KAKO UKREPATI OB POTRESU?
Kaj so potresi?
Potresi so naravni pojavi, ki nastanejo zaradi sprostitve gorotvornih sil v nolranjosti zemelj-skih plasti. Te sile so povsod prisotne, njihove jakosti pa so odvisne od intenzivnosti pojavov v globini. Oblikovanje površine našega planeta je odraz teh sil. Večina geoloških pojavov poteka počasi, le nekateri med njimi, kot so na primer potresi, pa nastopijo naglo, in to v trenutku, ko so sile večje od trdnosti kamnitih plasti v globi-nah. Sprostitev napetosti v globinah pripelje do močnega nihanja tal - do potresa.
Potres je nenaden pojav; ta se na zunaj veči-noma ne javlja s kakšnimi posebnimi znaki, ki bi bili vsakomur opazni. Trajanje nihanja ob po-tresu je od nekaj desetink sekunde do 'nekaj sekund. Nato se tla umirijo.
Potresi nastajajo v določenih globinah. Pri nas so najznačilnejše globine med 5—20 km, v katerih pride v žariščih ali hipocentrih do nena-dnih premikov plasti. Območje na površini, ki leži nad žariščem, imenujemo epicenter.
V epicentru so vplivi potresa najmočnejši in se z razdaljo zmanjšujejo. Zmanjševanje jakosti potresnih vplivov z razdaljami je cxivisno od žarišča globine, v kateri je nastal potres. Pri plitvih potresnih žariščih je učinkovitejše in se vplivi potresnih nihanj z razdaljami naglo manj-šajo, pri globljih pa je potresne vplive čutiti tudi na večjih razdaljah.
Močnemu potresu sledijo praviloma šibkejši sunki vse dokler se zemeljske plasti ne umirijo. Med temi šibkejšimi potresnimi pojavi se uteg-nejo pojaviti tudi nekoliko močnejši, ki lahko na poškodovanih objektih povzročajo dodatne poškodbe ali celo rušenja.
Potresi v Ljubljani
Območje mesta Ljubljane in njegove okolice je na geološko dokaj razgibanem terenu, ki ga prepleta niz prelomov. Ob teh se sčasoma lahko zbere bolj ali manj velika količina energije. Ob hipni sprostitvi te energije pride v Ljubljani lahko do potresa, ki povzroči učinke 8-9° MCS ali MSK, s tem pa tudi težje poškodbe ali celo rušitve posameznih objektov.
Potresna statistika za območje Ljubljane ka-že, da je prišlo v Ljubljani v preteklih 1000 letih do 58 močnejših potresov, med katerimi so bili štirje rušilni ali delno uničujoči, 13 jih je po-vzročilo manjše ali delne poškodbe, drugi pa so bili šibkejši, so pa kljub temu povzročili manjšo škodo.
Na pojav rušilnega potresa 8° računajo po statistikah vsakih 80 let, potres 9° MCS ali MSK pa se pojavlja z večjo verjetnostno stopnjo vsa-kih 183 let.
Najmočnejša potresa v preteklosti je Ljublja-na doživela leta 1511 in 1895. Središče prvega je bilo ob Idrijskem prelomu, drugi pa je nastal ob osrednjem Ljubljansko-gorenjskem prelomu severno od Ljubljane.
Vse seizmološke pojave nenehno registrira observatorij Seizmološkega zavoda SRS v Ljub-
ljani, ki je povezan tudi z drugimi jugoslovan-skimi ter tujimi seizmološkimi postajami.
Spremljajod pojavi ob potresih
Poleg rušenj objektov ter bolj ali manj hudih poškodbah na nosilnih zidovih ter predelnih stenah so ob potresih možne še naslednje posle-dice potresa: požari, poplave, okužbe pitne vo-de, izlivi kemikalij.
Vsi občani Ljubljane morajo biti seznanjeni z ukrepanjem v slučaju rušilnega potresa. Ločimo ukrepe pred potresom, med potresom in po potresu.
Kaj je treba storiti še pred potresom?
Spoznati je treba osnovne značilnosti potre-snega pojava. Pretiran strah pred potresom ni na mestu.
Vsak posameznik mora vedeti, kaj bo storil ob potresnih sunkih v poljubnem trenutku dne-va ali noči, na delovnem mestu, doma ali dru-god.
Žepna svetilka, baterijski radijski sprejemnik in osebni dokumenti morajo biti vedno pri roki.
Vedno je dobro, če poznamo trenutno zase-
denost poslopij. To je že večkrat rešilo dragoce-na življenja.
Zelo težke predmete je treba spraviti na var-na, nižja ležeča mesta, da ob prevračanju ne bodo ogrožali Ijudi.
Vse vrste objektov je treba graditi potresno-varno v skladu s pravilnikom o potresnovarni gradnji.
Reševalna oprema, orodje in pribor za prvo pomoč morajo biti na primernem mestu ter dosegljivi ob vsakem času.
Kaj storiti med potresom?
Bodimo hladnokrvni! Panika nikomur ne ko-risti! Pred kakršnokoli akcijo je treba najprej pomisliti na posledice!
Padajoči predmeti, omet, deli zidovja in streš-niki lahko povzročijo hude posiedice. Izognimo se velikim zasteklenim površinam!
Če nas potres preseneti znotraj poslopij, osta-nimo tam! Le izjemoma lahko iz pritličnih ob-jektov pohitimo na prosto in to zlasti v primeru, če smo zelo blizu vhodnih vrat. Med prvim sunkom, ki ga zaznamo ter naslednjimi močnimi tresljaji preteče navadno le nekaj sekund! Le pri oddaljenih potresih je na voljo kakšna se-kunda več.
