi potniki tolmače l Ali je vse to znano odboru ljubljanskega velesejma?
•k Radi točnosti nas prosi zagovornik Zadružne zveze dr. Brejc, naj bi popravili malo tiskovno pogreško v izjavi g. Milaela Rožanca, priobčeni v 150. štev. našega lista. V originalu se dotično mesto glasi: »Prepričal pa sem se, da so v tiskovinah navedeni očitki glede gospodarskega stanja »Gospodarske zveze«, »Zadružne zveze« in Vzajemne posojilnice« netočni.« Kar seveda smisla izjave ne izpreminja.
•k Popravek. Včerajšnji parte po pokojni gospej Antoniji Horvat popravljamo v toliko, da se vrši pogreb danes ob 5 popoldne iz kapele Sv. Križa, kamor se pripelje iz Škofje Loke, in ne, kakor je bilo pomotoma navedeno od Sv. Krištofa. — Žalujoči.
~k Listnica uredništva- Izjavljamo na prošnjo z Viča, da kritik P. T. dne 6. julija ni identičen ne s Patrom Teodorjem ne s Popit Tonetom in da nista imenovana kritike no pisala, ne podpisala in so vsa tozadevna domnevanja brez vsake podlage. — Uredništvo.
* Marijine kongregacije na državnih šolah. »Vjesnik Osječke Oblasti« objavlja v svoji št. 15. t. L rešitev prosvetnega ministrstva z dne 4. junija t. 1. v stvari Marijine kongregacije v Vinkovcih. Rešitev je naslovljena na velikega župana v VukovaTu in slove: »V rešitev tamkajšnjega akta z dne 27. aprila 1926 št. 4482 se naznanja naslovu, da se v tukajšnji naredbi z dne 15. XI. 1924, št 12.413 nikjer izrečno ne spominjajo Marijine kongregacije ter si razloga, da bi se učencem vinkovske meščanske šole branil vpis v Iste, tem manj, ker je svoboda priznanih M*roiz-povedi vsakemu državljanu zajamčena z ustavo ter se ne more omejevati s svojevoljnim tolmačenjem posameznika. O tem je obvestiti ravnateljstvo državne meščanske šole v Vinkovcih. Po naredbi načelnika oddelka
za osnovni pouk in ljudsko izobrazbo inšpektor* ... (podpis). Malo se vendarle svita.
■k 11. julija t. 1. je celodnevna prireditev koroškega orlovskega ok:<>žja v Smartnem pri SloTenjgradcu. Pn cerkveni slavnosti govori monsignor prof. V reže iz Maribora. Vsa društva na koroški meji in sosednja te dravske in šaleške doline ta dan na svidenje v Šmartinu! Bog živi!
Umrla sta pri Sv. Križu pri Litiji: Peter Novinec (Ilovica), star 91 let in Anton Tomec (Gobnik), star 72 let.
■k Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je gdčna Zora Volovšek iz Celja promovirala za magistro farmacije.
•k Novi sanitetni šef za Slovenijo. Dr. Milan Vukičevič jc s 1. julijem prevzel svoje posle.
■k Maturante kranjske gimnazije leta 190<>
vabim na sestanek dne [14. julija ob osmih v Kranju. — Josip Gogala.
■k Dva meseca manj bodo služili vojaki, ki letos odslužijo svoj rok. Tako je izjavil vojni minister v finančnem odboru. S tem upa minister, da bo prihranil lepo vsoto.
•k Žone advokati. Na zadnji seji ljubljanske odvetniške zbornice je bil na dnevnem redu tudi predlog, da se dovoli ženam izvrševanje odvetništva. Med prisotnimi se jih je polovico izjavilo za, polovico proti. Po vsej verjetnosti bodo žene kmalu dobile dovoljenje za izvrševanje odvetništva po vsej državi.
•k Mrevarjenje slovenščino. Izšel je :>Popis ferijalnih olakšica u god. 1926« za člane Ferijalnega savezn. Glavno vsebino tvorijo seve naslovi, kjer dobe potujoči ferijalci hrano in stanovanje. Sramota pa je, da je prišel tak popis med naše potujoče dijake, zakaj tako izpačenih krajevnih in rodbinskih imen (vsaj za Slovenijo) zlepa še ni prinesel kak adre-sar! Dijaku iz južnih krajev bo absolutno nemogoče znajti se pri nas, ko celo Slovenec včasih s težavo ugane, kaj naj to ali ono ime pomeni! Rodbinska imena so skvarjena do skrajnosti, tako da marsikdo samega sebe ne spozna, če ne bi uganil kraja po okraju (klasičen primer: Škohevne: Škoberne!). Kdo naj ve, kje leži »Khrdje« pri Brežicah? In še »Plaina pai Sevnici«, drugič celo pri »Levni-ci«; Trbovlje so grdo izkvarjene v »Trblje«; imenitne cvetke so >Rakovica pri Medvode«, »Golo pri Ig«, in še »Sv. Lovrens na Pohov-ju<; kakor rebus izgledata »Sv. Anton V. Slov. gor.« In pa »Sv. Lenard: V. Slov. gor.«; v slovenjgraškem okraju lahko zaman tuhtaš, kaj naj pomeni — »dria«; imeniten je okraj »šmavsko-rogaško-kožjanski«; neizogiben je Savski (ali nekje Slavski) Brestovac (tudi Brestavac), ko vendar pišemo Brestovec, če že ne — Rajhenburg; čudno seveda potem ni, če čitaš Sv. Petar in Sv. Jura j ob južn. žel.; malo bolj nerodno je, če čitaš »Žrice« mesto Žič pri Konjicah, »Šrna« mesto Črne pri Pre-valjah, »Selje« mesto Celja, ponekod »Želec« mesto Žalca, »Gotovje« mesto Gotovelj, »Griž-je« mesto Griž, ali pa celo —■ »Bresije« mesto navadnega Brezja ali pa — »Susem« mesto — Zusma! Človek se potem že ne čudi, če čita dosledno »Majperk« mesto Majšperka. »Sv. Boltenk« mesto Sv. Bolfenka, dosledno »Šmarje pri Jelšak« ali »... pri Prevaljak« ... Pa je še dosti tega, »Koče« mesto Hoč, »Doblje« mesto Dobja, »Beračovo« mesto Boračevega. Kaj je šele s hrvatskimi kraji, ne morem soditi. Dejstvo pa je, da bo letos marsikateri fe-rijalec na potovanju — klel! Tako izgublja »Popis« ves svoj pomen. Saj so sicer tudi zgolj za lase privlečeni oni »navdušujoči« in »poučni« reki, seveda vsi srbohrvatski. Vtis mučne naivnosti dobiš ob tem vseui, in še ob pobudi in opozorilu, da neseš s seboj »čebe, čaršav i jastuče«... Hvala lepa! — Mar še ne bo konec mrcvarenja in zapostavljanja slovenščine povsod? Dober je pač slovenski denar ?a inserate, ki so vsi iz Slovenije (!) razen enega iz Zemuna... In slovenski ferijalci, ki so n a j r e d n e j š i, ne najdejo niti svoje lepe slovenske besede v skupnem »Popisu« ... Koliko bo Še moral trpeti naš idealizem? — Ferijalec.
*	Iz agrarne reforme. Dosedanji ravnatelj na ljubljanski agrarni direkciji Nikola Bogdanovič je imenovan za ravnatelja pri agrarni direkciji novosadski v Belgradu; za ravnatelja na ljubljanskem agrarnem ravnateljstvu je imenovan Gustav Golia, dosedanji inšpektor agrarnega urada v Mariboru. — Za referenta pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru. je imenovan dr. Dragutin Alkovič, referent na agrarnem ravnateljstvu v Zagrebu.
*	Iz davčne službo. Premeščena star davčni upravitelj Milan Šubic iz Ptuja k davčnemu uradu Ljubljana mesto, in davčni ofi-cijal Ivan Meško iz Kranja k davčni administraciji v Ljubljani.
*	Poštnohranilna služba se je s 1. t. tn pričela izvrševati pri poštni hranilnici in nje podružnicah in pri vseh poštah v naši kraljevini. Občinstvo, ki želi nalagati svoje prihranile na hranilne knjižice poštne hranilnice. dobi vsa potrebna pojasnila pri katerikoli pošti ali pri blagajni podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. Poštna hranilnica obrestuje vloge s čistimi 4 odstotki na ieio.
