elitnih zasebnih šol nekakšni mali Platoni, ki jim sploh ni težko pustiti za seboj polpismenih divjakov? Je potem čudno, če ne najdejo nobenega posla v postindu-strijski družbi, ki pretežno temelji na manipulaciji simbolov in idej, informacij in storitev, nič več na industrijski materialni proizvodnji blaga? Ali se je v tem specifičnem kontekstu izobraževanja in socialnega statusa sploh še upravičeno čuditi, če obstaja v Ameriki danes t. i. pennanentni nezaposleni podrazred, ki je po družbenem položaju še mnogo nižje kot najnižji delavski sloj?
Bostonski bruc me je niti ne preveč srborito počakal po koncu seminarja. Šla sva v knjižnico in skupaj pregledala duhamorne, a pomembne statistične podatke. Še večkrat sva razvneto debatirala o privilegijih in motivacijah posameznikov, o spodbudah in ovirah socialne okolice. Ko sem se po dolgem, vročem poletju vrnil na campus, me je v predalu za pošto čakala njegova počitniška razglednica, na kateri je bilo načečkano: »Oči imajo, pa ne vidijo. Najbolj slepi so tisti, ki nočejo videti. Učim se opazovanja. Imej se!«
VOJKO KUZMA*
Vojna v Sloveniji in Avstrija
Mineva več kot leto dni od lanskoletne vojne na Slovenskem, vojne, ki je pomenila začetek spopadov v nekdanji Jugoslaviji; in vojne, ki je obenem pomenila koncc nekdanje Jugoslavije. Je pa to tudi na svojstven način pomenilo konec mednarodnega obdobja, ki so ga označevali vojaški pojmi, kot »ravnotežje moči«, »teorija domin«, »obramba periferij kot temeljni cilj strategije omejevanja«, »nadzor nad oboroževanjem« v 7()-ih in zgodnjih 8fl-ih letih ter »politika zaostrovanja v odvisnosti od reakcije nasprotne strani«.
V prispevku bomo obravnavali ukrepanje in delovanje sosednje države Avstrije ob znanih vojaških dogodkih v Sloveniji od 27. junija do 31. julija 1991. To se mi zdi pomembno:
1.	zaradi obsega angažiranosti OS Avstrije.' saj je šlo za največje angažiranje OS Avstrije v letu 1991.
2.	zaradi posrednih in neposrednih posledic razvoja dogodkov v soseščini Avstrije, ki so vplivale na varnostno-politično oz. vojaško reorganizacijo Avstrije.
•	Vo)ko Kiumi. dipl obnunboilovcc. Center u stnteUe imdige pn Minlurttvu a «brainho R Slovenije
*	Avstrija je v letu 1441 uporabila OS v naravnih nesrečah, in sicer 3-100 vojakov. Kol pomoč pri varovanju meje i Madžarsko na Gradiičanskem so uporabili 1.900 vojakov. potem ko jc v septembra 1991 uradi udara v nekdanji Sovjeuki zvezi avstnjsko mejo z Madžarsko pnčelo prestopali po 200 beguncev dnevno
I>nbliino 1 500 vojakov je uncla Avsinja v letu 1991 v .peace keeping, misijah 7Ji v Sinji. Cipru ter v bolniinia v tranu. Od leta 1955 je Avsinja sodelovala v itevilnih mirovnih operacijah ZN. Do zdaj jc bilo v tovrstnih akcijah angažiranih več kot 30.000 avstrijskih vojakov.
Mejo s Slovenijo jc konec junija in v začetku julija 1991 varovalo 7.700 vojakov
MAVER Walter. (1992): Zur Sueitkraftecnnsicklung in Osterreich Truppendienst. 2. str 1*2
Avstrijci so že zelo zgodaj s pozortiostjo spremljali razvoj dogodkov v Jugoslaviji-
Avstrijski obrambni minister dr. Fasslabend je po enem izmed ministrskih sestankov 7. maja izjavil, da spremljajo »zaostritve v Jugoslaviji z zaskrbljenostjo, da pa še ni razlogov za kakršno koli zavarovanje avstrijskih meja z vojsko«.'
Določene ukrepe pa je avstrijski obrambni minister dejansko izvedel že konec marca 1991, ko so število vojakov pod orožjem na svoji južni meji povišali na 4.000.
Zvezna vojska je zaostritev v Jugoslaviji spremljala, kot so se izrazili, z veliko zaskrbljenostjo.
