Let o VIII., štev. 41. Celje, četriek IS. aprlla 1926. Foštnina plačana y gotouini. ilaročnisfa Zq Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: lctno 240 Din. Potamezna fitevilka I Din. fxfiaja v tof ek, Letrte& In sobolo. Redakcija in upravai Strossmajjerjeva ulica 1, prit Tel.65.—RaČ.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oeniku. Štedenje. V vseh drzavah, kjer so nastopiie j posledice vojnega in povojaega gospo- | dar.stva, se danes pogosto sliši klic: Šlc- diti! Državni gowpodarji razmisljayo o iijem enako kakor gospodinje v majh- jiih predmestnih hišah ai'i bornih ko- čah. 0 njem razpravljajo učeni profe- sorji narodnega gospodarstva, enako kakor praktieni bankirji; tucli vzgoji- telji uiladino se nt1 m ore jo ubraniti nje- gove vabe in v ra/.nih deželah ob.sto.ji.1 niladinske organ izacije, ki navajajo k štednji. Kakor znano, obstoje že izza predvojnih let šoLski poštnolminilnični in liraiiirnie.ni sistomi štedtinja in celo indnstrija igrack podpira ta strem- J'jenja. Pod bcsedo varčevanje navadno ra/Aiinemo postopanje z denarjem. »Ne i^dajaj po ne.polrebneim nobenega kraj- carja!« .so nani pravili nekoč ueiitelji v šolah. Tisoe in tlsoc urobnih Ijudi jo štedilo na ta način: vinar na vinar v goldinar, goldinar pa naprednejši v hranÜnico, starokopitneži v nogavice air m'-osnjicek iz mehurja. Ves ta sistem vareevanja je imel dobre posi'edice, ker je v časih, ko je bila valuta povsem iiistaljena, zagotovil marsikomur mir- nejšo starosf ali sigurno poinoč v slu- caju nezgode in bolezni. Ali) vojni. vihar je vse te drcbne stedljivee, najsi so kne- ll priliranke v denarii ih. zavodib ali do- ma v skrbno skritih skrinjah, pometel kakof suho li.stje. Dokuza! jini je, da je njihova skromnost, požrtvovalnost in skrb brez moči na-sproti velikini dru- zabni'in katastrotam in da je štedenje pametno le tedaj,, ee no more nie priti, kar bi z enim samim zamahoni imieilo sadove truda in pritrgavanja, kakor če zlobna človeška roka razdre mravlji- šče drobni'h in pridni.h biitij. Vbjne iz- kušnje so sihio oma.jale vero v štedenje aJi pa jo popolnoma preluknjale. Mno- gi varoevalci v nasih krajih so vložili priihranke v vojno posojilo in so danes brez vsega; tiistim, ki niso tega storili, pa so se de.settisoei kron, sad morda 40-letnega vareevanja, ki bi v nornial1- nih razinerah zadostovali za brezskrb- no starost, izpremenili v desettisoeo druge vrednosti, ki si zanje jedva do- bil toJiko, da .si se oblekel im obul. V jedru je bila to uprav dramatiena ka- tastrofa, prava gospodarska žaloigra, ki je v ]ilarsikaterern ei'oveku porusüa j-avnoviesje. Videli snio, da so mnogi prejšnji štedljivci postali zapravljivci in so svoje nezaupanje v štednjo pre- našalii tuxli na druge, tako da jo bilo v zadnjih letih .slišati vsepovsod: »iVoree. kdor štedi«. Vendar pa je človek bitje, ki w% .more dolgo živeti od samih si'abih izku- šenj. liritka zavest, ki jo vzbudi sinrt Ijubljenega biltja, jame počasi» izgubljati svojo ostri.no in elovok sain ne ve, ke- daj se je izpreinenila v blag spoinin, ki ne boli vee. Tudi. grobovi stednje se po- zabljajo in na njih klije novo zi'vi'jenje. Val stediiije gre po svetu hkrati l iista- litvijo povojnili razraer. Denar dobiva večjo vrediiost: tako se v zaclnjem de- setletju smešne dcvsetinke zacenjajo zo- pcl .šteli. Tudi starokopitni vareevalci na deželi so že zopet na poslu. Na.š pa- pima'ti denar sieer še ne uživa popol- nega zaii])anja, ali dvodinarski novee že gre v mošnijičke iz in,ehurja. Kadar bomo dobii'i srebrn in zlat denar, se bo začelo šledenje iznova na enak nacin kakor pred vojno. V naaem parlaineutu so pj'etresali proi'axjun, ki sloni na naeelu štednje. Kritika je pokazala, da je to naeelo iz- vecleno ne.spame.tno, ker desni'ca skopu- «ko stiska, levica pa uprav razslpava. Štedi. se pač le j)i'i manjšib reeeh —- tako so na pr. x interesu štednje od- pravili v Beogradu mesto državnega soi'skega zdravnika za ocesne bolezni šolske inladine, ki je prejemal nekaj rez WO Din nieseejio (!), ob Lsteir. easu pa je šla posebna komisija v Francijo kupovat žrebea za državno žrebčarno in je polrosila okrog 100.000 frankov, kupila pa je zrebca, ki o n,kim pravijo biidoinušni Ijudje, da n't spas oben za svoj namen. To sta k1 dva priineia \v- med neštetih. Tudi v angleških poročilih siuo brail o štodnji v Angliji. Ondi so začeli opuščati bankele pri raznih državnih prireditvah, kar je vzbudilo veselost, eeš banketi nKso potrata, ker je držav- no gospodarstv'O v ozki zvezi z zaseb- nim i'n to, kar država izda za jedila, zashižijo državljani, kL plačujejo dav- ke. Tudi to karakterizira nazore o šte- denju. Vse bol.j se uveljavlja ninenje, da varcevanje /. denarjem še ni vse; so ne- kateri, ki ga eelo za.metujejo. Gfav.no je, da se uviede ekojiomija vsakdanjega življenja. To geslo je staro najma;nj 40 let in prihaja iz Amerike. Tarn ae ze dolgo uvaja nov, ekonomieen načhi do- inaeega življenja. Tudi štedljivec, ki si- eer zbira paro na paro, razsipa na dru- gi