*	Madjjarski konzulat v Zagrebu. V kratkem se otvori konzulat Madjarskp v Zagrebu,
*	Prin« Jurij je dopotoval v Kneževe Vinograda
k Počitnice in dijaška potovanja. Od
zaključka šolskega leta sem je posetilo Ljubljano žc nad 300 dijakov, ki po celi državi z Vnemo prirejajo izlete. Ferijalni Savcz v Sloveniji jc izdal svojim članom žc nad 600 potovalnih legitimacij, ki služijo članom za dosego četrtinske cene na državnih železnicah in parobrodih. Celokupno pa je društvo izdalo okoli 6000 takih izkaznic, kar znači ravno toliko potovalcev in pametno mišljenje naše mladine, ki sc nedvomno največ nauči na potovanju. Po vseh mestih Slovenije so otvor-jena Dijaška zavetišča — soratišta F. S. V Ljubljani je nastanjeno na Ledini. Težje stališče pa ima društvo na Bledu, kjer je sicer župan storil vse mogoče za naše dijake, pa žal ostalo občinstvo nima pravega razumevanja za to stvar. Radi velikega prometa fe-rijalcev preko Bleda, morata gori vršiti službo stalno 2 ljubljanska člana, kar bo pa skoraj nemogoče, ker se doslej, kljub naporom ni posrečilo dobiti pri Blejcih gostoljubnega krova za enega izmed njih. Tudi zavetišče bo mogoče otvoriti šele koncem t. m. zaradi nepričakovanih neprilik. Dosedaj je bilo vsako leto otvorjeno s 1. julijem v Riklijevih lopah >IntcrDacijonalne kopališke družbe«, katere ravnatelji so uvaževali pomen ferijalnega sa-veza. To je tudi upravičeno, ker današnja potujoča mladina je kader bodočih gostov Bleda. Pa je tudi želeti, da bi ferijalci, ki pripotujejo iz vseh delov države, družili lepe spomine o lepoti Bleda s prijetnimi o njegovi slovenski gostoljubnosti. — Veliko zanimanje vlada med ferijalci za konjjres, ki se vrši 18. julija v Splitu. Slovenski delegati sc ga bodo udeležili v lepem številu.	—nc.
k Proslava TOOlctnice st. Frančiška v Belgradu. Belgrajski katoličani pripravljajo veliko proslavo 700 letnice sv. Frančiška Asi-škega. Za izvencerkvene prireditve se je osnoval poseben pripravljavni odbor, v katerem so: dr. Pavle Popovič, rektor belgrajskega vseučilišča; dr. Tugomir Alaupovič, bivši minister za vere in sedanji državni svetnik; dr. Ivo And lic, tajuik na ministrstvu za zunanje stvari; o. K. Belamarič in o. P. Vlašic, bel-grajska kauouika. Med ostalimi točkami jo na programu tudi slavnostna komemoracija na belgrajskem vseučilišču s predavanji o sv. Frančišku iu frančiškanih s posebnim ozirom na delo frančiškanov v jugoslovanskih deželah. — Kot začetek proslave se je na dan sv. Antona letos osnoval v Belgradu treiji red sv. Frančiška, ki šteje že lepo število članov in članic. Voditelj je o. P. Vlašic.
k Velika kulturna slavnost v Brodu na Bavi. Dne S. septembra t. 1. proslave Hrvatje v Brodu na SavL lOOletuico rojstva Matije Mesiča, zgodovinarja m prvega rekt 'rja hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Ob tej priliki odkrijejo Mesiču na bndski realni gimnaziji spominsko ploščo s pokojnikovim poprsjem.
-k Otroci izginevajo. V Zagrebu se zadnje dni izredno množe slučaji, da izginevajo otroci in mladi ljudje obojega spola. Policija dobiva kar po več takih prijav na dan.
-A- Pomoč zadrugam v Dalmaciji. Ministrstvo za poljedelstvo jc nakazalo podporo Oljarski zadrugi v Bristu v znesku 25.000 Din in Vinogradniški zadrugi v Smokoviču 100.000 dinarjev.
-jlr Prazne »Qdol«-steklenice kupuje dro-gčrija Adrija , Ljubljana, Šelenburgova ul. 1.
k V električno brušenje sc sprejemajo rabljene britvicc znamke Gillette, Mero, Ely-sium, Mond itd. Drogcrija «Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
© G. dr. Dinko Puc jc dal uredniku zagrebškega Narodnega djela« 4. julija inter-vjuv,v katerem na vse pretege hvali delovanje esdeesarskega triumvirata in navaja reči, ki niso nič drugega kakor po nujnosti razmer dano nadaljevanje delovnega komunalnega programa Zveze delovnega ljudstva, v kolikor ni njega poslabšanje. Kakor ironija na de-je< gerentskega sveta, ko pa vidimo zopet »a vseh koncih in krajih deložirane prebivalce Ljubljane po šotorih — tako n. pr. pred šentpetersko vojašnico, kjer stoji žc cela nomadska naselbina, česar prej ni bilo. Tudi kupi deložiranega pohištva po parkih pričajo o velikopotezni skrbi demokratskega *trovi-ječa« za lepoto našega mesta. Ampak najimenitnejše, kar smo sicer že omenili, je to, da je gospod dr. Dinko Puc izjavil, da je sprejel mesto predsednika občinskega sveta. (!!!) le pod pogojem, da ostane samo 3—4 mesece, a kakor vidite, jc dejal hrvatskemu novinarju, traja moja mukepolna služba žc godino in pol! Mi smo zato, je dejal še gospod doktor, da sc enkrat razpišejo volitve in da sc dela z občinskim svetom in smo v tem pogledu že večkrat intervenirali. — Iz-boren šaljivec je gospod dr. Puc, le to je pozabil, da je davno, preden je podal to izjavo, mestnim delavcem na zborovanju na Gradu trdo in odločno izjavil, da bo t r o -viječe vladalo najmanj 6 leti
© G. dr. Ivan Stanovnik, bivši podžupan, Je uredniku »Narodnega djela« izjavil glede ljubljanske občinske politike sledeče: »Razpust občinskega sveta je bil storjen iz strankarskih razSgov. Kot gerente so postavili tri izrazite eksponente samostanih demokratov, ki delajo brez nadzorstva drugih strank, katere predstavljajo ogromno večino voiivcev Ljubljane. Za jesen se pripravlja velika akcija v korist občinske avtonomije, na kateri bodo
sodelovale vse delavske stranke, to je, Slovenska ljudska stranka, socialisti, neodvisni delavci in drugi. Vse stranke izvzemši samostojne demokrate so proti nezakonitosti in nasilnemu stanju na ljubljanski občini. Zelo obžalujemo, jda jc umrl veliki borec za avtonomijo Ljubljane, g. dr. Perič. Slovenski ljudski stranki je predvsem za avtonomijo mesta in zato ne bo delala vprašanja zaradi župana ali podžupana. Gerentski trosvet izvršuje delovni program bivšega občinskega sveta, toda manjka mu lastne iniciative, pa samo izvršuje kakor eksekutor sklepe sodišča. Delo gerentskega trosveta na izvajanju programa bivše občinske večine dokazuje, kako je bilo njeno delo pravilno. Pod vlado g. Davidoviča je b:l res postavljen kot gerent pokojni dr. Perič, toda on je imel kot bivši župan mnogo večjo avtoriteto, a razen tega jc sodeloval s svetom, v katerem so bile zastopane vse stranke in končno je imel nalogo, da razpiše volitve. Padec vlade g. Davidoviča je to namero preprečil. Nam se zdi, da je dolgo manevriranje z ljubljanskim gerentskim trosvetom poskus vlade odvzeti tudi ostalim slovenskim občinam njihovo samoupravo.« — Glasilo SDS ne ve na to izjavo ničesar stvarnega odgovoriti kakor da so vse te izjave »jako inlc-resantne za spoznavanje politične morale ljubljanskih strank in njihovih voditeljev.« — Res so! Posebno za politično moralo SDS!
