m 23 »RAZMERE REALNEGA STANJA’ časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 27. maja 1993, št. 23, letnik 52, cena 120 SIT Vodja bavarskih sindikatov Fritz Schosser se na obisku v uredništvu DE ni mogel izogniti aferi nemškega sindikalista Steinkiihlerja z delnicami: »Sodno to ni pregonljivo in v sindikatih nismo za njegov odstop - greh ne odtehta njegovih skorajda neprecenljivih zaslug in pomena za sindikate. Če pri nas kdo zaradi podobnih neprijetnosti odstopi, to stori zaradi RAZMER REALNEGA STANJA« (dosledni Nemec je to tudi storil). Če Drnovšek že ne zbere poguma, da bi se otresel vse bolj škodljivega vojnega ministra, bi ga vsaj postavil pred zrcalo »razmer realnega stanja«. Mi mu ga nastavljamo v Zaupniku, o obisku bavarskih sindikatov pa pišemo na 4. in 5. strani DE. SINDIKATI SO SE ZA LASTNINO DOBILI VROČE, Rl LASTNINJENJU BODO SODELOVALI TREZNIH GLAV °ne Rop: >>JVi kaj, rajpre z§odil se nam bo 3sef v ieJpa^ kapitalizem!« erlod orožj3 iM osV*' ema|0j Irt# žkega v :$! VEC 0 SEMINARJU 3S$ OLASTNINJENJU tudi gaje v Zaupniku ^ 3. strani preberite KDOSUm MENI IDENMMUZMUI Naj me koklja brcne, če Potrkaš na državna vrata - licemernost! Potrkaš na ustavno sodišče - nedoslednost! Zdaj bo treba potrkati na vrata Sodišča za varstvo človekovih pravic pri Evropskem svetu v Strasbourgu. SLOVENSKA DRŽAVA Drnovšek ve, s čim vse so si ministri popestrili svoje vozne parke. Zmeda, pogoltnost, mladeniške sanjarije, provizije, nepotrebno dražji nakupi in še dražja vzdrževanja... Ker je država pač brez glave ali ne ve, čemu glava služi (2. stran) SAMOPOSTREŽBA ZA VELJAKE nji °c Pač zahteva zakon o reprezentativnosti sindikatov, je Zveza svobodnih sindikatov Slove-I1 vL"; maja oddala vlogo za priznanje reprezentativnosti. ed drugimi pogoji zakon omenja tudi število članov. Ker odločbe o reprezentativnosti izdaja Ministrstvo za delo, je dolžno to število tudi preveriti. j £^S(ova predstavnica na ZSSS preverila 440.000 pristopnih izjav članov posameznih dejgbposti, združenih v ZSSS. Ti v nekaj dneh pričakujejo odločbo. Piše: Ciril Brajer Očka nevzgojenih namžkov Se vam je v samopostrežni trgovini že kdaj smilil ali pa ste se morda celo privoščljivo režali ubogemu očku, ki ga je najdražja poslala po štruco kruha in mu za spremstvo dodelila tri negodne sinčke? Če ne, se le ozrite okoli sebe. Prizor za bogove, vam povem. Medtem ko padro padrone potrpežljivo stoji v vrsti za kruh, se mu mularija razpase po trgovini. Prvi mu pridrvi z avtomobilčkom, drugi z žvečilnimi, tretji bi tankec... Prvič jih še hladnih živcev pošlje nazaj k policam, ker da ti nakupi niso načrtovani. A kaj, ko se potomstvo vrne z novim izborom. Živci popuščajo, del vrste se hahlja, enim se zasmili očka, drugim otročiči. Vrsta vse bolj sodeluje, opogumijo se hujskači. Eni ščuvajo očeta, da bi moral male pogoltneže po riti, drugi spodbujajo naraščaj, naj si le izbori kakšno malenkost. Oče je v glavo vse bolj podoben razjarjenemu puranu, saj ve, da postaja nemočen. Če bi res koga po zadnji plati, bi se takojci strnilo minidruštvo prijateljev mladine in ogorčeno obsodilo njegove vzgojne metode. Še večja zmeda in zadrega torej. Če bi popustil, bi to ne bilo vzgojno in javnost bi ga brž pribila na pranger. Vas začarani krog, iz katerega ni rešitve oziroma se tehta le med slabimi izhodi, res na nič ne spominja? Mene na mlado slovensko državo oziroma na njene stebre: Zasluge za osamosvojitev gor ali dol, tisti, ki so si jih sami pripisali (eni manj, drugi bolj upravičeno), so stopili v novo državo prav tako kot mulčki v samopostrežno trgovino: Že prav, nihče ne trdi, da izguba jugotrgov ni huda težava. Toda če bi naši velmožje državo že na Startu zakrmarili v pravo smer, bi nam bilo lažje, prej in bolj, kot nam morda kdaj bo. In tako ni bilo zgolj na štartu, kar bi zelo zelo dobrohoten človek morda še razumel. Pojmovanje države kot samopostrežbe se vleče še naprej, in to velja za strankarske prvake, poslance, ministre... Ah, saj res. Ubogi zmedeni očka. Kaj naj vendar stori, ko je bližje in bližje blagajni, kjer je treba