Avstrijsko obrambno ministrstvo je pripravilo in razgrnilo stopenjski načrt, v katerem je bila prva etapa opredeljena kot pomoč vojske civilnim organom. Pri tem je uporaba vojske v tako imenovane varnostne namene imela več stopenj.
Konec junija 1991
Po znani razglasitvi samostojnosti naše države in Hrvaške ter po agresivnem stopnjevanju armadnega nasilja v Sloveniji so se Avstrijci 27. junija odzvali na razvoj dogodkov. Uvedli so najvišjo stopnjo pripravljenosti v vseh obmejnih vojašnicah s Slovenijo. Dejansko je to pomenilo, da so bile enote v avstrijskih deželah Štajerski in Koroški v stalni pripravljenosti, sprejeli pa so tudi ustrezne ukrepe pomoči civilnim oblastem. Hkrati so tudi okrepili nadzor nad južno mejo.
Priprave zvezne vojske
Osemindvajsetega junija je zaradi razvoja dogodkov avstrijski obrambni minister objavil nadaljnje ukrepe.
Te ukrepe oziroma premeščanje enot so poimenovali kot »ukrepe vnaprejšnje pripravljenosti za hitro, fleksibilno in učinkovito reagiranje«. Pri tem so poudarjali, da ne smejo s svojimi potezami dajati znamenj, ki bi jih katera od strani lahko tolmačila ali pa imela za pretvezo za svoja ravnanja.
Uporaba zvezne vojske
Osemindvajsetega junija popoldan je minister Fasslabend presodil, da stanje zahteva angažiranje dodatnih vojaških enot za zaščito mejnih prehodov in posameznih obmejnih točk. kot so kontrolnoopazovalne točke. Hkrati so poskušali okrepiti tudi nadzor nad obmejnim zračnim prostorom. Avstrijske letalske sile so skušali uporabiti predvsem za zavarovanje nemotenega civilnega letalskega prometa na Štajerskem in Koroškem. Osemindvajsetega junija je mejo z Jugoslavijo varovalo okoli 3.900 vojakov. Takšno povečano angažiranje avstrijske vojske je zahtevalo tudi vznemirjeno obmejno avstrijsko prebivalstvo.
' Avitrijski ohtjmbru načn namreč predvideva tn vaname:
a)	za knzo. ko gre za preprečevanje tirjenja konfliktov.
b)	z* nevtralnost, ko gie za ohranjanje rtevtralnoui v vojni v soscMini ali regiji.
c)	za iKposredno vojaiko agresijo na Avsinjo.
s temi nadaljnjimi ukrepi avstrijskih oboroženih sil se niso samo odzvali na takratne spopade v Sloveniji, pač pa so tudi hoteli pomirjujoče delovati na javnost. Pričeli pa so tudi razmišljati o ukrepih, če bi enote TO ali JLA prestopile avstrijsko mejo.
Na kriznem sestanku ministrskega odbora 29. junija, na katerem .so sodelovali zvezni kancler in namestnik, ministra za zunanje in notranje zadeve ter obrambni minister, so sc glede na položaj in stanje v avstrijski javnosti odločili, da ne bodo izvajali mobilizacije, so pa podaljšali veljavnost nekaterih ukrepov pripravljenosti. Šlo je za precejšnjo dilemo in težavo, saj iz psiholoških razlogov niso želeli izvesti mobilizacije. Za zavarovanje meje so sklenili uporabiti samo redne vojake na služenju vojaškega roka. Težava pri tem je bila. da se je januarski generaciji vojakov iztekalo služenje vojaškega roka (rok služenja v Avstriji je 6 oz. sedem mesecev), nova junijska generacija pa še ni bila dovolj usposobljena. Zato so se skušali opirati predvsem na generacijo vpoklicanih vojakov v aprilu.
5000 vojakov na mejnem območju
Celotno število vojakov zvezne vojske, ki je bilo angažirano na področju 1. korpusa, je do 29. junija naraslo na približno 5000 pripadnikov. Korpusu jc bilo namreč naloženo zavarovanje celotne meje s Slovenijo. Po takratni vojaški organiziranosti Avstrije sta bila v sosednji državi dva korpusa. Meja razmejitve med obema je potekala tako. da je 2. korpus pokrival deželo Koroško, 1. korpus pa deželo Štajersko. Južna avstrijska meja je bila tako vojaškoteritorialno razdeljena na dva dela, kar jc s funkcionalnega vidika povzročalo težave in je pomenilo enega izmed dejavnikov, ki so kasneje pomembno vplivali na kasnejšo vojaškoteritorialno reorganizacijo Avstrije.