O Jugoslov. šahovski kongres ▼ Ljubljani. V dneh od 15. do 31. avgusta se vrši v Ljubljani kongres jugoslov. šahovske zveze združen z glavnim turnirjem najmočnejših igralcev Jugoslavije. Pravico prijave imajo le prvaki zveznih klubov, nadalje njih prvorazredni igralci in pa lanski nagradniki glavnega turnirja v Subotici. Ker jc to največja šahovska prireditev od postanka naše mlade države, opozarjamo že sedaj našo šahovsko javnost na njo. Obenem z glavnim turnirjem pa se bo kot novost igral v Ljubljani tudi prvi damski šahovski turnir za naslov prvakinje Jugoslavije. Dame, ki se za šahovsko igro zanimajo in bi eventuelno rade sodelovale na tem turnirju, naj sc pravočasno vpišejo v Ljubljanski šahovski klub, ki jim bo do pri-če.tka turnirja nudil potreben teoretičen pouk. Ravno tako vabimo vse ljubljanske šahiste, ki še niso včlanjeni v Ljubljanskem šahovskem klubu, da to store, kajti klub jim bo gotovo nudil vse možnosti za nagel napredek v praktični igri. V načrtu so tudi velike prireditve, ki bodo zanimale vsakogar, tudi začetnike. Vstopnina v klub znaša 20 Din, za dijake 10 Din, mesečna članarina je 10 Din. Dokazati moramo, da nismo samo po kvaliteti igralcev najmočnejši klub Jugoslavije, ampak tudi po številu članstva. Mi bomo tudi v bodoče držali to častno mesto med jugoslovanskimi klubi, če nas bo naša javnost zadostno podpirala. — Prijavlja se vsak dan od 4 do 7 zvečer v lokalu Ljublj. šah. kluba, kavarna Slon, navzočemu tajniku.
O Nesreča v Kopitarjevi ulici. Včeraj dopoldne se jc zgodila v Kopitarjevi ulici, in sicer približno v sredini ulice, nesreča, ki bi imela lahko težke posledice. Od mosta sem je pripeljal po ulici hlapec posestnika Možine z Vidovdanske ccste prazen dvo-vprežen voz, s katerim je šel po seno. Mož je vozil popolnoma pravilno na desni strani, in sicer tako, da sta se desni kolesi dotikali robnikov obcestnega hodnika. Naenkrat mu pridrvi s Krekovega trga nasproti cnovpre-žen voz, v katerem se jo vozil posestnik Ogrin z Laverce. Njemu se jc splašil konj baje že os Krekovem trgu in jc zavil v silnem diru v Kopitarjevo ulico. Navzoči so opazili, da sc je g. Ogrin trudil na vso moč, da bi splašenega konja ustavil in ga obvladal. Toda zaman, preden se mu je to posrečilo, se je že zgodila nesreča. Tik pred Mo-žinovim vozom sc je namreč njegov voziček prekucnil in g. Ogrin jc odletel na hodnik. Imel pa je srečo, da se je poškodoval samo lahko na glavi in sta ostala tudi voz in konj nepoškodovana. Vstal je, voz in konja so vzdignili in mož se jc odpeljal. Hujša nesreča pa je zadela hlapca Možine. Pri padcu ie zadel.Ogrinov voz njegovega konja v nogo, in sicer tako silno, da je odletel konj na pločnik. Obležal je tam in ni mogel več vstati. Pri padcu ali vsled udarca se mu je namreč popolnoma zlomila leva prednja noga malo pod kolenom, tako, da se mu je držala samo še za kite in kožo. Poklicali so takoj gospodarja in pa konjskega mesarja Marin-ška, ki je prišel kmalu po nesreči z vozom na mesto nesreče. Ugotovili so, da jc tu vsaka pomoč zastonj, ker tak kostolom se konju nikdar ne zaceli. Merinšek je s svojimi tremi pomočniki zvezal na hodniku ležečega konja, nagnil/ so voz in so ga prav sprotno naslonili nanj. Ko je bil konj na vozu naslonjen, so voz dvignili in še prej ko v petih minutah so ga že odpeljali v mesnico. Na ulici se je nabralo seveda vse polno ljudi, ki so radovedni čakali, kaj se bo zgodilo. Očividci so potrdili, da ne zadene krivda nobenega izmed voznikov in da gre nezgoda, ki bi bila lahko usodna tudi za voznika in pa tudi za občinstvo, zgolj na račun nesrečnega slučaja. Možina ima precejšnjo škodo. Konj je bil lep, od para, 8 let star in ga cenijo na 5000 Din.
O Ne trpinčite živali. Sin neke posestni-oe iz Zgornje Šiške Lojze je prevažal seno ob Malem grabnu. Ker mu konj težko obloženega voza na nekem močvirnem mestu ni
mogel takoj izpeljati, se je fant ujezil iu je začel konja neusmiljeno pretepati. Nekaj časa ga je tepel z bičem, nato pa je obrnil bič in je začel ubogo žival tolči z debelini koncem bičevnika in sicer po plečih, trebuhu bi končno še po glavi. Vsi navzoči, ki so se zbrali iz okolice, so glasno obsojali sirovo početje fanta in so končno poklicali stražnika, ki je .siroveža legitimiral in ga ovadil radi trpinčenja živali. Zasluženo plačili o pa mu bo odmeril okrajni sodnik.
0 Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da sc vrši tomesečna dražba v novembru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek 15. julija ob treh popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici 2.
O Okradena branjevka. Prcdsinočnjim je vlomil zopet neznan zlikovec ali pa mlada tatinska družba, ki se vadi pri vlomih v barake in branjarije, in se pripravlja za večje vlome, v barako na Vrazovem trgu, ki je last branjevke Ivane Starčeve iz Sv. Petra ceste št. 78. Tat je odtrgal ključavnico, žabico, in je odnesel nekaj tort, več kosov potic in pa nekaj čokolade in bonbonov, tako, da ima žena za svoje razmere prav občutno škodo, Denarja k sreči žena ni pustila v baraki.
© Vlom v mestno užitninsko mitnico. Užitninski cadpaznik v Vodmatu Andrej Pe-Itlaj jc nesel včeraj zbrano dnevno užitnino na užitninski linijski urad na Dunajski cesti. Ko je odšel, je mitnico skrbno zaklenil in vzel ključ s seboj. Ko pa se je vrnil v primeroma kratkem času, je našel vrata mitnice do kraja odprta. Pred pragom na tleh pa je ležala razbita ključavnica. Tudi zapah za ključavnico je bil odtrgan. Ko je mož vstopil, je opazil, da jc bilo na mizi in v miznici, ki je bila seveda prazna, vse na mestu, odpeljal pa mu jc vlomilec kolo, znamke »Styria« s prostim tekom, vredno še 1000 Din. Tat je moral Peklaja natančno opazovati, kdaj bo odšel z denarjem in se je za vlom tudi dobro pripravil, Uvcrjen je bil, da bo dobil v predalu kaj denarja, ker pa tega ni bilo, se je oškodoval za svoj trud s kolesom. Peklaj je vlom in tatvino takoj prijavil na bližnji stražnici in policija je baje predrznemu vlomilcu že na sledu.
Maribor
□	Moški zbor Maribora ima danes v petek ob 8. uri zvečer pevsko vajo. Ob tej
j priliki se domenimo glede izletov, torej za-uesljivo na svidenje!
□	Shod železničarjev sklicuje Prometna zveza v Mariboru v soboto, dne 10. julija v
; dvorano Gospodarske banke. Začetek ob 7.
uri zvečer. Na dnevnem redu je protest proti j davkom, posebno proti delavskemu davku, i radj delavskih pravilnikov, nadaljnje nestal-Dosti državnih nastavljencev, stanovanjske bede in draginje in proti postopanju z pen-zionisti. Kot govorniki nastopijo železničarji sami. Povabljen je tudi poslanec Fr. 2 e b o t ter več drugih poslancev. Prometna zveza vabi in prosi vse železničarje in prijatelje za obilno udeležbo.
□	Železničarji! V soboto, 10. julija zvečer vsi na shod v dvorano Gospodarske banke!
□	Kaj s« vse lahko zgodi? Govori ne, da bodo v nedeljo 11. julija v Mariboru vse gostilne in kavarne prazne, kajti vsi gostje z gostilničarji, kavarnarji, natakarji in natakaricami itd. bodo šli na veselico Olepševalnega društva za magdalen&ko predmestje v vojašnico Kralja Petra.
□	Promeeiadni koncert železničarske godbe Drava v magdalenskem parku v nedeljo, dne 11. julija od 11. do 12. ure p'd vodstvom kapelnika Skačeja. Spored: 1. Koračnica, 2. Ouvertura Car in tesar, od A. Lort-zing, 3. Valček iKolotai- od Suppe, 4. Velik! finale iz : Hofmanovili pripovedke od Offen-badha, 5, Gavotte gracieuse •• Sestanek - od A. Alelter, 6. Venček iz opere " Prodana ae/e-sta< od Smetane. Po koncertu ob 15. uri v vojašnici kralja Petra ljudska veselica.