strani denar, ee si ne uredi gaspo- darstva zadosti ekonomieno. To velja zla.sti o kuhinjskem gospodinjstvu. Se- danja stanovanjska beda v evropskih mestili je napQlila interesirane kroge, da se zacenjajo vse boi'j zanimati za ekonomijo hišnega gaspodarstva. Pre- draga drva in premog zamenjujeta plin in elektrika; nove hiše upaštevajo la naeela vedno bolj. Sustem štedenja se po.stavlja na novo, amerikaiLsko pod- lago; ves naein življenja si uredi tako, da boš živel po ceni, ni pa treba, da bi ,si pi'itrgal ladi ljubega krajearja vsak užiftek. •Ma.rca so je vršil' v Pragi kongres eeških žen, ki se ,[e bavil poglavito s teui vpraisanjeni. (leške žene so vzele nase akeijo za štedljLvost na novi pod- lagi. Kongres je bil združen z ra^stavo vzorcev, kako se da urediti. gospodinj- stvo, da se kar največ prištedi, ne da bi bilo treba zivofi neudobno iai si vse pritrgovati. Tako dobi\a štednja nov značaj. Tz eisto denarnega področja prehaja, na splošnejše, soei'jalno podi'ocje. Pri vsein tern pa no smoiino pozabiti, da ni poglavita reč na svetu niiti kaka ideja uiti leak sistem, niti denar niti prMrga- vaifje; gl'avrio je: srečen in zadovoljen fflovek. 8 soeijalno, higiijensko, gospo- •darsko preuredbo življenja se ne sme iMLieiti radost, lepota in sreea živ- ljenja. Politika p VEČNA KR1ZA V VLAÜI. Pro- mot ni minister Krsta Miletie jo v pon- deljek ministrskemu predsedniku Ni- kola ll/unoviču podaJ pismeno ostavko na svoj položaj. Svojo deniteijo jo ute- meljil /. neabLeajnim. sprenmim pis- moni, v katerem navaja kot razlog za ,svoj odstop napad prosvetnega mini- stra Stepana Radiča na njegovo posl'o- vanje v prometnern ministrstvu. V pis- mu daslovno citi'ra odstavek Radieeve- ga nedeljskega govora na shodu v Pa- kracn, ki se glasi: ». . . ako se ne vir- boljša promet, ako se bo vsak mesec v Zagrebu kracUo po 4000 ton premoga, kar je 32 milijonov kron . . . To je ugo- tovil Krsta Mijletie, vendar so dela, kakor da se njega ne bi tikalo. Go se to na popravi, ne bo vec prometni mini- ster. To je jaisno. To jo bil'o storjeno brez njegove volje, v njegovi odsotnosti, toda ako on ne ve naieina, da se to od- strani, mu ni vee mosta v vladli.« — Nadalje je v svojem pjsmu Krsta Mi- letie nazval Stepana Radiea »bitaiigo« (vagabunda) in »vucibatino« (lopova). Pismo Kr.ste MiHtiea je bilo popoldne izroeeno politieni javnosti ter je iizzva- io povsod volikan.sko sonzaeijo. Poli- tični krogi sinatrajo, da so z demisijo promelnega ministra prieenja nova huda in dolgotrajna vkidna kriza, ki bo donesla težke, sedaj še nepredvidlji- ve poslediee. P NADALJEVANJE PÜUAJANJ ZA KONKORDAT. Beograjska »Poli- tiika.« priobeujo o pogajanjiJi z Vati- kanoin na.slednjo belozko: Kakor so do- znava iz informiranih krogov, so po- gajanja glede zavoda Sv. Joronima in za konkordat ne bodo vee vodila v Ri- mus marveč se bodo nadal'jevala v Beo- gradu. Informirani krogi zatrjmjejo, da bo naša vkida zabtevala od Vatika- na naj pooblasti svojoga nuneija Pel- legrinettija za nadaljevanje pogajanj z našo delegacijo v Beogradu. Nazi de- legaciji bo naeeloval bivši minister za vero dr. Voja Janjiie. P NOVI PREUSEDNUv NA GR- ŠKEM. I'redsedniske voi'iitve, ki so se vršile na Grskem v nedeljo še v 23 okrožjih, so potekle povsod popolnoma inirrio. Vee koL 90 odstotkov upravi- eeneev je glasovalo. Pan ga los je bil iz- voljen z ogromno večiniO in delonia tu- di soglasno. S tern je izvoliitev Panga- losa za predsedniika grške republike definitivna, ker je glasovalo sedaj vseh! 35 volilnMi okrožij. Pangalos je drugi predsednik republike, prvi je bil Kon- duriotifs. Pangalosov režim je z izidom voi'iitev vsekakor utrjen, osobilo ker so se funkeLje predsodnikove z najnovej- sirni odredbami še močno povečale na- prani parlamentu. p MUSSOLINI V AFRIKI. V ne- deljo je prispel Mussolini na vojni lad- ji »Cavour« v Tripoliis. Na obreiju so ga pričakovali italijanski guverner ge- neral De Bono, državni podtajnik BaT- bo, general italijanvskih kolonijalnib čet Maladra, škof Tanizza, župan Ha- stuiiia paša Karamanli in drugi visoki funkeijonarji. Mussolini, ki je bil v uniformi eastnega korporala fašistov- Francija — vzgojiteijica narodov. V pondeljek, due 12. I. m. je imel g. lie. Edvard Šimnic svoje v »Novi Dobi« in drugje oghišeno prodavanje »Francija — vzgojiiteljiea narodov«. Zac'el je z označbo: Francija — vojak božji; njona zgodovina — obenem tudi zgodovina čioveške eiviiiizaoije. Nato je podal kratek pregled fran- coske zgodovüie od keltske dobe do konca zadnje, .svetovne vojne. Povedal je paslušalcem, da je že Gallja (staro Lme za današnjo Franeijo) bila za rim- skega gospodstva najbogatejša in naj- bolj civilizirana rimska pokrajkia, da so stanovniki to pokrajino, Gali ali Kel- ti, sprejeli rimsko kuituro in fatinski jezdk, da so v V. stoletju po Kr. dose- ljeni nemški Franki dali zemlji novo iane, namreč Francija, da so ti Franki, aprejevši rinisko-katoliško vero, rešili a tern katoliško eerkev, ker so drugi germanski narodi, ki so si razgrabili zapadno rimsko cesarstvo, kakor za- padni Goti v Španiji, Vandafi v Afriki, vzhodni GoLi in Laugol)ardi v Italiji. biJi priisla^i arijanske herezije. Bili so ti katoliski' Franki, ki so pod poveljem državnega upravitelja Karla Martela s svojo zrnago na Loiri 1. 