račun pač poravnati? Naj zagrabi za ušesa paglavca, ki mu trmoglavo moli pod nos tank, ki tako lepo brenči in kreše tako čedne iskrice? Naj sune v ritko smrkolina, ki bi rad modelček BMW? Čeprav iz začaranega kroga praviloma ni rešitve, bo pameten atek v takšno past padel le enkrat. Naslednjič bo že pred kramarijo odprl denarnico in nadobudnežem pokazal, koliko je v njej. Če bodo razumeli, prav. Če ne, stori bolj pametno, da jih priveže na steber pred trgovino. Še nasvet, kako iz takšne šlamastike, ki se je (logično) rodil v tujih logih. Češki Minister Vladimir Dlouhy je ugotovil,da ni modro, če si vsak pezde pri koritu privošči avto po svojih mladeniških sanjah. V prid rasti domačega gospodarstva se vozi v tatri in to terja tudi od drugih čeških veljakov. Ata Janez, sploh znate našteti, koliko modelčkov so si poželeli vaši paglavci? časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite EE T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: Podpis naročnika: :/ X PREJELI X SMO TV zasliševanje V torekj 11. maja 1993, sem v oddaji Žarišče na TV Slovenija ob 20.10 poslušala in gledala »razgovor« ali intervju novinarke Vide Petrovčič z generalnim direktorjem HIT-a Danilom Kovačičem. Besedo razgovor sem dala namenoma v narekovaj zato, ker to zame ni bil nikakršen razgovor, temveč zasliševanje in obtoževanje (brez zagovornika), ki je spominjalo na čase španske inkvizicije, k sreči brez mučilnih orodij. Omenjena novinarka odgovorov gospoda Kovačiča sploh ni poslušala in mu največkrat sploh ni pustila do konca odgovoriti na njene obtožbe, temveč je kakor iz puške streljala pove in nove obtožbe. Zanimivo bi bilo vedeti, od kod ali od koga jih je dobila. Omenjena novinarka bi lahko našemu sodstvu prihranila veliko denarja, ker bi po njenem na sodišču zadostoval samo tožnik, zagovorniki pa bili nepotrebni. Kakršnakoli že je afera HIT, mislim, da se mora razjasniti, vendar nimajo pravice o njej razsojati novinarji oziroma omenjena novinarka, temveč za to določeni odgovorni ljudje, in predvsem strokovnjaki. Če si omenjena novinarka domišlja, da ji takšen razgovor dovoljuje novinarski kodeks ali naša težko priborjena demokracija ali celo sprejem Slovenije v Svet Evrope, kar potrjuje, da spoštujemo človekove pravice (ne samo novinarske), potem mislim, da si ta novinarka vse to popolnoma napačno razlaga. Na začetku tega pisma nisem slučajno napisala, da sem ta razgovor tudi gledala, ker sem omenjeno novinarko ves čas pozorno opazovala med njenim govorjenjem, ali recimo raje obtoževanjem, in pri tem opazila, da z neko meni nerazumljivo jezo dobesedno stiska ustnice, kar je bilo še posebej vidno, ko je popolnoma-neprimerno obravnavani temi omenila, da bo že izvedela, kakšno davčno napoved je podal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, pri tem pa ga ona ni označila niti kot predsednika ali gospoda Kučana, temveč samo kot Kučana - zelo »olikano«, mar ne? Dobila sem celo vtis, da bi predsednika Kučana, kot rečemo, utopila v žlici vode, če bi to lahko storila. Ne zagovarjam niti ne obtožujem organizacije HIT niti gospoda Kovačiča, ker poznam to afero samo iz časopisov in radijskih ter televizijskih poročil, vendar sem odločno proti takemu načinu obravnavanja katerekoli zadeve in proti temu, da se nekoga obsoja, preden je njegova krivda dokazana na sodišču. Tako jaz pojmujem demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Poudarjam, da so mi razgovori omenjene novinarke že velikokrat dvignili pritisk in srčni utrip, ne samo v navedenem primeru, za- radi njenega, milo rečeno nepri- mernega načina vodenja (ampak samo z določenimi ljudmi), in sem se zato odločila, da tokrat javno protestiram proti njej in še nekaterim njej podobnim kolegom. K sreči pa imamo v Sloveniji veliko več dobrih ali celo sijajnih novinarjev, in čeprav nisem poklicana niti temu primemo izobražena, da dajem tako oceno, naj tiste, ki bodo to pismo brali, spomnim na izrek, da ni potrebno biti kokoš, da ugotoviš, ali je jajce pokvarjeno ali ne. Naj na koncu še dodam, da sem slišala, torej ne morem z gotovostjo trditi, da je novinarka Vida Petrovčič ali članica ali samo simpatizerka stranke SKD, in če bi bila verna, bi rekla: »Bog nas varuj takšnih krščanskih duš.