30. junija je obrambni minister ukinil vse dopuste za pripadnike zvezne vojske. Hkrati je poveljstvu 1. korpusa uspelo postopno zamenjati stare vojake, ki se jim je iztekel vojaški rok, in jih pretežno nadomestiti z vojaki aprilske generacije.
Nadaljnja krepitev 3. julija
Kot reakcijo na dogodke v Sloveniji je minister Fasslabcnd ukazal dodatne namestitve.
Iz okoli 500 pripadnikov 9. tankovske grenadirske brigade, kije nameščena na Spodnjem Avstrijskem, so sestavili bojno skupino, ki je imela predvsem težje orožje, kot so tanki, lovci na lanke in topništvo. Skupino so do 4. julija namestili po globini obmejnega prostora. Pri tem so upt)števali razvoj v Srbiji: takrat je namreč prišlo v Srbiji do mobilizacije gardne divizije, ki se je pričela premikati v smeri proti Hrvaški oziroma Sloveniji in ki je kasneje napadala, porušila in zasedla Vukovar. Tako je skupno število oboroženih sil na avstrijsko-slovenski meji naraslo na približno 7.500 vojakov, vključno s poveljstvom in letalskimi silami.
Kršitve avstrijskega zračnega prostora
Po avstrijskih trditvah je JA samo med 27. in 28. junijem 10-krat kršila zračni prostor od skupaj 13 uradno naštetih kršitev.
Popoldne 27. junija naj bi po avstrijskih navedbah jugoslovansko letalo (verjetno je Slo za MlG-21, op. av.) letelo posebej globoko v avstrijski zračni prostor. (Ob 13.45 je bilo opaženo s področja Gradec-Thalerhof). Ob uradnih sicer umirjenih protestih Avstrije so skuSali okrepiti delovanje mejnih lovcev prestreznikov, v naslednjih Štirih tednih pa je priSlo še do dveh kršitev.
29. junija so v beograjskem zunanjem ministrstvu v duhu in v skladu znanih neverjetnih zunanjih postavk načrta »Bedem« avstrijskemu veleposlaniku izročili protestno noto zaradi »koncentracije av-strijskih sil«. Fasslabend jc takšno noto označil kot »popolnoma neupravičeno«, notranji minister Losc-hak pa kot »absurd«. Avstrija je protest energično zavrnila. Napadi »Srbosla-vije« pa se s tem niso izčrpali. Tako je npr. jugoslovanski predstavnik na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) Vladimir Pavulevič 1. julija na Dunaju avstrijsko zvezno vojsko obdolžil »nedovoljenih stikov s slovensko TO«. Niti z besedico pa ni omenil kršitev avstrijskega zračnega prostora. ki so jih Avstrijci tudi dokumentirali (»Radarplotting« sistem).
Da bi preprečila nadaljnje obtožbe in špekulacije Beograda, je Avstrija povabila in pripeljala na mejo s Slovenijo 12 akreditiranih vojaških atašejev (med njimi je bil tudi vojaški ataše iz Beograda).
9. julija pa se je Avstrija glede na takratno novo možno zaostritev v Sloveniji po svojih preudarkih in glede na razvoj dogodkov odzvala tako, da je zmanjšala svoje sile ob meji za približno polovico.
Avstrijci so povečano stopnjo pripravljenosti in okrepljene varnostne ukrepe zadržali do konca meseca.
Uradno so ukrepe za pripravljenost in uporabo vojske za zaščito svoje južne meje ukinili 31. julija ob 24. uri.
II
Posledice vojne v Sloveniji kot tudi razvoj dogodkov v Evropi so vplivali na spremembe v Avstriji na najmanj štirih ravneh:
a)	na varnostno-politični ravni,
b)	na vojaško-politični ravni,
c)	na ravni organiziranosti oboroženih sil,
d)	na ravni oborožitve.