732. obranili kÄtoi'icanstvo pred moliarnodanstvom. Predavatelj jo omenil nato važnost kralja. in rimskega eesarja Karla Veli- kega (okoli 800) za šiTJenje krščanske vere k\ kulture in da jc on za Franeijo pridobil poli'tleno in kulturno vodstvo. Ta Francija je bila za prvega eesarja iiz nemške narodnosti; šo napol nemške- ga značaja. Ko pa se je velika Karlova dTŽava 1. 843. deli-la na troje: na za- padno in vzhodno Frankovsko in na It ali jo, obsegala jo prva frankovska drzava roinansko-francosko žiitoljstvo; ' najstarejši spornenik francoskoga jezi- ka ohranil so je nam ravno iz to dobe, namrec iz T. 842. in se zovo v književ- nosti: »Le sermont de Strasbourg«. Od tega leta naprej govorimo o Francozih, a ne več o zapadnih Frankih. Gospod predavatelj jo dalje razr lagal poslušalcem, kako so Franeozi za osvobojenje Svete zemlje započoli in končaM takozvane križarske vojne pro- ti mohajnedaneem, kako so Franeozi f. U(X). ofsnovali jeruzalonisko kraljo- stvo, uvedli tain francoski jezik kot sluzbeni jezik, izdali za to državo po- seben zakonik »Assises de Jerusalem«. Bili so Franeozi, ki so po osvojenju Carigrada in evropsko bizantiin.ske dr- žave 1. 1204. postali carji Romanije ali takozvanega Laitinskega cesarstva; bili so Franeozi, ki so na to osnovaili voj- ycxlino aten.sko (1205—1456) in knje- ževino ahajsko ai'i morejsku, v kateri so uvodli joruzaleniiski zakon.k. Slo- vanoin pa pustili stare pravice. Na Gr- skem se jo tedaj govorilo francoski ka- kor v Parizu. Bili so napoljski Anžu- vincr, ki so ieta 1301. zasedli ogrski prestol ter za krai'ja Ludvika Velikega povzdignili Ogrsko do velovlastiii. PofraincoženL Normandijei, ki so 1. 106(5. osvojili Angleško ter tarn upe- Ijali francošeino kot službeni itn obče- vahii jezik, so s tern povzročiili pasta- nek angleščine, ki je po besedah bolj romanski, nego germanski jezik. Ti Normandijci so dali Angleski ono od- važno plemstvo, ki je 1. 1215. od kralja izsililo svobodni list »magna charta tt- bertatiun«, a v revolueijah 17. stoletja izvojevalo parlamentarno vladavino, ki se je potem iz Anglige preselifa tudi v druge di'zave. Kralj Filip IV. Lepit (1285—1314) je v svoji borbi proli papežu poklieal 1. 1302. meščane na državni zbor, in tako imajo Franeozi od tega leta svoje ettas generaur, sestavljoni takrat od klora, ])i'emstva in nioseanstva. A na skupščino v Toursu 1. 1484. bili so po- klicani tudi zastopniki kmotstva, ki se je do konca 15. stoJetja z nieščani str- nilo v takozvani tretji stan, tiors etat, ki je za velike revolueije I. 1789. pre- vzol pol'itiicno vodstvo v Franciji. I^ariska univoTza se je v srednjem vekii imenovala »Iiič sveta«. Posebno njena teoloska fakulteta, takozvana Sorbonno, je bila na najboljšem glasu. Po pariški univerzi uredile so so n. pr. slovanske luiiverze srednjega veka, praška I. 1348. in krakovska 1. 1364. ter 1. 1400., ko je bila razširjena s teo- loško fakulteto. Na pariiski univerzi so se ueilL in so naito poueevali ueenjaki Škot Duns Scot in Julijan Tomai Akvinski. V novem veku je Francija sebi pridobila pofi/tično in kulturno vodstvo V' Evropi za ministra Richelieu ja (t 1642) in a kralja Louisa XIV. (1643 do 1715). Bistroumni matematicor in filozof Descartes spada med utemelji- tolje moderne filozofije. Moftere, Pas- cal in Rousseau nifio pisali samo za Franeoze, ampak za ^ cefo človeštvo. Montesquieu je s svojo razpravo >I/ esprit des lois« mnogo doprinesel k osnovanju koiistitucijonalnih držav. Ideje velike francoske revolueije leta 1789.^0 svobodi, enakasti in bratstvu so nasle odmeva pri vseh narodih sve- ta. Neki Nemec je imenoval Francijo »Die Mutter der Freiheit«, italijanski minister Cavour »dobrotnieo črove- &tva«. Ta dobrotnica je v zadnji vojni tudi za iias Jügdslovane sltrbela; njej se im'amo näjvee zahvaliiti za nase osvobojenje in narodno ujedinjonje. Dobro za&novario in v lepem jezi- ku napisiino prodavanje je želo od zbranoga obČinstva zasluieno pri- znänje. — Eni. Liiek. Stran 2. »NOVA DOB A« Svev. 41. ske mifice in ok rasen z vsenri itali'jan- skiimi in inozemskimi odlikovanj, se je i'zkreal* 0)3 grmenju topov. Pri pregledu častnih cet je predsednika i/talijanske vlade pozdravil v arabščini župan Has- suna paša. Nato je Mussolini zajahal konja in v spremstvu zaslopnikov obla- stev odjezdil na gl'avni trg, kjer so de- filirale celo. Po defiliranju je Mussoli- ni nagovoril zbrano ninožico in nagla- sal. da ga je poslal ital'ijanski kralj v to dežolo, ki je defimitivno Ltalijanska.. V guvernerski palači jo nagovoril za- ßtopnike Tripolitancev tako4e: »Vi mo- rale biti tukaj pijonirjii italijanske ci- vilizacije! Zavedati se m or ate, da je to najvišja naloga. I tali ja je bila nekoč velika v Sredozemskem morju. Hocem, da postane zopet taka!