« Majda Roglič, Hrastnik Izjava predsedstva DSS Pomurja Delavska stranka Pomurja proti združitvi Delavske stranke Slovenije v Združeno listo socialnih demokratov Slovenije! Predsedstvo DSS Pomurja je že na svoji seji 5. 3. 1993 sprejelo sklep, da se do nadaljnjega prekinejo aktivnosti glede združevanja strank Združene liste v novo stranko. Na razširjeni seji predsedstva, ki je bila 28. 4. 1993, pa je bil sprejet sklep, da delegati Pomurja na republiškem zboru DSS v Ljubljani glasujejo proti združitvi DSS v novo stranko. Če bo na republiškem zboru DSS izglasovana združitev v novo stranko, člani DSS Pomurja ostajajo v DSS in nočejo avtomatično pripadati novi stranki »Združeni listi socialnih demokratov Slovenije«. Tako namreč pravi statut nove stranke v XII. poglavju v 51. členu. Do takšnega zaključka je predsedstvo DSS Pomurja prišlo na podlagi šestih sej, ki so bile od 23. 1. 1993 do 28. 4. 1993, na njih pa se je večinoma razpravljalo o združevanju. Predsedstvo je imelo vedno v vidiku programske usmeritve in cilje DSS, katerih izpolnjevanje in uresničevanje smo ostali dolžni svojim simpatizerjem in članom. Po mnenju predsedstva si vsaka stranka v Sloveniji želi imeti pod sabo delavsko stranko ali zvezo. V tem vidijo veliko korist, samo mi sami tega še nismo spregledali. Delavcem smo ostali veliko dolžni, saj smo si nadeli njihovo ime, katerega so in bodo nekateri dobro izkoristili. Člani drugih strank, ki se tako borijo za pravice delavcev, nas pa silijo v novo, združeno stranko, lahko pristopijo k samostojni DSS, tako bodo delavcem še bolj koristili. Predsedstvo se zaveda, da bi ob morebitni samostojnosti moralo vložiti veliko truda v nadaljnje delo v DSS. Vendar bi člani predsedstva to breme z veseljem prevzeli nase. Delavska stranka Slovenije, predsedstvo območnega odbora za Pomurje (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče »Evropa zdaj!« »Davnega« leta 1976 v času komunistične »diktature« sem kot voznik tovornjaka koprske INTE-REVROPE vozil na relaciji Ko-per-Pariz za potrebe Cimosa. V Pariz oziroma St. Denis, kjer smo razkladali in nakladali, smo prispeli v nočnih urah. Ob obzidju pariškega Citroena je bila stara odslužena karoserija. Zjutraj okrog 6.30 se je privleklo iz njene notranjosti pet »Parižanov«, ki so v njej »domovali«. Najprej so na-žicali od mimoidočih nekaj frankov ter takoj odšli čez cesto v bližnji »Bistro«, kjer so jih pretopili v jutranji konjak. Tedaj sem svojemu sovozniku J. Jameviču dejal: »Jože, poglej jih, oni spijo v karoseriji, ti pa imaš hišo na Škofijah, toda oni so 'Parižani’.« Ob sprejetju Slovenije z vsem medijskim pompom, ki seveda spada zraven ob takih priložnostih s posebnim poudarkom »zaslug« sedanje oblasti za odpiranje teh pomembnih evropskih vrat sta bili poudarjeni dve strani: demokracija in človekove pravice. Ko bi gospodje iz Sveta Evrope to dvoje preverili v »nižinah«, kjer je vse skupaj zavito v meglo, bi še kar nekaj časa čakali pred vrati. Kvečjemu bi nas priporočili za »Afriško ligo«, kamor po obnašanju, morali in po dohodku tudi spadamo. Gospodje! Lahko mečete pesek v oči evropski gospodi, ki gleda le »vrhove« naše demokracije. Ne morete pa vsem tistim, ki to demokracijo občutijo na lastni koži, predvsem tisočim, ki so ostali na cesti brez vsakih pravic (namerni stečaji), tistim, katerih tožbe se na sodiščih združenega dela vlečejo nekaj let, tistim, ki po več kot dvajsetih letih dela in življenja v Sloveniji ne morejo dobiti državljanstva. Kot tudi vsem, ki so jih pod raznimi krinkami »despoti« zmetali na cesto, ker so se borili za »ČLOVEKOVE PRAVICE«! Toda sedaj je najpomembnejše, da smo v Evropi, pa čeprav okradeni in nekateri med nami že LAČNI! To je Evropa zdaj! Ivo Leban, Ozeljan 57/A, 65261 Šempas stico drugega odstavka in s besedilo ni razumljivo. te*t Sindikat delavcev trgovine Popravek Prosimo za popravek protesta, ki ste ga objavili v 22. številki