& Novi ravnatelj na drž. realni gimnaziji v Celju, g. Zupane, je te dni nastopil svoje mesto. Imenovani gospod je simpatična osebnost in upamo, da bo v Celju deležen splošne priljubljenosti.
et Velika nevihta jo včeraj, t. j. v sredo grozila uašemu mestu. Iznad Savinjsko doline so se popoldne proti 5. uri dvigali temni oblaki, ki so pa k sreči Sli mimo našega mesta. Pač pa je nevihta razlila svoje vodne mase, pomešan© z debelo točo nad okolico Dobrne, kjer je napravila poljskim pridelkom velikansko Škodo. Toča je bila še precej debela in trajala tudi precej dolgo časa. Nevihto ie spremljajo hudo gromenje in bliskanje, kt žalibog ni ostalo brez posledic. Na hribih, ki se nahajajo nad Dobrno, je zadela strela v neko kme>ko poslopje, ki je pričelo goreti in na ta način postalo žrtev te velike nevihte.
£aško
Pomota. Poročilo o ^Akademiji ljudske šole? se je pomotoma v Sloveti fc vi Številki od 7. t. ni-uvrstilo med poročila iz Kogailko Slatine, stati M pa moralo ined onimi iz Laškega. Pomota bodi s tem popravljena.
Nora sv. maša. Pri sv. Miklavžu nad Laškim je obhajal 4. julija t L novo sv. mašo t g. Anton Boštele. Vkljub skrajno grdemu vremenu, ki napravi dohod na hrib k sv. Miklavžu sila težaven, m m »bralo ogromno ljudstva. Domači laraai ee
se. lepo skazali in spričaU, kako se veselijo in e«. nijo prvega novomašnika iz svoje župnije. Med po-vabljenimi gosti je biia tudi velecenjena rodbina Diehl iz Celja, Ivi je gospoda novomaSnika za čas njegovih študij podpirala z izredno velikodušnostjo Slavnostni pridigar je bil č. g. prefekt Jožef Krosi i/. Maribora, ki je v prelepem govoru očrtal polja duhovniškega delovanja in tudi naslikal veselje in trpljenje, ki ga rodi in prinaša to delovanje. Med sveto mašo je krasno pet dijaški zbor iz Celja, svi-rala pa pred sveto mašo in po sveti maši mladeniča godba iz Laškega. Tudi ona jo rešila dobro svojo nalogo. Po sveti maši je gostoljubni domači gospod župnik nudil novomašniku iu njegovi asi-steuci okrepčilo, na kar so se povabljeni gostje podali v Počeno, kjer so obhajali primicijo. Spomin na novo sveto mašo bo živel dolgo in dolgo med vernim ljudstvom sv. Miklavža.
Cirilov kres. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda 4. julija se je iz Laškega opazil Cirilov kres na H umu, na večer praznika samega 5. julija pa pri Sv. Krištofu. Od Sv. Krištofa se je slišalo tudi mladinsko petje. Tako proslavo velikih slovanskih apostolov je le odobravati.
Nori načelnik krajnega šolskega sveta. Na mesto odstopivšega gosp. Emila Pleskoviča je izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta v Laškem gosp. Rudolf Pergan, trgovec v Laškem.
tz Nesreča. Na zapadnem obratu se je ponesrečil rudar Lavrič A loj?;. Okrajek ali deska, ki brani podprti strop v jami, se je zlomil in je Lav-riča na glavi težko poškodoval. Mučno je bilo gledati moža vsega okrvaljenega iti v bolnico k zdravniku, ker mu na revirju niso zamogti očistiti in zavezati rane za silo, radi manjkajočih obvez, kakor predpisuje rudarsko-policijska naredba.
& Zastrupila se je v prst in zato umrla včeraj K u d e r M., žena delavskega zaupnika, stanu-jočega na Tereziji. Ko je čistila tla sobe, se ji je v prst i»!sadil komadič trske in je revica podlegla po nekaj dneh.
D. ML v Z>&lju
Z. S. V. podružnica pri Dev. Mar. v Polju vabi k slovesnosti odkritja spomenika v svetovni vojni padlim domačinom, ki se vrši v nedeijo dne 18. julija 1926. Spored: Ob pol 9 dopoldne zbirališče na trgu pred cerkvijo in spomenikom, ter pozdrav in sprejem gostov. Ob 9 sv maša za padle vojake v zupni cerkvi (med sv. mašo darovanje za spomenik) pri kateri pojejo združeni zbori. Po sv. maši blagoslovitev iu odkritje spomenika, libera, govor (č. g. kurat Bonač). potje, deklamacije, sviranje na-grobnic, pozdravi zastopnikov podružnic Z. S. V. — Odmor (kosilo v okoliških gostilnah). Ob pol 3 litanijc z hlagoslovom. Po litanijah zborovanje bivših vojakov; govori g. major Colarič iu drugi. — Pri slavnosti pojejo združeni zbori tukajšnjih društev ter igra domača godba na pihala. — Ker je ta dan posvečen spominu padlih vojakov, se prosi, da izostanejo vsakršne, veselice s plesom. — Spomenik je krasno delo gg. kiparja Dolin;)rja ter kamnoseka VodDika, ter je dosedaj edini svoje vrste v Sloveniji. S podstavkom je visok do (i metrov. Na krasnem podstavku je kip vojaka iz kraškega marmorja v nadnaravni velikosti. Na štirih pleščah se blišči 96 imen padlih vojakov. — Odbor vabi tem potom vse bivše vojake domačine ter svojce padlih, vojne tovariae iz bližnje in daljne okoliše, kakor tudi vse domače in sosedne farane. Vabljeni zastopniki podružnic Z. S. V. — Počastimo spomin padlih vojnih žrtev!
Jisesifo
>'aaa požarna hramba slavi v nedeljo petdesetletnico obstoja. Na Loki ob Krki pripravljajo že več dni prostor za slavnost in veselico. Na plakatih je javijena tudi sv. maša na prostem. Odbor pa se je s tem prenaglil, kajti cerkvena oblast, dovoljuje vsled določil kodeksa sv. mašo na prostem le za streho cerkveno manifestacija Zato drugim društvom tega ne dovoljuje in tudi v tem slučaju sv. maše ne bo zunaj, temveč bo ob U v kapiteljski cerkvi in jo bo imel g. prošt ter in.
Betica v Savinjski dolini. Ganljiva slovesnost se je vršila tukaj v soboto, dne 8. t. m. Blagi starši tukajšnjega župnika, g. Alfonza Požarja, so obhajali v župnijski cerkvi sv. Kancijana svojo zlato poroko. Zlato-porocne obrede je opravil g. župnik. Maševai je pa drugi sin, g. p. KamiL, gvardijan kapucinskega samostana sv. Jožefa pri Mariboru. Med sv. mašo sta prejela jubilanta z otroci vred sv. obhajilo. Dva izmed sedmero otrok sta duhovniki, eden je kapucinski brat v Krškem, eden državni pravdnik v Celju, trije so pa učiteljskega stanu. Zlatoporočoucema, ki sta vse svojo otroke vzgojila v krščanskem duhu, želimo, da bi obhajala še biserni jubilej!
>Corriere del!« Giulie<r je ime listu, ki izhaja v Trstu že rlelj časa, a ga kljub temu skoro nihče ne pozna. Cenzura se je namreč vrgla nanj z vso silo; zaplenjena je skoro vsaka številka, da so lisi niti ni mogel dobro predstavili tržaškemu občinstvu. In vendar je to (giornale delle passioni fasci-stec (list fašistovskih strasti)! List jo ultrafašisti-čen, ali pa tudi ne, ker se premalo pokori fašistov-ski disciplini in napada na levo iu desno. Zdi se, da so za njim Farinaccijevi pristaši; Farinacci pa je danes v veliki nemilosti pri Mussolinlju in Fe-derzoniju in tako mora tudi »Corriere detle Giulie : deliti usodo svojega mojstra. Ta list se je te dni z vso silo vrgel na »Piccolo« in njegovega ravnatelja Rino Alessija, ki sc je te dni tako proslavil s fal-zificiranimi okrožnicami g. Milanovima. Predno spiše kak Sanek, pravi /.Corriere«, pogleda ravnateii :>PiCcolac na barometer; ako kaže »izpremenljivo*. se postavi k oknu, da vidi, kakšno bo vreme: članek pride potem in bo v skladu s položajem. Ako bodo dali dogodki prav visokemu fašistovskemu komisarju Ricciju, ki je podminiral Iržaški mestni svet, ker mu gospodje, ki jim služi fašistovska izkaznica za potni list do uresničenja njiiiovih ambicij, niso hoteli dati gledišča »Filharmouica • za faši-slovski dom, tedaj bo ^Piccolo« informiral visoko pesem Riccija in obsodil starikavi mestni svet. Ako ne, pa narobe! Izvrstna slika asimilacijske zmožnosti >Piccola</, o kateri smo že večkrat pisali. — List se je spravil tudi na tržaškega poslanca Banellija: Sam je v poslovilnem govoru iz Trsta priznal, da se podaja v rimsko zbornico poln melanholije, ker ne ve kaj bo med spletkarskimi poslanci začel. In vendar je Banelli znal, da iz malega raste veliko. V Trst se je vrnil kot upravni svolnik tvrdke '=>So-cieta carbonic, banke >Banco di Roma«, zavarovalnice iAssicurazioni Generalk iu parobrodno družbe >Geroliuich« ter kot predsednik javnih skladišč (Magazzini Generali). — O Giunti. požiralcu ^Narodnega doma«, ki je pozabil na Trst po poroki z bogato plomenitašinjo v Rimu, pravi list, da je spisal knjigo: ^Požvižgam se k Snouiini & potovanja Trieate—Roma.