« — Fasistom pa je rekel, da se njegovo potovanje v Tripolis ne sme smatrati kot službeno. temveč kot afirmacija trdne volje in manifestacija moči italijanskega na- roda. ki nosi svoj triumfirajoci faši- »stovski sveženj na obrežja Afrike. :>Usoda nas žene v te dezele«, je po- vdarjaf, >in nihče ne more ustavMi le usode. Nihče ne more zdrobiti naše ne- aipogljive voLje.« p NIKOLAJ NIKOLAJEVIG — RUSKI GAR! Svetovnr kongres ruskih emigrantov. ki je zboroval več dni v Parizu, je bil zaključen 1.1. t. m. zve- čer. Na njem je bil veliki knez Nikolaj Nikolajevič soglasno proglašen za ru- skega carja z imenom Nikolaj III. V proklamaciji se naglaša upanje, da se lx> z uspehom končala borl)a proti bolj- ševiškiim krvnikom in sramotilcem ru- ske domovine, ki jo hocojo ruski emi- granti izvesti pod vodstvom carja Ni- kolaja III. Manifest se končuje z be- sedaTni: »Nasa vera je enostavna in jasna. Komunizem bo propadel. Rusi- ja je vecna! Ta vera je najboljše jam- stvo za na so zma.go!« — To je res zelo enosfavno opravljeno. Bat'a čevlji so najcenejšl In najbolj trp^žnl, oglejte si JUi v trgovinf A. Drofenik, Gtavni t««g. Celjska kronika« c REDN1 SESTANEK ČLANOV KRAJEVNE ORGANI^AGIJE SDS V GELJU, ki se vrši vsako sredo v kln- bovi sobi Geljskega doma, bo ta teden v četrtek. dne 15. t. m. ob 8. zvočer. c REDNI SESTANEK ČJLANOV SDS V GELJU-OKOLIGI ta teden od- l'iade. Od prihodnjega cetrtka dalje se bodo vrsili sestanki zopet redno vsak cetrtek. c OBČINSKA SEJA se bo vršila v sredo, dne 14. ob 6. zvečer. Na dnev- nem redn so porocila odsekov in slu- čajnosti. c »DESETI BRAT« se ponovi ne- preklieno v petek IG. t. 111. Opozarjamo obcüitstvo, naj ne naseda raznian- govo- rkani, da so vstopnice že razprodane. Za obiskovalce, ki ne utegnejo vzeti vstopnic v predprodaji, je rezervilrano vedno nekaj vstopnic za večerno bla- gajno. — Uprava mestnega gledališča. c OGENÜ PREDSTAVE «DESE- TEGA BRATA« priobčimo radi po- manjkanja prostora priliodnjič. c DRUSTVO DRŽ. NAMEŠČEN- CEV IN NAMEŠCENK V GELJU bo iimelo svoj redni občni zbor v četrtek 15. april'a 1926 ob osmih zvečer v go- stilniskih prostorih Narodnega doma. Drža"\Tii nameščenci. smo po tolikili lo- tih narodne vlade danos brezpravna raja, nad kojo se smejo uporabljati razna, äe tako nezakonirta nasilstva. Kolika prerneBoenja, ne.opravicljive re- dukcije, nasikie upokojitve se vrše nad najmi, a kljub temu se ne. zdiružimo v edini stanovski organizaciji, ki bi moč- na in nastanjaje se na vse organ izira- no državTio uradnistvo lahko ob pra- vem času krepkq« zaklicala svoj svari- lm veto proti tei^u nasilnemu terorju, ki ga doživljamo in tako budo občuti- mo na lastnem telesu! KoJiiko perseku- cij pa ee bodemo doživeli? Že mm gro- zijo, da nam hočejo od vzeti se tlste ma- lte dobrote, ki jih vsebuje uradnieki za- kan. Zatoixij vsi na plan, sedaj v pra- vem c-asu v organizacijo in pa na obč ni zbor! — Odbor. c IZ OBRTNEGA DRUŠTVA V GELJU. Na soji obrtnega društva v Ge- l'ju dne 9. t. m. se je razpravljalo 0 110- vein volilnem redu za zborniico za Lr- govino, obrt in indusLrijo. Geljsko obrtništvo zavzema odločno stališče naprain vfušarstvu« in začiie te škod- Ijirvce obrti na vsej črti zaslcdovati. V kratkem se priredi nadaljevaini knji- govodstveni tecaji, na kar se opozarja zlasti one obrtnike, ki so obiskovali zadnji tečaj. Nekemu onemoglemu to- varišu je bila dovoljena podpora v zne- sku 200 Di'n. Da se ugotovd stanje brez- poselnosti v Celju in zastoja v obratib, se skliee sporazuinno z obrt. zadrnga- mi pasebna konferenca. Vsa razpisana dela in dobave bo tajniistvo vodilo v evi- denci in obvesčalo posamezne obrtni- ke. Kritiziralo pa se je postopanje ne- kateri'h uradov, ki razpisujejo dela, si dajo predložiti oferte — seveda kolko- vane, ker je to predpisano, a so dela i'tak že pod roko oddaLi. Tako postopa- nje je nepravi'lno in nodopuslno, obrt- niki pa so oskodovani prav brez potrc- 1x3 za kolkovine. Da pa bo društvo ime- so ciin večjo moč za dosego uspehov, je potreba, da prilstopiijo vsi obrlni'ki k drustvu kol člani. c SOKOLSKO PREDAVANJE »0 ČEHOSLOVAŠKL REPUBLIK!« bo v cetrtek. dne 15. t. m. ob osmih zvečer v ineščanski šoli. c POROKA. Dne 11. t. m. se je po- ročil v pravoslavni kapeli v Ljubljani g. dr. Milan Lazarevic, zdravnik iz Za- greba, z gdč. Maro Schwabovo, hčerko znanega celjskega zdravniika. Bilo srečno! c OSERNA VEST. Pri okroznem .sodišču v Gelju je pomaknjen v urad- niško skupino in inienovan za kancfi- sta g. Anton Kresnik; pri okrajnem so- dišču v Gelju pa istotako g. J. üolenc. C-estitamo! c ZA REZERVNE OFIGIRJE. XI. predavanje se bo vršilo v četrtek, dne 15. t. m. ob 20. uri v Oficiirskem dornn, l^ridite vsi i;n točno! — Odbor. c POMLADANSKA PRVENSTVE- NA TEKMA S. K. GEL JE, : ATLET1K S. K. se bo vršila v nedoljo, dne 18. t. m. ob 15.80 na glaziji. c OROŽNJ. LI8rn. Srezko pogJa- varstvo v Gelju obvešča lastn-iike orož- ja, da dobe svoje orožne liste na srez- kem poglUvarstvu (soba št. 8.) ob urad- niJi ural). c ZA UB0G0 ])EGO. Gosp. Ivan Vrečko, višji sodni oficijal, je nabral prii svojem omizju v gostilni Pallos 62 Din za ubogo deco, ter je znesek od- dal tukajšnji zaščiti dece. Srč-na hvala! c SV1NJSK1 SEJEM V GELJU dne 10. aprila 1926. Dogon 135 praši- čev, veci'noma v starosti od 6 do 9 ted- nov. (Jena za komad v starosti: 6 do 7 tednov 90 do 120 Din, 7 do 8 tednov 120 do 150 Din, 8 do 9 tednov 150 do 180 Din, 3 mesece 200 Din, 6 mesecev 400 Din. — Kupčija je bill a. procej ži- vahna, ker so zacele stranke ze kupo- vati prašiče za pfeme. Prodanih je bilo skoraj polovico na sejem prignanih prasicev. Kino« MESTNI KINO. V torek 14. in petek 15. aprila »Paria, otroci Mon- martra«. Krasne slifco mesta Pariza, ponočno življenje itd. Eden najilepših francoskih filmov! V petek in nastop- ne dni »Grofica Marica«. KINO GABERJE. V sredo, cetr- tek, petek ijTfc soboto nastopi slavna igralka Ossi Oswalda v igri »Ljubav- ni ekspres«. Igra je zabavna, polna smell a in pikantnosti. Cenjenim naročnikom! Slev. 36. »A'oue Dobe« od 1. apr. 1926 smo prilošili položnice. Vse, ki preje- niajo naš list, prosimo, da nam naka- žejo naročnino vsaj za prihodnje četrt- letje. Zamudniki pa naj poravnajo zaostalo naročnino. Oni, ki dolgujejo več naročnine nego za tri mesece, so pred kratkim prejeli pismene opomine s položnicami. Nekaieri so se odzvali, driigi pa mislijo, da list lahko preje- majo sasionj. Te zaostankarje, haterih pa — moramo priznati — vendar ni veliko, zadnjikrat opommjamo, da po- ravnajo svojo obveznost napram listu, kcr jim v prvi polovici aprila list brez- pogojno ustavhno; naročnino pa bo- mo brez ozira primernim potom iz- terjali. UPRAVA. Si^oiti domovine. š BHEZPLAČNO ZDRAVLJENJE DRŽ. NAMESCENGEV IN UPOKO- JENGEV TER NJ1H0V1H RODBliN- SKIH GLANOV V BOLN1GAH. Po cl. 112 Zakona 0 civilnih nradnikih in ostaliih državnih ushizbencih imaio v državnili bolnicah drž. ushižbenci, upo- kojeiLci m njih rodbhie, ki iiimajo ra- zen place ali pokojnine drugih dohod- kov, pravico do brezplačnega zdrav- ljenja. Ker je večina bolnic v Sfoveniji že od 1. oktobra 1924 dalje samouprav- na, so morale te bolnice nosiiti dostej stroške za brezplačno zdravljenje drž. namcščencev in upokojencev iz svojili lastni'h sredstev oz. prejemkov, kar je bilo za te zavode občutno težko breme. Vsled odlocbe Ministrstva narodiiega zdravja in v smiislu okrožnice Inspek- tor j a Mitnistrstva narodnega zdravja za Slovenijo pa se bodo v vseh botni- cah Slovenijo zdravili oz. oskrbovali počenši s 1. aprilom 1926 v pošlev pri- hajajoci drž. nameščenci, upokojenci ter njiJi rodbinski člani brezplačno v III. razredu na račun državnega bud- žeta. Državnvm uradnikom se dovolju- je iizven toga olajsave na ta način, da se dolocia za II. razred dnevna oskrb- nina samo 40 Din, od koje pTača drž. uradnik, ki hoce biti uskrbovan v II. razredu samo diforeneo mod III. raz- redom (30 Din) in med znizano oskrb- nino II. razreda (40 Din), torej 10 di- narjev dnevno, kar znaša sicer v bol- nicah 70 Din. Za I. oskrbovalni razred C100 Din) pa morajo plačati drž. na- moscenci colo diferenco med 111. in 1. razredoin, t. j. 70 Din. Vse to se nana- ša tudi na njiJi rodbinske člane kakor tudi na rodibiiiske člajie častnikov. Vsak, kdor hoce biti. deležen teh olaj- šav pri zdravljenju v bolnicah. se mo- ra ob vstopu izkazati z overovljenim prepisom resenja (prevedbe) oz. upo- kojitvcnega dekreta. Te olajvšave more- jo biti deležni le tisti rodbi.nski clani, za kojo prejemajo državni nameščenci rodbinske doklade ter so torej popolno v njih oskrbi. Pasebej se so opozarja drz. natneščence in upokojence, da mo- rajo ob vstopu v bolnico predložiti soduo overovljen prep is resenja ozir. upokojitve, ki se mora prifoziti oskrb- nemu spisu bolnice tor služi tako kol. uraden dokaz, da je hnenovani resnič- 110 drž. nameščenec oz. upokojenec ter da ima kot tak pravo na brezplacno zdravljeiije v III. razrodu. Brez te pri- loge ni dopustna nikaka olajšava. — Rodbinski član drž. namesccncev ali upokojoncev. ki. hoče biti deležen na- vedenih olajšav v bol'nicah in ki ima do tega zakonito pravico, mora pretl- ložiti ob vstopu v bolniico poleg ovo- rovljenega prepisa rešenja so uradno potrdilo starošine onega urada, pri ko- jem službuje uradnik, ki zanje preje- ma rodbi'nsko doklado, da je ime 110- vani resnično rodbinski član drž. na- meščenca in v njegovi oskrbi. š IJR0TI ŠPEKULATIVNIM PO- ŽAR0M. »Trgovinski GlasniJc« poroča, da je notranje ministrstvo izdalo odlok, s katerim nalaga vsem županom: 1. da morajo vsak sfučaj požara prciskati najstrožje in wsestransko to(ilo do prve liLše, kjer je so iizpove- dala, kako se je izvršiJo zastruipljenje. Takoj nato se je mrtva zgrudila. Vasle je bil aretiran in prepeljan v zapore cei'j«kega okrožnega sodišča, kjer je že priyjial svoje nečlovcško dejanje. š OMEJITVE FOTOGRAFIRA- NJA ZA INOZEMGE V NAŠI DRŽA- VI. Ministrstva za trgovimo in industri- jo , za zunanje stvari in za vojsko in mornarico so odredila, da je inozem- cem sicer dovoljeno nositi: in