DE 20. maja letos. Izpustili ste 5. vr- Pripis uredništva ,,, Kot že tolikokrat se za sP°af_ sijaj opravičujemo v imenu tisk I skega škratka, vaš protest pa P J navijamo kar v celoti - ne Z9 , zaradi slabe vesti in ker je kr< ampak predvsem zato, ker so nistri za takšne proteste gluh1 se jih običajno tudi ponovitev o slabo prime. ratek' i mn Javni protest ministru Kračunu Izvedeli smo, da ste vsebino pravilnikov, ki jih v skladu z zakonom o trgovini določi minister, pristojen za trgovino, predvsem pravilnik o obratovalnem času, bistveno spremenili, sindikata pa o tem uradno niste obvestili in tako ni imel možnosti sodelovati pri zadevi, ki se delavcev še kako tiče. Proti temu najostreje protestiramo in potezo, ki je kot član vlade, niste naredili, razumemo tako, da vlada ne misli resno z obljubo, da bo sindikat sprejela kot partnerja v zadevah, ki vplivajo na položaj delavcev. S spremembo besedila predloga pravilnika o obratovalnem času, ki je bilo usklajeno proti koncu leta 1992 in s katerim smo soglašali: Ministrstvo za trgovino (žal bivše), Združenje za trgovino, predstavniki sveta potrošnikov in branžni sindikati, ste omogočili, da je zmagala politika nad stroko, ki je dovolj dobro uskladila interese vseh prizadetih, hkrati pa skušala vzpostaviti red na tržišču. Za sindikate je bil prejšnji predlog sprejemljiv zlasti zato, ker so bila pravila igre tako določena, da je bil možen »fair play« med delodajalci in delojemalci ter potrošniki kot najbolj zainteresirano skupino. Obratovalni čas med 7. in 20. uro v tedenskem trajanju 66 ur, z določitvijo dežurnih trgovin izven tega umika je omogočal nemoteno oskrbo potrošnikov, hkrati pa primemo število zaposlenih, katerih delovni čas je vsaj toliko vnaprej določen, da ne povzroča bistvenih motenj v njihovih družinah in jim omogoča tudi z zakonom določen počitek. Z zadnjim besedilom tega pravilnika, s katerim uradno nismo seznanjeni, potrošniki ne bodo pridobili nič, omogočena bo nelojalna konkurenca, najbolj prizadeti pa bodo delavci. S sindikalnimi pozdravi! Sekretarka Marija Lukman Predsednik, Franc W. Petek 0 nekem sindikatu -zadnjič Tisto zadnjič se seveda lahko nanaša samo name. Kajpak sem vesel, če je bil moj kritičen zapis sprejet z odobravanjem. Mišljen je bil resno in iskreno. Odkrito pa naj povem, da bi me bolj razveselila zahvala izpod katerega drugega peresa. Ne zato, ker bi imel osebno kaj proti g. Marjanu županu, temveč zavoljo tega, ker se mi zdi preveč prepirljiv in pogosto močno subjektiven. Podobno izkušnjo z izgubo delovnega mesta in še česa je v zadnjih letih imelo veliko ljudi, pa ne zganjajo takšne osebne vojne. Zato mi ni posebno všeč, da se je prilepil celo na moj članek in izkoristil priliko za njeno nadaljevanje. pad na g. Rajka Lesjaka. o tem, da se mora sindikalni pljj' ralizem iznoreti, je izrekel v na] nem povsem neuradnem pod0' voru, ko je tekla beseda v vpraša, nju sindikalnih prizadevanj in d° brih in slabih plateh obstoja h delovanja danes že precejšnjeS1 števila sindikatov. Izrečena je « resnici v povsem pozitivne povsem c _ duhu in po svoje na posrečen n° čin, zato sem jo v zapisu obnov ■ M. Zupan jo je žal izkoristil Pr°.^ Lesjaku in namesto obstreljevan] od daleč bi se mi zdelo koristneje, da bi se kdaj tudi sam pogovor]0 npr. z Lesjakom, pa bi videl, “ njegovi zakleti ”s° o sindikalnih zadeva0 lahko tudi vražniki« pošteno razmišljajo. ., In še nekaj zaradi morebitn1 , m\ Zlasti pa se oglašam zato, ker sem bil povod za nekorekten na- nekaj napačnih sklepov: Ker nisem < svobodnih (niti drugih) sindika tov, bi bilo odveč špekulirati, “ s tem odgovorom komu kam zem. Martin Ivanič, Ljubijan NOVA KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST RUDI ČAČINOVIČ: MED DVEMA CERKVAMA Zapisi dvakrat razočaranega vernika Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplonv v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško^ potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje P° Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jug0 slavijo. Tudi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapita^ mom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zap|S našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drag6 cenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova telefon 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. -?i NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: . . Ime in priimek podpisnika naročeno bomo plačali v zakonitem roku kot ind. naročnik naročam po povzetju Naročeno, dne m časopis slovenskih J delavcev \ b q Zali D IT * K) i r r3nCc K v^O! O l Sl (101 K3ti), DO IT S n UQG I I NO IIZIlGm HTfi m h 111 AnH r^i I 11 3 "71 nnt 1 Rom z lohoc t loktoncu \ I nor "7 iin i Iz z D mi ■ m i n «-»\ ,« i —*, «■«* a i \ * — i — l —_o ^ o r\ a o * «—»inZnUn o h a o c rs — ki«-« «««/- n i nA, Podpis naročnik _____________-4 SET TE 27. maja 1993 TRIBUNA l S SZof spoti' risfctif'| po?«; e zptit krat^ SO luhi i»| ko- em pa ■ati ■eje zu- kat ev. em mo ?°' ste jro riti jiv ;en jot iro en pa ko 'ih ca IR k, sk jVfiS«! i pl"' noji' oog»' rašti'1 n dti ja ’f ije}1 \e b'1 met1 i ««' :ov>1- orat' •anj° neje jrje1 \, M ' »soj tfl*h 6W iko-, d« ; Jej ;an" St A h Nedosledna ocena ustavnosti zakona _. ■ ■ ■■ ■■■ Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-25/92-27 z dne 4. 3.1993 vel j a vilo tiste določbe zakona o denacionalizaciji, ki so one-ogočale vrnitev nacionaliziranega premoženja vsem drugim Pravnim osebam, razen cerkvam in verskim skupnostim, ki so ^He izvzete po 14. členu zakona. Utemeljitev: Fizične in pravne sebe so v skladu z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu ^stave in nečelom pravičnosti, ki je vodilno načelo pri urejanju seh razmerij v pravni in socialni državi, popolnoma enakopravne. Pod enakostjo pred zakonom se razume nearbitrarna Poraba prava v razmerju do pravnih subjektov tako na po-rocju sodne kot tudi upravne in zakonodajne oblasti. Ustava Sicnih in pravnih oseb, z izjemo tujcev, ne postavlja v različen Položaj niti glede pridobivanja premoženja niti glede omejitve , sega premoženja. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da zakono-aialec v danem primeru ni imel utemeljenega, na ustavi teme-Jecega razloga za neenakopravno obravnavanje fizičnih in Pravnih oseb in tudi ne za neenakopravno obravnavanje samih Licemerna država S tako odločitvijo ustav-nega sodišča se je mogoče le strinjati (ne samo zato, ker Pritožba ni mogoča), ker je Pravilna in pravična. Vendar Pa mora načelo enakosti pred zakonom in načelo pravično-sti veljati tudi za tiste pravne °sebe, ki so po zakonu o dena-cionalizaciji zavezanci, in ne samo za upravičence ter tudi Za tiste fizične in pravne osebe, ki bodo z uresničevanjem tega zakona posredno rnaterialno ali kako drugače Prizadete. Glede na pravno mnenje ustavnega sodišča v navedenem primeru, ki je Precedenčen tudi za druge lastninske zakone, je treba namreč ugotoviti, da ni 'j skladu z ustavo niti večina drugih določb zakona o denacionalizaciji, niti zakon o stanovanjskih razmerjih in zakon o zadrugah (zloglasno deseto poglavje), sporen pa je v marsičem tudi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Nobeden od teh zakonov namreč ne obravnava enakopravno »družbenih« Pravnih oseb in njihovega Premoženja v primerjavi z drugimi pravnimi subjekti. ^ navedenih zakonih in dopolnilnih predpisih, ki jih je v zadnjih treh letih sprejela nova, domnevno demokratična, pravna in socialna dr-zava, so te pravne osebe, skupaj z delavci, ki v njih delajo, F premoženjem, ki ga še lrnajo, vsem proklamiranim ustavnim načelom navkljub le brezpravni objekti za poravnavanje krivic, storjenih v preteklosti drugim fizičnim m pravnim osebam, ki bi jih morala država sama poravnati, ali zgolj lastninskega Preoblikovanja družbene lastnine«. Licemerno se sklicujoč na človekove pravice in pravičnost ali celo samo na »nujnost« določitve »znanega« lastnika družbeni lastnini, dr-zava protiustavno razlašča družbene pravne osebe, jim odvzema njihovo premoženje v korist države in drugih fizičnih ter pravnih oseb, s čimer Ph tudi gospodarsko uničuje. “a bodimo konkretni! Protiustavne