K a) V Avstriji je zaradi kriz in spopadov v njeni soseščini dozorelo spoznanje, da je treba krize in takšne konflikte aktivneje razreševati in preprečevati, preden izbruhnejo. Po mnenju avstrijske uradne politike s koncem velikega zahodno-vzhodnega konflikta v Evropi žal ni priSlo do mirnejšega obdobja, tako da je Evropa še vedno v fazi iskanja nove stabilnosti. Te spremembe označujejo kot spremebne z visoke stopnje tveganja-visoke stabilnosti (»high risk-high stability«) na nizko stopnjo tveganja in nizko stabilnost (»low risk-low stability).' Nove krize nimajo več nobenih ideoloških izhodišč, marveč gre za konfliktnosti, ki izvirajo iz etničnih gospodarskih in družbenih nasprotij, delno pa so tudi močno zgodovinsko obarvane.
Spremembe v zaznavanju ogroženosti prikazuje shema, ki je nekakšna »zasnova avstrijske nacionalne varnosti«.
Teh novih stanj ogroženosti po avstrijskem mnenju ne bo mogoče obvladovati z dosedanjimi spoznanji in z doslej razpoložljivimi sredstvi in metodami. Z upa-
' Faulibcnd. dl Wetnct. Ncns Sichc»bcils-«>itcm (flr Euiof». v Dcr Soldal. «l. 1.3
OGROŽANJE
VERJETNOST
/^lo nuijhna
	OBSEG	OBOROŽENI	1 H	S 1 L
				
(Die Bundcsheerreform. (IW2). DER SOLDAT. 22. Juli. Mr. 3)
dom bipolarnosti ni namreč samo razvodenel model »bilance of power«, marveč se je oblikoval nov koncept notranjega ravnovesja (»inneren Gleichgewichtes«).
Dogodki v nekdanji Jugoslaviji so po avstrijskem mnenju dober primer nekaterih pomanjkljivosti:'
1.	države so se mnogo premalo zavedale izrazitega kriznega stanja. (Čc ne bi bilo tako. bi se bolj upošteval nastanek krize, ne pa da se jc kriza podcenjevala oz. skušala potlačiti).
2.	Te krize trenutno ni mogoče obvladati z nobenimi vojaškimi sredstvi.
' Pnv um. stt 3. 141 Jcont» m priiisa. ki 30. <| l-Z. L/ubliiiu 1993
ZahcxJ uporablja predvsem političnodiplomatske ukrepe in skuša v zunanji politiki uporabljati gospodarske sankcije.
3.	Potencionalno učinkovita sredstva, ki bi omogočala stabilnost, kot so na primer mirovne sile. je treba šele organizirati in uskladili. Te sile so omejene s potrebnim soglasjem vseh sodelujočih.
4.	Skupnost se pri tem tudi nagiba tako po obsegu kot vsebini k polovičnim rešitvam, pri tem tudi ni na voljo ustrezne finančne konstrukcije.
5.	Tudi vprašanje legitimnosti uporabe takih sil med konfliktnima stranema ni rešeno.
6.	Uporaba mednarodnih vojaških enot je ob poglabljanju konfliktov videti vprašljiva, če vlade demokratičnih držav nimajo soglasja javnosti za tovrstne operacije.
K b) Na vojaško-političnem področju je prebivalstvo postalo občutljivejše za obmejne probleme in za same oborožene sile. nastala pa je tudi stopnja pripravljenosti financiranja oboroženih sil.
TABELA: JAVNO MNENJE AVSTRIJE
OKTOBER 90 MAREC 91 OKTOBER 91
-	Pripravljenost (kol volja) za vojaško obrambo (vključuje skupaj: bojevanje z orožjem, podporo boju z
organiziranim delovanjem ali hnančno podporo	64%	67%	79%
-	Možjiosti za uspešno delovanje zvezne vojske ob konfliktu
a)	(delno uspešno)	48%	53%	72%
b)	neuspešno	38%	.^9%	24%
-	Več denarja za oborožitev	14%	19%	24%
-	Manj denarja za oborožitev	34%	24%	17%
(Maver Walter, ZurStrcitkrafteentwieklung in Osicrreich.Truppendieast. 2.1992. str. 163.) OBRAMBNI PRORAČUN AVSTRIJE OD 1980. DO 1992. LETA
	v šilingih	% spremembe
1980	12.316.6y5.471	
1981	13.020..S96.9I4	+ 5,72%
1982	14.202.000.605	+ 9.07%
1983	16.545.639.662	+ 16.50%
1984	I6.657.7.S5.96I	+0.68%
1985	17.892.851.596	+7.4 l7o
1986	19.213.043.129	+7.38%
1987	17.933.104.918	-6.35%
1988	17.642.242.991	-1.95%
1989	19.193.931..V)3	+8.80%
1990	19.2.S0.533.00	+0.29%
1991	19.211.182.00	+0.20%
1992	19.466.789.00	+ 1.33%
(Der Soldat. 24 Juni 1992, stran 8.)