V prostoru kjer smo, se vržemo pod. mizo ali pod klop.
V  hodnikih se opremo ob notranjo steno -zunanji zidovi so zelo nevarni! Težko pohištvo se lahko prevrne, zato ne stojimo pred njim. Umik z dvigali ni možen! Uporaba odprtega ognja je zelo nevarna, ker obstaja nevarnost eksplozije ali požara. Tudi brezglav umik po stopniščih je nevaren.
Ce nas potres preseneti na prostem, se odda-Ijimo od poslopij, zlasti pa od tistih, ki so visoka. Oddaljimo se tudi od daljnovodnih in drugih napeljav.
Ne tekajmo po hodnikih poslopij ali po stop-niščih. Padajoče razbitine so lahko izredno ne-varne.
Za udeležence v cestnem prometu velja pra-vilo, da je treba vozila ustaviti v ustrezni razdalji od objektov ali mostov, kjer ni nevarnosti.
Križišča je treba izprazniti in parkirati tako, da ne oviramo drugih, zlasti intervencijskih vo-zil. Najbolje je ostati v vozilih, saj nudijo ta vsaj delno zaščito.
Kaj je treba storiti po potresu?
V  primeru poškodbe: potrebna je takojšnja prva pomoč!
Težje poškodovane objekte zapustimo takoj. Dokaj močni naknadni potresni sunki, ki pravi-loma sledijo glavnemu, jih lahko popolnoma porušijo.
V primeru manjših poškodb na objektih pre-verimo naprave v stanovanju, na delovnem me-stu in drugod, vendar jih ne smemo vključevati! Možno je, da so potresni sunki poškodovali vodovod, električno napeljavo ali plinovod.
Če smo zasuti, ostanimo mirni! Skušajmo se prilagoditi situaciji v kateri smo, varčujmo s svojo energijo in trkajmo v enakomernih pre-sledkih ob zid ali po cevovodni napeljavi, lahko tudi kličemo na pomoč, da nas bodo tehničnore-ševalne ekipe hitreje našle.
Če začutimo vonj po plinu, odpremo okna in zapremo glavni plinski ventil. Objekt zapustimo in takoj poročamo o okvari. Nanjo opozorimo tudi druge prebivalce ali sodelavce. Tudi tukaj velja, da luči ne smemo prižigati, niti uporabljati odprtega ognja!
V objekt vstopimo šele, ko dobimo zagotovi-lo, da je okvara odpravljena! Če puščajo vodo-vodne cevi, zapremo glavni ventil vodovodne napeljave!  S pretikalom izklopimo električni tok, varovalke pa odvijemo!
V primeru močnega potresa ni moč računati na redno dobavo električne energije. Zato po-slušamo baterijski radijski sprejemnik ter raz-glase iz vozil z ozvočenjem, ki so opremljena za delo ob takšnih razmerah.
Telefona praviloma ne uporabljamo!Če ta deluje, poročamo le v najnujnejših primerih življenjske nevarnosti, požara ali podobnega.
Prebivalci večjih stanovanjskih hiš se bomo zbrali na prostem na istem prostoru. Podobno velja za prebivalce iste ulice. Priporočljivo je. da se zberemo v skupinah po kakih pel do deset družin. Take skupine naj ostanejo skupaj, posa-mezniki naj ne prehajajo iz ene v drugo skupi-no. To bo omogočilo hitro ugotavljanje pogre-šanih.
Nekateri člani družin bodo morda žrtve po-tresa, huje poškodovani bodo premeščeni v cen-tre za prvo pomoč. Naša dolžnost je, da skrbimo za ostale člane družine in jim v prvem obdobju po potresu nudimo vso solidarnost in pomoč. Isto velja za družine katerih člani bodo odšli na reševalne akcije.
Ne hodimo sami poizvedovat v zdravstvene in druge službe, kako je z našimi sorodniki. Ko bodo pričeli objavljati sporočila o ranjenih in pogrešanih bomo najhitreje informirani, če bo-mo v bližini svojega bivališča.
V prvem obdobju po potresu ne tvegajmo, da bi panično iskali starše, sorodnike in znance, ki živijo v drugem delu mesta. Gotovo jim bodo pomagali občani v njihovem okolju.
Če se kdo oddalji od skupine naj ostale obve-sti o svojih namerah.
Vključimo se v reševalne akcije svoje deloyne skupnosti, stanovanjske hiše, krajevne skupno-sti ali v enote, kamor srao za takšne primere bili dodeljeni. Najprej pomagamo tistim v svoji bli-žini, ki so pomoči najbolj potrebni!
V primeru okvar na vodovodih, vode ne upo-rabljamo. Ravnamo se po navodilih pripadni-kov enot civilne zaščite in drugih strokovnih (higiensko-epiderntoloških) služb.
Praviloma uporabljamo le prekuhano vodo!
Zavarujemo osebno in skupno imovino ter oneinogočimo posameznikom ali skupinam, da bi plenile po zapuščenih poslopjih. O sumljivih osebah obveščajmo narodno zaščito ali milico.
Objekt si po potresu temeljito ogledamo. To pride v poštev šele tedaj, ko je glavna nevarnost minila! Razpoke v dimnikih lahko mnogo ka-sneje povzročajo požar!
Svojega bivališča ali kraja bivanja ne zapu-ščamo, razen če nismo vključeni med evakui-rance. Ceste utegnejo biti polne vozil, ki ovirajo promet in s tem delo prve pomoči, gasilcev, milice, enot JLA in TO ter tehničnih, preskrbo-valnih in evakuacijskih enot.