razlastitve Pred sprejemom zakona P denacionalizaciji je bilo re-cen°i da se z denacionalizacijo ne smejo in tudi ne bodo povzročale nove krivice, vendar to načelo v sprejetem zakonu ni spoštovano. Po 51. členu zakona so zavezanci za vrni-ev Pred desetletji podržavlje-ne6a premoženja ali stvari upravičencem tiste pravne osebe, Id imajo te stvari ali Premoženje v. sestavi svojega premoženja_' Ne. glede na to, °d koga, kda"j,- na kakšni Žal se bomo morali - tako narekujejo dogodki - k vprašanjem revolucionarnega prava še in še vračati. Pri tem je najbolj vznemirjajoče, da bo ta tema še kako aktualna zaradi parlamenta, ki pravi, da je zakonodajna oblast demokratične države, ki ji demokratičnost priznava tudi mati Evropa. Ta teden smo bili namreč znova priča pojavu revolucionarnega prava, torej tistega, ki že vnaprej ve obsodbo in v tem imenu ustvarja pravila. Ta pravila naj bi opravičila ravnanje tožnika in sodnika ter jima pri tem čimbolj olajšala delo, obsojencu pa čimbolj zmanjšala možnosti za objektivno obrambo. Poslanec Tone Peršak je preiskovalno komisijo o zadevi HIT imenoval trop pobesnelih psov, ki lovi lisico. Tudi sam je član te komisije, ki sproti kroji pravila in razlaga zakone, kot ji ustreza. V sodobnem pravu demokratičnih ™ družb seveda velja pravilo, da je človek nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže. Še več, v preiskavi obravnavana oseba se šteje za »slabši« del mmmmm L i Trop -M Jr pravni podlagi in v kakšnem stanju so to premoženje prejeli, ga morajo vrniti upravičencem brez pravice do odškodnine. S tem so nedvomno kršena ustavna načela enakosti pred zakonom po 14. členu, varstvu lastninske pravice po 33., 67. in še posebno po 69. členu ustave, ki določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali omeji le v javno korist, vendar le proti nadomestilu v naravi ali proti denarni odškodnini. Ker pa 16. člen zakona določa izjemo, da premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb, je iz tega mogoče sklepati, da so zave-zavci po 51. členu izključno družbene pravne osebe, čeprav tega zakon izrecno ne določa. Protiustavnost tega razlikovanja med fizičnimi in pravnimi osebami ter pravnimi osebami med seboj pa je ugotovilo ob oceni ustavnosti zakona o denacionalizaciji že ustavno sodišče v odločbi, navedeni v uvodu. Čeprav se ta ocena ustavnosti nanaša le na neenakopravno obravnavanje fizičnih in pravnih oseb, ki so upravičenci, pa zakonodajalec tudi za razlikovanje med upravičenci in zavezanci glede enakosti pred zakonom ni imel na ustavi temelječega razloga, ker po mnenju ustavnega sodišča, ustava fizičnih in pravnih oseb, z izjemo tujcev, ne postavlja v različen položaj niti glede pridobivanja niti glede omejitve obsega premoženja. Ostane še sodišče pri evropskem svetu Toliko o ustavnopravni spornosti zakona o denacionalizaciji, čeprav bi bilo mogoče o tem še marsikaj reči. Kogar pa zanima gospodarski vidik spornosti, naj prebere razpravo dr. Alaksandra Bajta, ki jo je v letu 1992 izdal Ekonomski institut Pravne fakultete v Ljubljani. Podobno kot zakon o denacionalizaciji tudi zakon o zadrugah protiustavno razlašča 46 najboljših in največjih podjetij živilskopredelovalne inudstrije, s tem da na zadružne organizacije in zadruge prenaša brezplačno lastništvo 45 odstotkov vrednosti kapitala teh podjetij v navadnih delnicah s pravico upravljanja itd. Zakon o stanovanjskih razmerjih je protiustavno naložil lastnikom družbenih stanovanj, da jih morajo prodati najemnikom po ceni, ki je najmanj 30 odstotkov nižja od dejanske vrednosti stanovanja. Pri tem pa je izvzel stanovanja, ki so bila denacionali- procesa in mora biti čimbolj spoštovano pravno varstvo njenih človekovih pravic. In kaj stori poslanec Ivo Hvalica? Na sejo komisije prinese kaseto z na skrivaj posnetim razgovorom dveh oseb, od katerih je ena kandidat za zaslišanje pred komisijo in ki seveda ne ve, da je bil njen razgovor posnet. Ni važno, če je ta oseba direktor HIT-a ali Janez Jaka iz Butal. Za oba bi moralo veljati, da taki posnetki ne morejo v javnost. Gospod