K c) Oktobra 1991 je prišlo do reorganizacije OS. Namesto dveh korpusov, eden je bil v vzhodni in drug v zahodni Avstriji, so zdaj 3 korpusi: 1. korpus pokriva jugovzhod. 2. korpus zahod, 3. korpus pa je na severovzhodnu Avstrije.
Primarna naloga oboroženih sil postaja zavarovanje meja. Razmišljajo o prilagajanju enot zahtevam operacij ZN in evropski varnosti. Avstrijo ne obstaja
več najhujši scenarij (tako je obrambno načrtovanje od 1970 do 1999 zajelo pripravljanje skoraj celotne države), še vedno pa so cilji varnostne politike:
-	varovanje ljudi in vrednot, varovanje neodvisnosti in celovitosti, krepitev miru v regiji in na globalni ravni,
-	izogibanje konfliktom in odvračanje groženj,
-	spoštovanje mednarodnih dogovorov in ureditve,
-	ponovno vzpostavljanje teritorialne celovitosti, če bi bila porušena, ali pa vsaj ustvaijanje razmer za ponovno združevanje začasno izgubljenih področij.
Avstrija ne pričakuje velikih groženj, marveč krizne situacije v nekaterih državah. Temu konceptu in ocenam primerno pa načrtuje sile, ki reagirajo takoj, brez mobilizacije. Njihove oborožene sile imajo še vedno naslednje naloge:
-	obramba države,
-	varovanje ustavne ureditve in demokratičnih svoboščin prebivalcev,
-	dejavnosti ob naravnih nesrečah,
-	mednarodne dejavnosti.
Novonastali avstrijski obrambni koncept vsebuje:
-	obrambo v bližini meje,
-	takojšnjo razpoložljivost OS,
-	takojšnjo uporabnost OS,
-	integriranost in
-	fleksibilnost obrambe (Landesverteidigung).
Koncept temelji na podmeni, da se je morala zaradi redefiniranja virov ogrožanja spremeniti tudi avstrijska obrambna politika.
Medtem ko je bil dosedanji sistem prostorske obrambe zgrajen na podlagi ustavljanja in izčrpavanja potencialnega agresorja. prihixlnja obramba v bližini meja (Grenznahe Verteidigung) vsebuje:
-	preprečevanje kršitev nedotakljivosti avstrijskih meja in preprečevanje širjenja spopadov in premikov oboroženih enot iz soseščine na avstrijsko ozemlje,
-	zaščito vseh pomembnih življenjskih osnov pred različnimi grožnjami.
Z novim obrambnim konceptom Avstrija načrtuje:
1 Miličniške enote za zavarovanje meja; načrtuje vsaj 5000 miličniških pripadnikov za obmejne enote, ki bodo v dvanajstih urah po pričetku mobilizacije že na območju obmejnega varovanja.
2.	Služenje v miličniških enotah bo trajalo 10 let po odsluženem vojaškem roku. Osvežilno urjenje bo vsaki 2 leti in bo trajalo 12 namesto dosedanjih 6 dni.
3.	Nove naloge miličniških enot bodo delno na področju infrastrukture, na splošno bo posodobljeno vojaško usposabljanje. V avstrijskem obrambnem ministrstvu je ob vojaškoteritorialnih spremembah prišlo tudi do precejšnjih kadrovskih sprememb. Tako je minister Fasslabend zamenjal skorajda polovico vodstva v oddelku za izobraževanje, ki ima osem sektorjev.'
4.	Spremenjen bo sistem nagrajevanja.
5.	Uporaba miličniških enot bo lažja. Enote se bodo lahko premeščale neposredno z vaj.
6.	Oborožitev bo posodobljena in prilagojena večji mobilnosti in fleksibilnosti.
7.	Večji bo delež miličniških sil. Trenutno ima Avstrija letno na služenju in urjenju 42.000 vojakov, od česar jih je približno 10.000 vpoklicanih na vojaške vaje. to je okoli 25%. V prihodnje bo vojakov na služenju okoli 34.000, vojakov na vajah pa okoli 14.000, to bo predstavljalo okoli 40%.