Gospodarstvo
Hmelj v 1.1925-1926.
Iz »Frankfurter Zeitung« z dne 6. t in posnemamo o hmelju v letu 1925—1926 sle deče podatke:
Produkcija piva. Produkcija se je v letu 4925. v primeri z letom 1924. znatno povečala kljub prohibiciji v Uniji, Finski in Norveški. Znašala je v najvažnejših državah: Nemčija 46 milijonov hI, Anglija 34.4, Belgija 17.5, Francija 14.7, Češkoslovaška 10, Unija 10, Avstrija 5.1, Irska 3.8, Avstralija 3.1 itd. Jugoslavija 700000 ki (številka produkci je v Jugoslaviji je nekoliko previsoka — za (100—150.000 hI, kakor nam zatrjujejo strokovnjaki. Op. ured.).
Produkcija hmelja. S hmeljem je bilo kultiviranih leta 1924. na celem svetu 49.400 ha, leta 1925. pa 54.600 ha. Produkcija hmelja pa je znašala leta 1924. 1,351.800 stotov, lani pa 1,161.800 ha. Po posameznih državah je bila površina 1925. leta (v oklepaju podatki za 1924) sledeča: Nemčija 12.500 (11.600), Češkoslovaška 10.200 (9000), Jugoslavija 2930 (2150 ha), od tega Bačka 2000 (1300), Slovenija 930 (850), Avstrija 100 (100), Poljska 2500 (1650), Francija 4000 (3000), Belgija 1000 (1000), Rusija 1300 (?), Anglija 10.600 (10.500), Unija 8200 (8200), Kanada 260 (205), Avstralija in Nova Zelandija 712 (750). Povprečni hektarski donos je bil lani 23.5 stota (v Nemčiji 10.9, v Češkoslovaški 11-2, v Jugoslaviji 23.21, od tega v Savinjski dolini 14.1, v Bački 29 itd.), leta 1924. pa 28.8 stota (v Nemčiji 13.6, v Češkoslovaški 22.1, v Jugoslaviji 26, od tega v Bački 27.7, v Sloveniji 16.5). Največji hektarski donos beležijo: severna Francija lani '10, predlanskem 42.1 stota, Anglija lani 353, predlanskem 47.0 in Belgija lani 41, predlanskem 42 stotov. Produkcija je znašala lani (v oklepajih podatki za 1924): v Nemčiji 130.000 (158.000), v Češkoslovaški 143.000, (194.000), v Jugoslaviji 50.000 (50.000), od tega v Savinjski dolini 12.000 (14-000), v Bački pa 38.000 (36.000), Poljska 29.000 (24.000), Francija 85.000 (119.000), Belgija 41.000 (42.000), Rusija 20.000 (?), Anglija 370-000 (480.000), Unija 260.000 (251.000), Kanada 9000 (7000) in Avstralija z Novo Zelandijo 20.000 (22.000), skupaj 1,161.800 (1,351.000) stotov.
Ko je lani v avgustu prišla vest o mali produkciji, so naenkrat cene zelo narasle; od novembra—decembra dalje pa je povpraševanje ' popustilo in cene so padle in so se Ustavile sredi junija t. 1, Visoke cene hmelja so povzročile v letu 1926. naraščanje s hmeljem kultivirane površine, kar se pa bo poznalo šele v prihodnjem letu. Na kontinentu je ceniti to povečanje na 20-»30 odstotkov.
Progooze. Svetovno produkcijo piva v letu 1926-1927 cenijo na 175 milj. hI in svetovno porabo hmelja pa 1,208.000 stotov (po 50 kg) hmelja. Stanje rastline je bilo do začetka julija povečini dobro, vendar pa bo cenitev bodočega pridelka mogoča šele koncem julija i L, ker je hmelj zelo občutljiva rastlina.
Povratek Kanade k zlati valuti. Ves angle-Ski imperij ima zlito valuto s 1. julijem t. 1. Kanada, ki se dosedaj še ni povrnila k zlati valuti, je sledila vzgledu Anglije, Avstralije in južno-afrikanske Unije. Sicer ie pa to itak le teoretičnega značaja. Dosedaj je faktično bil med Unijo in Kanado neoviran promet zlata. Medtem pa, ko je Anglija — in druge države — smatrala, da je ta povratek potreben za to, da dobi kredite v inozemstvu, Kanadi ni treba iskati kreditov v inozemstvu.
Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Josipa Savellija, trgovca v Št. Juriju ob južni železnici; roki: 24. julija, 10. avgusta in 20. avgusta.
Neknltivirana površina v Franciji so veča. Nekultivirana površina v Franciji je znašala leta 1913. 3,793.000 ha, leta 1924. pa 4,714.000 ha. Neknltivirana površina se je torej povečala za skoro 1 milijon ha. To povečanje je pripisovati največ pomanjkanju delavstva, a na drugi strani pa je poljedelska produkcija Francije kljub pomanjša-nju obdelane površine zaradi izboljšanja poljedelske tehnike znatno narastla.
Borsza
Dne 8. julija 1926.
DENAR.
Zagreb. Italija 187.40—188.60 (193.77—194.97) London 275.05—276.25 (275.053—276.253), Nevr-york 56.418—56.718 (56.41—56.71), Pariz 147 76— 149.76 (151.64-153.64), Praga 167.43-168.43 (167.383-168.383), Dunaj 7.985- 8.025 (7 986— 8.026), Curih 10.946-10.986 (10.945-10.985), Amsterdam 22.72—22.82 (22.725—22.825)
Belgrad 0.1125 (9.1425), Budimpešta 72.30 (72.30), Berlin 122.975-122.975), Italija 17.05 (17.725), London 25.125 (25.12), Nevvvork 516.50 (516.50), Pariz 13.40 (13.825). Praga 15 31 (15.30), Dunaj 73 (73), Bukarešt 242.75, Sofija 3.725 (3.725), Amsterdam 207.45 (207.35), Bruselj 12.80. 1
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4875—5275, Ko-danj 187.10—50, London 34.3625—4645, Milan 23.29—39, Ne\vyork 706.25—708.75, Pariz 18 32— 42, Varšava 76.35—85. Valute: dolarji 704.65, angleški funt 34.30, francoski frank 18.92, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.8925.
Praga. Devize: Lira 111.55, Zagreb 59.71, Pariz 86.55, London 164.075, Ne\vy0rk 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50—73.50, zastavni listi 20-22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, L ju bij. kreditna 175—195, Merkan-tilna 100—102, zaklj. 102, Slavenska 50 den., Kreditni zavod 165—175, Strojne 79—84, Vevče 102 den., Stavbna 55-65, šešir 103—106.
Zagreb. 7% invest. posoj. 73—75, agrari 42 —43, vojna odškodnina 307 —308, julij 309—310, Hrv. esk. 101—102, Kred. 103—104, Hipobanka 56—57, Jugobanka 93—95, Prašted. 865—867.50, Liublj. kreditna 175 den., Srpska 130 dene., Zem 125-130, Ujed. 95-110. Eksploatacija 10—15| Jugosl. Šumska 17 zaklj., Nihag 22 den., Gutmann 195—210, Slavex 115 den., Slavonija 33—34, Trbovlje 358 den., Vevče 105 zaklj.