Hvalica pa je storil nastanko to, revolucionarnopravni del komisije pa je to gladko »požegnal« in sprejel za dokazni material. Pa ne samo to. Ko si je neki poslanec in član omenjene komisije dal pripeljati na sejo komisije pravnega svetovalca, da bi laže obdeloval zaslišance, je obenem isto pravico zaslišancu odrekel, revolucionarnopravni del komisije pa je tudi to gladko blagoslovil. Da se razumemo: parlamentarne preiskovalne komisije so vsekakor potrebni instituti parlamentarne demokracije, o tem ni treba dvomiti. Še več, takim komisijam gre zaupati, saj svetovna praksa pove, da neredko odkrijejo stvari, ki jih pravosodje ne more. Zaupanje pa parlamentarne komisije dobivajo z demokratičnimi in poštenimi postopki in ravnanjem ter seveda s strokovnim pristopom. Ravnanje omenjene parlamentarne preiskovalne komisije pri nas pa utegne žal imeti prav nasprotne posledice za vse naslednje parlamentarne preiskave. Pred poslanko Polonco Dobrajčevo vsekakor klobuk dol. Sedaj je že jasno, zakaj je mnogi niso marali za predsednico parlamentarne preiskovalne komisije za zadevo HIT in druge stvari. Čeprav jo zdravstvene težave dajejo pred očmi vseh, se v svoji komisiji bori za zakonitost dela in spoštovanje sodobnih in demokratičnih pristopov. Vendar zaman. Zmerjanja, ki jih mora poslušati na sejah komisije, češ Žrtev kaj s svojim opozarjanjem na zakone sploh hoče, so tako ponižujoče nesramna, da pri svojem delu najbrž vztraja samo zato, ker so zmerjanja na n jen račun še bolj poniževalna za pravni sistem, ki ga brani. V delovnem telesu, kjer si vsak lasti pravico razlagati ustavo ali zakon, kakršen je kazenski zakonik ali procesno pravo, čeprav za to ni strokovnjak, je seveda težko delati. Toda bolj ko skuša Dobrajčeva v delu komisije uveljavljati zakonitost, bolj je pri delu komisije nezaželena, skoraj bi lahko rekli osovražena. Najbolj žalostno pri vsej zadevi pa je to, da bo na koncu vse nevšečnosti, kijih našemu pravnemu redu, kakršen žeje, zagode preiskovalna komisija, morala sprejeti na svoja pleča. Preostali trop, kot komisiji pravi njen član Peršak, pa si bo lepo umil roke. Lahko bi stavili, da bi z načinom, ki ga v delo komisije skuša vpeljati gospodična Dobrajčeva, lahko dosegli vse tisto, kar parlament in javnost pričakujeta od njene komisije, torej ugotovitev o kršenju ali nekršenju javnih pooblastil. Vendar pa ji večinski del komisije tega preprosto ne dovoli, ker želi resnico ugotavljati izključno po svojih merilih. To pa seveda ne vzdrži še tako blage strokovne kritike. Če bi parlament hotel rešiti svojo čast, bi bilo najbolje, če bi nemudoma ustanovil preiskovalno komisijo, ki bi se začela ukvarjati z načinom dela parlamentarnih preiskovalcev. To seveda ni mogoče, ker poslanci, zavedajoč se moči svoje imunitete, počno, kar jih je volja, pri čemer jim niso mar niti jasna zakonska določila. Zato se ni treba čuditi, če se pred takimi parlamentarnimi komisijami ne bodo hoteli pojavljati povabljeni ali pa preprosto ne bodo hoteli odgovarjati na vprašanja. To bodo kajpak s pridom izkoristili tudi taki, ki bi jim bilo morda povsem upravičeno stopiti na prste in še kaj več. Tako pač bo, dokler večina ne bo imela politične kulture in strokovnega znanja, kakršnega ima gospodična Dobrajčeva. Boža Gloda zirana in lastniki teh stanovanj le-teh niso dolžni prodati najemnikom po predpisani nižji ceni itd. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij enostavno razlašča vsa podjetja z »družbenim kapitalom,« kot jih imenuje, jim jemlje lastnost pravne osebnosti ter jih spreminja v objekt lastninjenja. Osemdeset odstotkov njihovega premoženja dejansko podržavi j a tako, da ga prenaša brezplačno na državne sklade, le dvajset od- stotkov ga »brezplačno« raz-deluje sedanjim in nekdanjim delavcem podjetij, ki so to premoženje v preteklosti ustvarjali. Kmetijskim in gozdarskim podjetjem pa zakon brez kakršnekoli odškodnine podržavlja vso zemljo in gozdove ter jih spreminja v zakupnike tudi za zemljo, ki so jo pridobili odplačno itd. O enakopravnem obravnavanju pravnih in fizičnih oseb ter