fotogra- fiirati v naši državi raziio predmete, venda.r vei'jajo omejitve. Vsak inoze- mec se ima v to svrho javiiti politicnitn. oblastvom in naznaciti, kaj želi foto- grafirati, kako in tudi kako dolgo. Po- littična oblastva izvršujejo konlrolo in krajovno ceuzuro posnotkov. Prepove- dano pa je fotografiranje /, letal ali zrakopfovov. Izvzeti so od dovoljenja fotografiranja tudi vojaški objekti., že- leznice in večji cestni mostovi in via- dukti, nadaije korakajoco četo ter sli- kanjo pokrajin v pasü do 50 km od državne meje, kakor tudi artiljerijsko orožje. Kakor zasebni'korn, tako se tu- di inozoinskim zinuistveniikom no mo- re dajati dovoljonjo v:,\ slikamje izvze- li'h objektov. š ZRAGNI PROMPT BEOGRAD- ZAGREB. V Beogradu se je te dni ustanovila delniška druižba za zračni promot Beograd-Osjok-Zagreb in Beo- gi'ad-Osjok-Dunaj. Aerodromii se zgra- de v Beogradu na Topčidoru, v Osjeku na trdnjavi, v Zagrebu pa na Tuškan- cu. Prvi polet se bo vršil prve dni pri- hodnjega meseca. Vozne cenie znašajo: za progo Beograd-Zagreb 645 Din, Os- jek-Dunaj pa 745 Din. Dnevno poseti en aeroplan v oboh smereh. š REORGANIZAGIJA P0ŠTNIH HRANILNIG. V zvezi z reorganizacijo postniih hraniihiic je odšol te dnL gene- ralni direktor pošbne liraniiünice dr. Milorad Nodeljkovič na inspekcijsko potovanje v Zagreb im Ljubljano. Pri toj priliki se bodo vršrle koaference strokovnjakoiv gl'ede reorganiLzacije po- slovanja poštne hranilnice. š ZVIŠANJE FRANG0SKIH ŠTI- PENDIJ. V Franciji študiTa zuatno število ju'goslovenskiJi dijakov,lki so go- jenci irancoske države. Franicoski sti- pendiij znaša mesečno 600 frankov, kar pa ne zadoača niti za najskroinnejše življenje v Parizu. Naši dijaki v Pari- zu* so potom prosvetnega oddelka za- prosili ministra prosvete, da jian iz dr- žavnega budžeta dovoli dodatek po 400 frankov mosecno, ker bi sicer vsaj dve tretjimi1 »tipondistov morali' zapustiti Pariz. Vsled padanja franka so cene znat.no narasl'e, tako da 6(X) frankov mosečno nikakor ne zadošča niti za najskromnejše preživljanjo: š NOV VOZNI RED. Na poziv prometneiga ministrst^' / državnega posestva Belje 8000 jwtrov zemlje za kolonizacijo op- teuitov hi begimcev iz Madjarske in drugih agrarnih interesenfcov. V fi- nančnem minislrstvu izdelujejo sedaj praviJni-k o razdelitvi. te zomlje. s GROZNA NESREOA VSLED STREI/E. V seln Ziinlje v Hercegovini je udarilVt strela v hišo Riste Petrovi- va. Vc-.i oje se ji> zrnštlo. Rista, njego- va žeir ..i en otrok so oslali mrtvi pod ru/sevn¦A'Aii, brat Riste iin enajstleten otrok pa .sta bila tezk,o ranjena. S ZB:LAZ N EL I N UMORIL LAST- NO MATER. V KalL v spfitski okolici ,je seljak Marin Kolega v blaznosti umoril last no mater. Kolego so bili ne- dav.no pripeljali iz Amern'ke, kejr je bit deportira.n. kor so se pr.i njem pojavili znaki blaznosti. Že tretji dan po po- vratku v domovitno je blazncxst udarila z vso silo na dan. Nesrečnež je zgrabil motiko lev s silnimi udaroi zclrobil l'o- baiijo svoji mater i. Bila je takoj mrtva. >š DREMAVICA. V Gack« im oko- lici v Bosni je bilo zopet prijavljenih vec slučajev dremavice. V sredo je innTl za. to boleznijo delavec Marko Markovič, ki je spas skupno 22 dn.i in so ga moralii ves ta čas uinot.no braniti! š OD VLAKA POVOŽENA. V če- trtek zjntraj je med postajo Vidom-Kr- sko padla iz osebnega vlaka wka žen- ska. cije ime se ni znano. Vlak je ne- sremk.'o potegnil med kolesa in ji od- trgal obe nogi. Prepeljali so jo v bol- nit'o. Š PLUG UBIL SELJAK A. Seljak Slepan Kolar iz Karavle pri. Mostaru. je oral v torek svojo njh'o. Nenadoma so se konji splasi'li ter zdiv.jali s plu- gom na eesto. Slučajno je v kritičnem fronoitku prišet mimo seljak Mebmed Kornjna, katerega so splašeni. konji prevmili na tla ter ga s plugom stra- honto razmesarili. Korana jo ostal na mesfu mrtev. š GROZNA NAJDBA BEOGRAJ- vSKEGA IJ^ITELJA. V Beogradu je našel na dvorižcu biše št. 47 v Dalma- t in ski nliici učitelj Jeremija Mar ink o- vič trnpl'i dv.eh oseb srednje starosti, ki sta bilii zakopani komaj par pedi pod1 povrsi'no zemlje. Ker se je meso še držalo kosti, sta bili trupli zakopani najbrže sole pred par meseci. 0 najdbi jo bila obveščeria policija. 0 zagonet- nom slučaju so uvedene poizvedbe. Naj- brž je bi.l izvršen zTočrn. š GKOBIŠČA NEM8KIH VOJA- KOV V JUŽNI SRBTJT. Načolnik nomškega ininistrstva za notranje za- dev€, tajni svetnik Hornimg jo dospel v BeograJdkot gost tamkajšnjega nem- skoga poslanistva. Svetni'ku Horningu ie povorjena, naloga, da pregloda gro- bihcn padlih nemških vojakov v Južni Srhiji. Tz Beograda potuje v Vel&s, Gradsko, Prilep in Bitolj. V Priflepu jo 'pokopan najstarejši sim prvega pred- sednika nomško repnblike pokojnega Eberta. š OKRADEN SAMOSTAN. V Vi- rovitici v Slavoniji je bila te dni izvr- .