Dunaj. Podon.-savska-iadran. 857.500, Alpine 241.000, Greinitz 110.000, Kranjska industrijska 290.000, Trbovlje 435.000, Hrv. esk. 134.000. Ley-kam 120.000,. Mundus 1,078.000, Slavonija 35.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi hlodi, od 25 cm premera naprej, od 4.50—6 m, T., II. monte, fco vag. namembna post. Gorenjsko 30 vag. 235—240, zaklj. 235, brzojavni drogi, (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjenj, ravno odžagani, od 8—12 eni, fco vag. meja 4 vag. 300—300, zaklj. 300, remeljui 68-68 mm', 4.50—6 m, ostrorobi, zdravi in času primerno suha, fco vag. meja 3 vag. '550—560, zaklj. 550, deske (smreka, jelka), 20 mm, 4 ni, od 15 cm naprej, I., II., III. monte. fco vag. meja 4 vag. 470—500, zaklj. 470, deske (smreka, jelka), 20 mm, 4 m, od 15 cm naprej, III., fco vag. meja 1 vag. 450—460, zaklj. 450, hrastovi hlodi, od 2.50 m naprej, od 30 cm naprej, fco vag. naklad, postaja 410 den., hrastova drva, suha, zdrava, meterska, fco vag. naklad, post. 3 vag. 16.80—16.80, zaklj. 16.80, bukovi plohi, 60 mm, od 2 m naprej. L, II., fco vag. meja 1 vag. 500—500, zaklj. 500, bukova drva suha, fco vga. naklad, post. 18 den;, hmelovke, smreka, ravne ,od 6 m dolžino naprej, fco Celje, za kos 2 vag. 4.50—4.50, zaklj. 4.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vag. naklad, pest. 320 bl„ pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. naklad, post. 270 bi., koruza, fco vag. naklad, post. ,J75 bl„ koruza, fco vag. Ljubljana 210 bi., ječmen, letni, fco vag. naklad. post. 170 bi., oves rešetar.i, fco vag. naklad, post. 195 bi., otrobi drobni, fco vag. naklad post. 110 bi, otrobi srednji, fco vag. Domžale 150 bi., ajda domača, fco vag. slov. post. 255 bi , fižol beli banat., fco vag. naklad, post. 160 bi., fižol mandaten, fco vag. Postojna 280 bi., riž splendor, v vrečah, brutto za netto, fco skladišče Ljubljana 680 bi.
Spori
Pri medmestnih lahkoatlctskth tekmah Praga : Pariz : Brno : Ljubljana 6. t. m. v Pragi jo dosegla reprezentanca Pariza 42 točk, Brno 34, Ljubljana 17 in Praga 14 točk. Ljubljančanka Križ (damska sekcija Primorja) je postavila v metu diska oficielni svetovni rekord z 31.25 m.
NISMO TAKO SUROVI.
V	Lizboni sta se borila bokserja Kanadec Jones in Portugalec Camarao, prvak Portugalske. Kanadijec je bil par tednov prej premagan od Paolina in so vsi mislili, da ga bo Camarao brž zdelal. Pa ni bilo tako; bodisi da jo bil Jones v dobri formi ali pa da Camarao ni dosti prida, skratka, v drugi rundi je moral dva metra visoki portugalski orjak dvakrat na tla. Na koncu te runde se je začel v prenapolnjenem prostoru med gledavci prepir, ki se je razvil v krvav pretep; Portugalci so namreč zelo vročekrvni — in ko so pogledali na oder, ni bilo gori ne Kanadca ne Portugalca iu ne sodnika; odšli so bili, ker niso mogli gledati pretepa.
PRAKTIČNI NASVETI ZA AMSTERDAM.
V	holandskem tedniku »De 01ympiade« govori nekdanji rotterdamski župan dr. Zim-mermann o olimpijskih igrah v Amsterdamu 1928. Pravi, naj program izletov, zabav in razgledovanja ne bo preobširen; vsak, ki si ogleduje tujo deželo, jo gleda po svoje in nima rad siljenja. Dalje svetuje dr. Zimmermann Holandcem, naj bodo obedi preprosti in naj Holandci pomislijo, da se nikjer tako dobro in toliko ne je kakor na Holandskem, da drugi torej teh obedov niso vajeni. »Veliko sem po Evropi okoli jedel in bi o tem simpatičnem predmetu znal marsikaj napisati. A nikjer ni vrsta jedil in vinskih vrst tako dolga kakor pri nas; mi se hočemo s tem postaviti iu mislimo, da delamo drugim zabavo in usluge. Zato pravim, da bi bilo dobro, če se dajo hotelom in gostilnam tozadevna navodila.« Sicer je pa preveč zmeraj bolje kot premalo.
Obročasfi solnftii mrk
dne 9. do 10. julija.
Danes zvečer bodo opazovali prebivalci vzhodne Azije, delu Kitajske, na Japonskem, Novi Gvineji, Severni Avstraliji, Tihem Oceanu, v srednjem in južnem delu Severne Amerike in Srednji Ameriki, obročast solnč-ni mrk. Pričetek mrka bo 9. t. m. ob 21. uri 4.7 minute, začetek obročastega mrka ob ob 22 uri 0.2 min., konec obročastega mrka
10.	t. m. ob 2. uri 2.9 min. in konec mrka sploh ob 3. uri 6.5 minut. Obročast mrk bo trajal 3 min. 51 sek. Ob vrhuncu mrka bo zakrite 0.984 solnčne plošče. Od solnca bo preostal samo tenak žareč obroč. Znano je, da mere nastati solnčni mrk le v času ko imamo mlaj, takrat je luna med zemljo in solncem. Mlaj imamo dne 10. t. m. ob 0 uri 6.4 minut. Obročast solnčni mrk je pa mogoč le tedaj, kadar je luna v, ali blizu največje razdalje od zemlje in kadar gre središče lunine ploskve preko središča solnčne plošče. Kadar se nahaja luna v svoji največji razdalji od zemlje je njena, navidezna velikost, manjša cd navidezne velikosti solnca in zalo tudi ne more zakriti popolnoma solnčne plošče. Drugi pogoj je, da se središči lune in solnca, tekom mrka krijeti, ali drugače kadar gre luna med mrkom preko ekliptike. Oba pogoja se pa le redko izpolnita, istočasno. Zato imamo navadno samo delne solnčne mrke, popolne redkeje, obročaste pa jako redko.
11.	julija Orlovski tafeor celjske
ekspoziture na PoMa!
To je pravi zamotelc
Aspirin
tableta ©u^et
Pazite na raodro-belo-rdečo pečatno znamko!
To in ono
+ Vzgled mladini. Predsednik ameriških zveznih držav GarHeld je pričel kot krošnjar, predsednik češkoslovaške republike Masaryk pa kot kovaški vajenec, izumitelj Toma Alva Edison kot prodajalec časopisov, Cook kot dninar, George Stephenson kot (Tednik, Tomaž Bala, lastnik največjih tovaren za čevlje v Evropi, pa kot navaden čevljarski delavec.
-f Od najnižjega do najvišjega mesta j» geslo nameščencev tovarne Bata. Delavci Ba-tinih delavnic za napravo obutev se stopnje-ma pozivajo v Zlin in polagajo strokovne izpite. Sposobni postanejo poslovodje prodaja-len.
-f- Malokomu je znano, da izvaža tvrdka Bata svojo obutev ne samo po celi Evropi, marveč uspešno okupira tudi vsa svetovna tržišča. Svoje prodajalne in izključno prodajo iina že v Egiptu, Indiji, Zadnji Indiji (v Ba-laviji na otoku Java). Namerava izvažati tudi v Avstralijo in na Japonsko. V Mandžuriji ima že svoje zastopstvo.
+ Bata in Ford. Da bi omogočila svojim nameščencem cenen nakup avtomobilov, je prevzela tvrdka Bata v Zlinu zastopstvo Ford Motor Company za Češkoslovaško. Za zastopstvo motociklov Indian se vrše dogovori.
-f Zgradba železničarskih hiš v Italiji. Prometni minister v Italiji, Ciano, je odredil, da se ustanovi fond 80 milijonov lir za zgradbo v.elezničarskih stanovanj.
+ Štrajk v Italiji — zločin. Po zakonu iz letošnjega leta se smatra v Italiji štrajk za zločin. Te dni se je vršila pred sodiščem v Alessandriji prva pravda zaradi tega ^zločina«. Obtoženke so bile delavko iz tovarne za juto Carrosio v Alessandriji, sedem po številu, ki so bile obtožene, da so organiziralo štrajk. Sodišče je vseh sedem obtoženk obsodilo na zapor po 10 odnosno 8 mesecev, vendar se vsem kazen pogojno odgodi za pet let.
-f Belo meso. V Varšavi so aretirali trgovsko družbo z belim blagom. Družba je imela svoje agente po celem svetu. Ti lopovi so že izpeljali okoli 200 deklic in jih prodali lastnikom ameriških javnih hiš.