' Dcr Sddal. 2» apiil 1992. «Ir. 2. I 43 Teoiij« in praksa, lel 30. ll. 1-2. Liubljana 1993
8.	Integracija s pripravljenimi enotami in miliCniškimi enotami bo enostavnejša.
9.	Večjii poudarek bo na kakovosti miličniSkih kadrov.
10.	Za približno 12% bodo zmanjšali število zaposlenih v štabih, poveljstvih, uradnih, obratih, višjih poveljniških in centralnih mestih v miličniški sestavi oboroženih sil, hkrati pa bodo okrepili število kadrov po načelu »manj uprave in več enot« (»Weniger Verwaltung und mehr Truppe«).
K d) Kršitve avstrijskega zračnega prostora so pomembno vplivale na odločitev. da kupijo rakete zrak-zrak za letala J.350 OE. Navedeno dejstvo pomeni manj strogo spoštovanje določil nevtralnosti oz. pogodbe iz leta 1955, po kateri se je Avstrija odrekla raketnemu orožju in topništvu velikega dometa. Hkrati bodo dajali prednost nakupu protioklepnega orožja, kolesnikov, senzorjev, radarske tehnike in protiletalskega orožja ter helikopterjev, izboljšali bodo zaščito vojakov (neprebojni jopiči).
III
Sklep: Z upadom bipolarnosti so se varnostne razmere za Avstrijo izboljšale. Njena nevtralnost ni bila ščit pred vpletanjem Vzhoda in Zahoda, bi pa zanjo ščit lahko predstavljala odsotnost konfliktnosti.
Konfliktmwt »low intensity« v njeni soseščini pa je ob teh spremembah pomembno vplivala na redefiniranje njenega obrambnega koncepta, pa tudi na spremembo pomena obrambe v zavesti Avstrijcev.
Avstrija želi biti do leta 1995 članica ES in tako tudi skuša biti aktivno udeležena pri oblikovanju skupne in regionalne varnosti. Tako je že podpisala sporazum o obrambnem sodelovanju s Ceško-slovaško federacijo in Madžarsko, zametki njenega sodelovanja z najmlajšo sosedo Slovenijo pa so se že pričeli razvijati v vojaškem šolstvu.
V1RI:
Bundcshctricforai. (W2). DER SOl.DAT. 22 |iili. sJi 1-2 BniKle«h«rrefonn. (1992). DER SOIJ>AT. 22. juB. ni .1-5 Couniry Survey. Au«ni. (1992) J«nc Dcfenct W«kly. 25 lanuaty. sir. 11»-120 Das Neue Heer. (1992) DER SOLDAT. 10 |uni. sir 7
FASSLABEND, dt Werner. (1992): JA zur MUiz DLR SOLDAT. 10 (uni. str I
FASSLABEND, dr Werner. (1992): Neues sleherheitssystem für Europa. DER SOIJJAT, 29 april. str 1-.1 GUSTT-NAU. nug Gustav. (1992) Die Neuordnung der sudshlawshen Raumes OESTF.RREIOIISCHE Mil 1 TARISCHE ZEITSCHRIFT. 4 str 31J-321
Heeres Ausgaben 1992. (1992) DER SOLDAT. 24 juni. sJt 8.
KARNER. Gerald. (1992): l>cr Einsatz des Oslerreiehischen Bundesies an der Staalgrenze zu Jugoslawien OSTERREICHISCHE Mil ITARISCHE ZEITSCHRIFT. 5 STK 397-404
MAYER. Walter. (1992): Zur Sireitkräfteentwicklung in OsJcrTcich TRl.'PPENDIENST. 2. STR 161-165, Milim-Siratcgiscbes Umwelt und Konfliktbild, (1991) Uandesveneidigungsakademie Wien, december 1991 PIJ-INER, Horst, (1992): Die Relorm des Bundesheeres OSIT-RREICHISCHE Mli rTARISOTE ZErrSCHRl EH, 3. «r 193-203
SEGUR-CABANAC Chrihclan, (1992): MiliUrischer Sicherungseinsatz 1991-Schutz der «taatgrenze gegenüber Jugoslawien. Truppendienst 2, str 167-177
SicheiheUpolitisches Umwelt und Stieitkrificentskicklung. (1991) Landcsverleidigungsakademic. Wien, dezemher
1991