šema v tamkajšnjem sitamostanu velika tatvina. Zlikovci so vlomili v samostan- sko blagaj.no ter ukradPi 85 obveznic Vojne škode«: v vrednosti 90.000 di- narjev. Ukradene.obveznice imajo šte- viJke od 0479 do 0568,serirja 2642. Vsi deiitajrni zavodi so o tatvini obveščeni. š OBRAVNAVA PROTI POŠT- ^IM TATOVOM. V Sarajevu se je pri- ^)a fiodna obravnava proti' bivfiemu po&tnemu namešc^ncu Asimu- Šovicu in poMnemu priipravTiiku Momčilu Šte- fa'novjäi, ki sta na poiti v Cajnici od- ^i'rala. amerižka denarna pisma, jema- la denar ter ^tako oßkodovala poštni e^ar in privaine vStranke za več kot sto tt&oe dinarjevJj* J,'"..'^ Razsirjajte „Novo Dobo"! Razgled po swetu. r ZA ODPRAVO l'ROHIBIGIJE V AMERIKI. Ameriško časopisje je prirodilo ljudsko glasovanje glede od- prave alkoholne prepovedi v Zeddnje- nili državaJi. Za prepoved se je izreklo 546.648 ljudi, proti prepovedi pa 2,792.126. Vrhovni uradnik za izvedbo prohibicije priznava, da so zakoni glo- de prepovodi; aJkohola dovedli do neza- željenih uspebov. r 50 DNI BO STRADAL. Nedavno je »umetnik stradanja« Jolly v Berlinu srečno prebif 44-danski post in ko je pobasal v že.p 130.000 mark, je po za- vžitju prvo hrane — umrl. Pa Berlin ima so vcčjega junaka, V neki. berlin- ski restavracigi strada že 34. dan, za- prt v stekleno kletko, ki jo je zapečatil n.otar, neki Ventego. Moža so te dni zdxavniki stebtali in. dognali, da ni v teh 34 dneh skoraj nič shujšal. Ima pa toliko poguma, da namerava prebiiti 50 dni brez hranc in pijače. v STRAH0V1TE EKSPLOZIJE V AMERIKI. Po poročilih iz Newyorka je v prihtanišču New Orleans oksplodi- ral 9.000-tonski parnik Standard Oil Compagny. Eksplozija jo bila stralio- v.itii" 200 oseb si je rešilo življenje s tem, da je poskakalo v morje, dočim so driige osebe zfetele v zrak. Težko ra- njenih je 47, število mrtvih še ni do- gnano. — V St. Louisu v Kaliforniji sp je pripetila velika eksplozija, vsled katere je bilo v okolici porusenih mno- go hiš. Po v.sem mestu so popoka.le šipe. Doslej poročajo o 16 ranjenih. r PLASTIRAS OBTOŽEN VELE- 1ZDAJE. Grška vfada je v posebnem dekretu obtožila generala Plastirasa voleizdaje ter je razpisala 500.000 dra- hem nagrade oneinu, ki ga ujame in 250.000 draliom na.grado za onega, ki pripomore k njegovi arotaeijk l^anga- ios je izjavil, da ne veruje, da je gene- ral IJlastiras prišel na grško ozem^je. (vevke Jurjevske v Ber- linu, cije samomor je vzbudil veliko pozornost in so listi prinažali o nji dolge kolone. Še do zadnjega časa so bili nekateri mnenja, da pevka živi. Truplo so našFi v reki. S tem je ta za- goneten samomor vsaj s te strani po- jasnjen, o njegovem pra\iem vzroku pa ostanejo 'slcjkoprej 1c ugübamja. r NO VE ZRAGNE PROGE V ITA- L1JI. Pol eg otvorjene prve zračne Ji- nije med Trstom in Milanom bodo v Italiji olvorili v kratkem tudi zvezo z Rimom in otoki. Pos ebne važnosti pa bo proga Rim—Brindisi—Atone. Tako bo dobila Italija dobro zračne zveze za poštni in potniski. promet med vsoini važnejšimi gospodar.sko-indu.strijskinii cen.tr i. r VERSKI BOJI V INDL1I. Iz Kafkute prihajajo nova poročila, da se verski boji med Hindi in Mohamedan- oi nadaljujejo z vso ostrostjo. Izgredi trajajo. Daslej je bilo po najnovejwili poročilib ubitih 350 oseb in 40 tožko ranjenih. Z največjo težavo so vojaške čete in policiija za sodaj prelivanje krvi preprečile. Po nekaterih drugih krajih pa se nadaljujejo krvavi boji. Gospodap&tvo. g PRIPRAVLJANJE SL0VAN- SKE TRGOVINSKE ZB0RNIGE. >Prager Presse« poroča: Te dni sta do- spela v Varšavo češkoslovaška parsa- mentarca Najman (obrtnißka stranka) in Jaro.s (socijalni demokrat). Tekom svojega bivanja v Varsavi nanieravata predJožiti merodajnim činiteljifni načrt za uslanovitev skupne slovanske trgo- vinske zbornice. g NEMŠKI KAPITAL V JUGO- SLAVIJI. Iz Beograda in iz Berlin a poročajo istočasno, da se je v Beogra- du ustanovila del'niska družba za pro- dajo anilmskih in drugili barv, pri ka- teri sodelujejo tudi neki beograjski in- dustrijci. Večino pa ima nemski ani- liiikski trust, ki bo potom te družbe pro- dajal v Jugoslaviji svoje produkte. g N0VI DRAGINJSKI VAL PRI- DE! Komaj so zacele cene vsled .sploš- ne gospodarske kriizo in vsled gospo- darsko stagnaeije v Nemciji in Avstriji padati, je naše npanje na cenejšo obu- tev zopot ogroženo. Po najnovejših iin- formaeijah dvigajo se zopet cene za gornje usnje, posebno za modno usnje. Tnozemskc tvornice so pod raznitm ute- mel'jevanjem zadržavale modno barvo za poletno sezijo iin to najvec vsled po- manjkanja denar ja, tako, da usnje proi'zvajajoce industrije, največ pa to- varne čevljev, niso mogle pravočasno Ali ste že poravnali naročnino sa Nowo Dobo pričeti s poletnim blagom ter so bile v za dni jem trenutku primorane kupiti usnje za vsako ceno, da ne zamude se- ziije. Taka taktika tudi ne Jdo ostala brez učinka na našo domačo industri- jo usnja. g BILANGA NAŠE 2JUNANJE TRGOVTNE ZA 1925 — AKTIVNA. Kakor poroča beograjski »Trgovinski glasnik«, je bilanoa naše zinnanje tr- govine v letu 1925. aktivna za ca. 180 milijonov dinarjev pri vrednosti celo- kupnega izvozfi v torn letu, ki je bila 8.904 milijone dinarjev. g KURZI EKS0T1ČNIH VALIJT. Ker se večkrat priipeti, da dobi: kdo v roke eksotieno (tuje) vaJute, ki ne no- ti'rajo