-j- Potres. V sredo zjutraj so v Miirzzu. schlagu čutili močan potres, kakršnega ljudje še ne pomnijo. Vsaka hiša je poškodovana. Večina prebivalcev je zapustila svoje domove. Potres so čutili v vsej dolini Murztal. Zadnji potres v tem ozemlju je bil pred štiri-desetimi leti.
Atalo. 8
Fr. R. Chateaubriand.
rAtala mi je dala orožje, za katero se je pobrigala, da ga je prinesla s seboj; potem je obvezala mojo rano. Ko jo je čistila z listjem divje melone, jo je s svojimi solzami močila.
>Balzam kapljaš na mojo rano,« sem ji rekel. — »Jaz se pa zelo bojim, da je strup,« mi je odgovorila. Raztrgala je eno izmed zastiral svojih prsi, iz katerega je za silo naredila prvo ©bvezo in to je pritrdila s svojimi kodri.
Pijanost, ki pri divjakih dolgo časa traja in ki Je zanje neke vrste bolezen, jih je brez dvoma za-drževala, da bi naju prve dni zasledovali. Če so naju potem iskali, sio iskali bržkone na zapadni strani, ker so bili prepričani, da sva poizkusila doseči Me-schacebo; toda midva sva se obrnila proti polarnici, ravnajoč se po mahu drevesnih debel.
Kmalu sva izprevidela, da sva z mojo osvoboditvijo le malo pridobila. Puščava je sedaj razvijala pred nama svoje neizmerne samote. Kaj naj bi postalo iz naju, ki sva brez izkušnje o gozdnem življenju, odvrnjena od svoje prave poti, šla na slepo srečo. Če sem pogledal na Atalo, sem se često spomnil na staro povesit o Agari, — ki mi jo je Lopez dal, da sem jo čital, — ki je pred davnim časom prišla v puščavo Bersabo, takrat, ko so ljudje dočakali trojno starost hrasta.
Atala mi je naredila plašč iz druge, mehke jesenov e skorje, kajti bil sem skoro nag. In iz kože pri-jetnodišeče podgane mi je napravila z iglami ježevca mokasine.1) Jaz sem pa skrbel za njen okras. Zdaj
!) Indijansko obuvalo.
sem ji del na glavo venec iz modrega slezeoovca, ki sva ga med potjo nažla na zapuščenih indijanskih grobovih; zdaj sem jI napravil u rdečih, jacod aza-
1 leje ovratnico in potem sem se začel smejati, če sem opazoval njeno čudovito lepoto.
Kadar sva prišla do reke, sva se na splavu prepeljala, ali sva jo pa preplavala. Atala se je z roko oprla na mojo ramo in kakor dva potujoča labuda sva prekoračila samotne valove.
Kadar je bila podnevi velika vročina, sva često iskala zavetja pod cedrinimi mahovi. Skoro vsa drevesa v Floridi, posebno pa cedra in hrast so pokrita z belim mahem, ki visi od vej do tal. če bi ti ponoči, ob luninem svitu, na goli savani zagledal samoten hrast, ki je oblečen v tako obleko, bi mislil, da vidiš prikazen, ki vleče svojo dolgo tančico za seboj. Prizor ni ob velikem dnevu nič manj slikovit;' kajti množica metuljev, bleščečih muh, kolibrijev, zelenih papig in višnjevih šoj se obesi na te mahove, ki na-pravljajo potem podobo preproge iz bele volne, v katero bi evropski delavec uvezel bleščeče žuželke in ptice.
V teh od velikega duha pripravljenih, prijaznih utah sta se v senci vselej odpočila, če so od neba prišli vetrovi, da bi majali to veliko cedro, če se je mračni grad, sezidan iz vej, s ptiči jn popotniki v njenem zavetju semtertje zibal, če je tisoč vzdihov prihajalo iz hodnikov in obokov premičnega poslopja, potem ni bilo nobeno čudo starega sveta enako temu mogočnemu poslopju puščave.
Vsak večer sva zažgala velik ogenj in napravila sva popotno kočo iz lubja, ki je bilo razpeto na štirih stebrih. Če sem ubil divjo puro, duplarja, ali gozdnega fazana, sva jih obesila pred gorečim hrastovim deblom na konec dolge palice, ki je bila zasajena v zemljo ter sva vetru prepustila skrb, da je obračal lovSev plen. Jedla sva neke vrste mah, imenovan ./skalni drobc, siaakornosladko brezino lubje in majeva jabolka, ki Imajo okus breskve in maline. Črni oreh, javor in ruj so dajali vino za najino mizo. Včasih sem iskal med biqjem neko cvetico, katera ima m
cvetu, podaljšanem v rožiček, čašo najčistejše rose. Poveličevala sva Previdnost, ki je v sredi strupenih močvirij postavila na nežno stebelce cvetlice, tak čist studenec in je zajedno tudi položila upanje v dno od grenkosti ozlovoljenih src ter vzbudila v prsih ljudi, v življenju nesrečnih, krepost.
Ah, kmalu sem odkril, da sem se o navideznem miru Atale varal! Kolikor dalje sva šla, tembolj je Atala postajala žalostna. Često se je brez vzroka tresla ter je hitro obrnila glavo. Večkrat sem jo presenetil, ko je upirala name strasten pogled, ki ga je potem z globoko oložnostjo obrnila proti nebu. Kar me je pa nad vse vznemirjalo, je bila neka skrivnost, neka misel, skrita v dnu njene duše, katero sem slutil v njenih očeh. Vedno me je k sebi pritiskala in odpahovala, oživljajoč in razdirajoč moje nade. Kadar sem mislil, da sem napravil nekaj poti v njeno srce, sem se zopet znašel na prejšnjem mestu. Kolikokrat mi je rekla: >0 moj mladi ljubljenec! Jaz te ljubim kakor pustinjo z vsemi njenimi cvetlicami in vetrovi. Če se k tebi pritisnem, se tresem; če se moja roka ob tvojo zadene, so mi zdi, da bi morala umreti. Ko je pred nedavnim časom razmetaval veter tvoje lase po mojem obrazu, medtem ko si ti slonel na mojih prsih, sem mislila, da čutim lahno dotaknjenje nevidnih duhov. Da, videla sem košute gorovja Okone, slišala sera pogovore ljudi, ki so bili siti življenja, toda nežnost košut in modrost starcev sta manj mogočni in manj silni kakor tvoje besede. In vendar, ubogi Šakta, nikdar ne bom jaz tvoja nevestak
Vedna nasprotstva Ataline ljubezni in vere, ne-priBiljenost njene nežnosti in naravna čistost, ponos njenega značaja in njena globoka občutljivost, po-vzdig njene duše v velikih rečeh in njena razdraž-Ijivost v malih, vse to jo je napravljalo zame za neko nedoumno bitje. Atala ni mogla napraviti na človeka samo slabega vtisa; polna strasti bila je tudi polna moči; treba io la bilo ali oboževati ali sovražiti,
EltiEHI
> > d 2 H N T3 2 N S
S fc os
sla« d 1 s*
#d S l ti
.2.0 £ x "o - -K
s 0 S °
g H -M O
M " Jj 5 >8> > SC >
S
.S vi
° j a c o x
■ oo d m
N
JI „ * £
C
rt ; ™ rt > a • S
o « -i g o 8 ™ rt * o o • w _
"a U ' g -9
-sls
■N " e J » C . « o "o
S S 3 i j g a o o •
O lu «
S
§ S d 1
« ° «
0 Q
S "o "3 o
" o £ ^
« P -
O C t; u V. 3 5 > °u ž « ŽQ<§ O, •»» W S
=M=LI!
BiSHM
m tovorno T. & A. M v Zllnu C. S. R. Prednost Imato mladeniči (evllarshin rodbin.
Beseda človek pomeni vzdrževalec. Štirinajstletni mladenič si že zasluži za svoje potrebščine, zato je že mladi človek. To običajno ne velja za mladeniče bogatih rodbin, ker ti v štirinajstem letu še ne zaslužijo za sebe. V resnici pa je pri nas zelo malo bogatih roditeljev. Več pa je mlaaeničev, ki se smatrajo za otroke bogatih roditeljev. Nadejamo se pa, da je le teh bolj malo in ni vredno o njih govoriti.
Vi, mladi ljudje, stopajte samozavestno v svet. Ne tožite, ako Vas Vaši starši ne morejo dalje izšolati. Ves svet je šola, a najboljši učitelj je delo, najboljši pomočnik siromaštvo. Večina podjetnih ljudi je zapustila rodni krov z istotako malim imetjem, kakor je Vaše. Veličina naše dobe leži v tem, da so tudi siromašnemu človeku dostopna najvišja mesta. Odvisno je samo od njega, njegove sposobnosti in vztrajnosti, da doseže svoj cilj.