na nasiih borzah, podajamo v na- si'ednjeiu i)regled kurzov lakili valut. Kurzi so od konca meseca marca: ja- pon ski jen 23 Din, kitajski tael 40 Din, iindo-kineški piaster 30 Dial, t'idipmski l>ozo 25.60 Dim; brazilski milreis 7 di- narjev, argen tin ski pezo 21.50 Diai, či- lenski pezo 5.40 Din, ruski öervonec 280 Din, finska marka 1.35 Din, leton- ski lat 10.40 Din, litvanski lit 5.45 di- narjov, oston.ska marka 0.12 Din, špan.ska pezeta 7.80 Din, portugalski ofikudo 2.70 Din, tiirska lira 28.50 Did; N francoskiji kolonijah so franki ona- kovredni francoskomu franku, v an- gloskih pa. tamošnji funti angloskemu fuii.hr; kanadski doJar je nekaj manj nego unijski dolar. g POLJSKI ZLATN1K NAZA- J)UJE. Tečaj poljskega zlatnika na mednarodinem tržišču zopet po malern nazaduje, baje zaradi noviih težkoc v notranjepolitienih priTikah. Ljudska prosveta« 1 NOVE DRAME. Josip Kosor jo najM^al dve novi drami, kateriili deja- nje se odigrava v iiiiozemstvu. Prva i,m.a naslov »Rotonda« in je stiridejan- ka, druga se imenuje »Glovečanistvo« Lah^o hojo ima in polnD torbo de- narja si prihrani vsak, kdor kupuje Čevlje samo v vele- frgovini R. STERMECKl, Ccljc, lastni izdelek, kakor tudi izdelek najslovitejših tu- in ino- zemskih tvornic. Ccne silno zni2ane: moški ali ženski iz kravine Din 150"—, iz teletine 155'—, iz boksa 185 , nizki \z boksa 175'-, iz Sevreta 205'-, iz semiš 350-—, iz laka 270'—, otročji iz kozine 30'—, iz teletine 41*—, iz boksa 60-—, iz laka 122'—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupuprimernopovrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju In uvozu od 5. IV. do 11. IV. 1926. I m e Zaklana živina Uvoženo mfiso v kg Opomba Konji 5. o > Krave lelice Si ( uvce Koze Kozücki Oovedina Teletina Svinjina I Ovce | Koze Kozlički Dečman Ferdinand Esih Matija .... Friedrich Ivan . . . Gorenjak Josip . . Hohnjec Viktor . . Janžek Marija . . . Junger Ludvik . . Kroflič Alojz .... Lapornik Ivan . . . Leskošek Ivan . . . Pilih Ivan..... Permozer Anton . . Rebeuschegg Franc Urbančič Adolf . . Voisk Rozalija . . . Reicher Ivan Zany Viktor .... Zavodnik Alojzija Senica Karl . . . Bernard! Drago . . Spiler ..... Lebič Fani .... Plešivčnik Ana . . Reberšak Ant. . . . Krajčinovič . . . . Skoberne Frlc . Trškan Alojzija . . Perc Karl..... Žumer Josip . . . — — 2 1 1 1 2 1 to II - to — 1 1 1 1 1 1 5 1 —— 92 49 — — — 2 teleta izvoz 23 telet izvoz I 120 — — — — — 64 58 152 50 155 I II II I II I II ! M | I II I I II I M I M 4 1 1 I I I — MIM — 1 1 1 2 5 1 MIM 1 1 II II I II I I I II 1 1 1 1 1 1 I 1 1 I ! MIM 4 2 2 1 11 _ 1 o — 28 2 2 2 1 1 1 2 — 1 II II II II II 1 M II I II I ! I 74 43 38 154 116 29 138 65 17 — I M II I I I II I I M — 2 — — 2 — - — — — — 1 — A - - - I slanina Skupno . . i- — |14 16 4 j39 |23 _ |-| 6|258 J840 |365 — I- Stran 4. >NOVA DOBA« Štev. 41. Pupilavnovaren in javnokoristen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica cellska Bttxnor/fenm Mm 1864. - /W ttqfttlm drswatm aAdxoretvom. ] IT lastni palaoi j>j?i kolodvopu. Volbraiilliiieiil potll me Izvriulejo najfetoHsnlEeje, tütro Intofe« m». vgodBO otorestovanle. Pojawilla In aasv«li bresplftčno. Yredaoat rwarvuih x&klador wmd Srott ft^.OOO.OOO*—. Za brairitae vfoge $unB auto Caije • celim svojim premoženjem ta i vto tvofo davčno mo&Jo. ter inia i>et dejanj. Obe del'L sta že izšli v tiisku. — Pri' Kugliju v Zagrebu iz- ide v kratkem P m i ¦s e O i- O *-¦ Q. .. XJ g L O Q. :", o X: on Delaj, nabiraj in hrani! Popolnoma varno naiožite denarns prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnlk na dom. -1 Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova ulica St. 15. 3 Ei pi 'Si fit < O BELAK & INKRET " Cell©- Ppesei»noya silica štev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. P0PRAV1LA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno- higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd, „ I Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večletno garanciio. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, Bijwiijfi FRANJO VEH0VAR tovarna pohiStva Celje, Kersnikova uSica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dcla. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC i5s tapetai* Ceije, Samostanska ul. se priporoča za izdelovnnje žimnic, divanoy, otoinan in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. S/ NOVO "<; došlo angiesko in češko blags» za moške in damske obleke, kakor tudi razne druge modne pred- mote kupite po kotikurenčno nizki ceni v manufakturni in modni trgovini %, Miloš Pšeničnik, Celje. .^ % ^N % Cene nizke! O IiieUiisfrijskQilrozlia Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagjobne spomenike \z marmorja, era- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno vellka zaloga spomenikov od najpriprostejSe do najmodernejSe oblike. Ža- htevajte načrte in proračune. ' Tiska in izdaja Z.e.n» tiakarna. udgovoml *¦ * «zdajatelja P-wel Zabuko&ek | za tiskarno Milan Čctiiia | za redakcijo Vinko V. Gabero. - Vsi v Celju.