Po svojem zanimanju si izberite svobodne obrti t. j. obdelovanje zemlje, trgovine, industrije. Le v svobodni obrti se popolnoma razvija življenje človeka. Samo v moči in sposobnosti ljudi je brezpogojna zmaga. Moč telesa in duha naj bode Vaša vodnica. Iščite borbo. Ne bojte se udarcev. Ne slabite svoja telesa s pitjem, kajenjem itd. Povzročilo bo Vaš poraz. Vrlina, zmernost vodi do zmage.
Do 20. julija sprejema ponudbe, daje navodila in pojasnila:
Dala ctpclc t Koža d. d., podružnica v zatreta, ilica 10 in podružnica v Beogradu. Kralja Milana ulica 69
živi delo!
f
	
Barvne trakove, okleni-, povoščeni-, kopirni papir, heki	lograficn; zavitki in druge potrebščine pri Lnd. Baraga. SelenT&°!« JHH 6/1
Intelig. gospa
■popolnoma neodvisna, hi preko leta rada Sla kot drnžabnica k stnrejSi <ro-snej v kopališče; gre pa (udi za gospodinjo k bolj-Semu starej. gospodu. Pisma v uemSčini na Slavka Rudarski. Reocrad. Šuins-dljska ul. 27.	4714
SPALNICA
iz trdega
lesa (orehova) z mra-mornatimi ploščami se proda za 2200 Din. Naslov v upravi pod 4712.
Največja zaloga
sol jedel, strojev
in k o s i š za žilo
pri tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana,
Kosposvetska cesta Štev. 1. Smodnik, kamnlktlt Itd. -Tement - traverze in vsa železnlna._ 4bh8
Krojna šola
Ljubljana, Slari trg 19. -
12. julija pričetek novega tečaja za krojače. Šivilje in neSivilje. Izdelovanje kro-jev po meri. Izdaja slov. mod. listov s priloženim slov. poukom. Revnejšim tečaj reneje.	4677
Poravnajte naročnino!
Mlekarske aparate
nove, nerabljene, »Alfa Separator« proda ceno Juraj Švear, Mala Gorica, p.
ene sobe in kuhinje ali samo prazno sobo. iščem za takoj ali pozneje proli zmerni ceni. Ceuj. ponudbe na upravo lista pod Stanovanje.
MOTORNO KOLO pod
ugodnimi pogoii prodam. Ponudbe na upravo pod šifro »Indian« št. 4713.
Volna ,n bombaž
za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri
KAREL PRELOGU,
Ljubljana, Gosposka ul. 3 Stari trg št. 12
Vsakovrstno
zlato Kopni«
po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 'i
instrumente za tambu-raSki zbor. — Ponudbe
Kupimo
OAMSKE OBLEKE
najmodernejše poldelen in cefir .... od Din 70 do 130 frotir, batist, etamtn .... od Din 130 do 190 volnene v raznih barvah . . od Din 250 do 530
svilene ........od Din 320 do 380
pri F. in I. GORICAR, Ljubtetia, Sv Petra c. 29.
Petrinja. 4593 I na upravo pod št. 4669.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča pevskim zborom:
Adamič K. Slovenski akordi. Mešani in moški zbori. 2 z\ezka po 30 Dir).
Adamič E. Nočne pesuii za en glas s klavirjem. — 24 Din.
Aljaž, mešani in moški zbori I —VIII. zv. (II. sv. razprodan), po 10 Din, IX. zv 16 Din.
Bajuk, slovenske narodne pesmi za mešani, moški iu ženski zbor. IV. zv. 16 Din
Druzovic. Lira, pesmarica za moški zbor 2 zvezka po 28 Din.
Hladnik. 10 moških zborov v narodnem tonu. — 20 Din.
Kogoj, trije samospevi s klavirjem. 10 Din.
Laharnar, Gorske cvetlice za mešani zbor. 10 Diu. Gorski odmevi za moški zbor, 2 zvezka po 10 Din. Planinke za mešani zbor. zvezka po 10 Din. Pomladanski odmevi za mešani zbor, po 10 Din.
Premrl, telovadska pesem za moški zbor. Part. 6 Din. pl. po 1 Din.
Sachs, moški zbori. 24 Din.
Sicherl, trije moški zbori. 10 Din.
Vodopivec, orlovske himne za mešani, moški in ženski zbor, oziroma za klavir. 24 Din.
Marolt, najzrobnice za moški zbor; vez. 20 Din, broš. 16 Din.
Dr. Dos. Gostila
t. MiKUS
LJUBLJANA, MESTNI TRG 19
izdelovat?!! dežnikov
Nadrobno)	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic
Stari dežniki ae nanovo preobleie|o ..............................
bivši klinični asistent specialist za očesne bolezni ORDINIRA od 7. t. ra. naprej v MARIBORU, Cankarjeva ulica štev. 1.
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kutiatrica
Priredila S. M. FeUcIta KalinSelc
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
|ftf fff fff*
SC
Pri „AMERIKANCU"
Ljubljana, Stari trg 10
Kupit« najceneje klobuke, slamnike, perilo Itd. Mudnn blago.
iv. Bruiičič s fr. mm
jjliishorja In lltarjs
P Ljubljana, Kotnikga ul.
FRANC FUJAN
krovstvo in zaloga strešnih potrebščin
Ljubljana - Galjevica S.
tlCjGvUlCL
& (Scjc-I-
£ju6fj-o.lia,	c.
IVAN JAV0KNIK
mesar
Ljubljana, Domobranska c. 7 Stolnica poleg Zmajskega mostu
zaloga vsakovrstnih poljodelskib strojev
Ljubljena, Hartlncva cesta 2
flntjelcsiau Hrastnik
manufakturna trgovina
L|u!il|Biia, Harlsvslta c. B
jHgonietalija"r.z.zo.z.
industrija pločevinastih Izdelkov
Ljubljana Kolodvorska ulica 18
Stanko KelSln
brivski salon
Ljubljana
Kopitarjeva ulica itev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne
teop. mm
kleparsko in Instalacijsko podjetje
Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
Ivan Krlžnar
krovec
Ljubljana
Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
paru« pekarn«
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
tapetnik Kolodvorska ulica 28
Deželna lekarna pri ,Mar. Pomagaj'
Mr. ph. M.Leustek
Ljubljana, Resljsva cesta 1
imm leveč mesar govejega mesa Ljubljana tik Zmajskega mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne	Rudolf Rsdovan tapetuik LJubljana, Krekov trg 7
Martine, Cerne & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6	Sfosip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Semenišče)
3osip jftusar mesar. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored	Orosiau Olapop krojafi Nizke cene. Ravnikarjeva ul. 13
Oražem & lončar pohištvena ličarja tli pleskarja Ljubljana, Breg	Mm Speiitic sobni slikar Ljubljana, Rimska cesta IS
JOSIP OLUP trgovina manulakture in oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogalu)	Pavel Sterle AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3 Telefon 042
K. Pečen&o trgovina vseli vrst usnja in čevljarskih potrebSčiu Ljubljana, S«. Petra cesta 13	LEOPOLD ŠE6R jermenar Ljubljano, Poljanshac.W
PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
	
pobilo	
Meteorološki zavod v Ljubljani, rtne 8. julija 1926.
Višina barometra 308"8 rti
Opazovanja
kroj
Barometer
Toplota
v C'
Kil. vlogo
» "/o
Vetei In brzino v m
Oblačnost
O-tO
Vrsta padavin
ob opazovanju
v mm do J*
	7	755-6	18-8	86	S 0-5	10	megla
Ljubljana (dvorec)	8 14	755-4 755-0	19-2 19-0	81 86	E 0-5 S 1	7. 9	škrop
	21	757-4	17-5	90	NE 0-5	8	
Maribor		754-7	20-0	87	E 5	2	
Zagreb		754-9	23-0	76	E 5	2	
Belgrad	8	1755-1	23-0	68	mirno	3	
Sarajevo		1756-5	18-0	71	mirno	8	
Skopljc		756-2	23-0	65	N 1-5	6	
Dubrovnik							
Praga	7	757-1	2C0	—	E 1-5	2	
10-0
V Ljub- | ljani je 1
S
u. E o So
£ S
03 ._
•O «
<U .
^ o
O ■-
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Za Jugoslovansko tiikarno v Ljubljani; Karol Cei.
Izdajatelj; dr. Fr, Kolon*
Uredniki Franc Terseiflav.