pravih oseb med seboj skladno s pravnim mnenjem Ustavnega sodišča RS, s katerim utemeljuje neustavnost nekaterih določil zakona o denacionalizaciji, v drugih določilih tega zakona, zakonu o zadrugah, zakon o stanovanjskih razmerjih in zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni niti sledu. Žal pa tudi ustavno sodišče, ko je ocenjevalo ustavnost zakona o denacionalizacij, ni bilo dosledno, saj je razveljavilo le tiste določbe tega zakona, ki so v korist upravičencev. Zavezanci bi morali zato pred ustavnim sodiščem sprožiti nov postopek in zahtevati oceno ustavnosti vseh lastninskih zakonov. Če pa to ne bo zaleglo, lahko sedaj zahtevajo tudi odločitev sodišča za varstvo človekovih pravic pri Evropskem svetu v Strasbourgu, saj lastninska pravica in pravica do enakosti pred zakonom spadata med temeljne človekove pravice in svoboščine. Vinko Petač Vojaško-politični ^ komentar piše lpEs|i polkovnik -r: Borat Bober (5) • Predmet: Državljanska vzgoja, bivša moralno-poli-tična vzgoja • Učna ura: Politični pluralizem • Metoda: Praktična demonstracija • Materialno-tehnična sredstva: Večja zaloga dosjejev, prisluškovalne naprave, komunistična zakonodaja, ruleta, igralne karte, konzerve z dvojnim dnom in levim zavojem, mreže Labrador, Opera & Fokus z agenti ali brez njih, volilni seznami, seznami plačnikov elektrike, volilne skrinjice • Učna snov: 1. Uvodna razlaga, kako najbolj ortodoksni kadri postanejo še pravočasno alternativci. Zame- njava članskih knjižic in strankarskih znakov. Nevarnost minimalna, saj posamični primerki opozicionalnega delovanja ne ogrožajo pripravljenih kadrov. Tisti, ki pristopijo v pluralistične organizacije, so pod kontrolo. Zaupati gre predvsem kadrom, ki se izkažejo v operaciji »Plebiscit« in ki prinesejo vsaj eno uporabno informacijo novim gospodarjem. Ker je foteljev premalo, je alternativnih strank že tako preveč, da bi skrbeli za njihovo strukturo. Stari oblastni aparat preživi. 2. Jedro nove snovi, ko se naučimo razlikovati Puchovo terensko vozilo od BMW-jev. Razlika je očitna. Zaradi suma v kaj-vemo-kaj damo prisluškovati šefa volilnega štaba konkurenčne stranke. Demokracije ne bodo uničili komunisti, temveč bedaki. Zato komunistom zadostuje popis plačnikov elektrike, udba jim ni več potrebna in jo z veseljem prepustijo demokratičnim silam. Če so komunisti uničili komunizem z idi-otizmi, kakršen je bil poskus uvajanja vojaškega roka za dekleta, bodo demokratične sile uničile demokracijo s svojim zgledom tudi brez državljanske vzgoje. Sicilijanska mafija pošlje svoje kadre na šolanje k nam, saj amaterji hodijo vedno po nauk k profi-jem. Za patriotsko navdušenje skrbi nastajajoča vojska, ki si naroči dve letalonosilki, divizion patriotov, komplet bojnih letal in opremo za vojno zvezd. Dotlej mirovniško LDS pretrese hrvaško izzivanje pri Dragonji in zato recipročno postavimo našo mejno kontrolo na drugi strani masleni-škega mosta. Da je temeljni problem spora slovenske demokracije s hrvaškim najbolj demokratičnim režimom na celem svetu v tem, da je prav slovenska stran postavila mejno kontrolo globoko znotraj svojega ozemlja ob potoku in ne na katastrski meji in da so zato Hrvati postavili svojo mejno kontrolo na drugi strani potoka, se pozabi čim prej. Sicer bi se morda od- krilo, kdo je bil tisti idiot, ki je slovensko mejo postavil prvi tam, kjer je sedaj. Pomembno je, da vemo, da lahko demokracijo tudi branimo. Notranjega sovražnika se da utišati samo tako, da pokažemo na soseda. 3. Sklepna beseda ponovi vso vzeto snov z nazornim prikazom prenosa denarja preko meje v udbovskih konzervah; z denarjem se lahko kupi orožje, lahko pa tudi pokupi cela država, kar je še najbolj miroljubno in učinkovito. • Utrjevanje snovi: V diktaturi je bilo lepše, ker nismo vedeli ničesar oziroma smo zvedeli vse za nazaj (npr. pri Rankoviču). V demokraciji pa napeto spremljamo, kako si podstavljajo mine nekdanji skojevci iz ZSMS, pričakujemo jutrišnji dan in ne vemo, kaj bo prinesel. Ker je demokracija, tega tudi novopečeni demokrati ne vedo. V splošnem gnusu nad tako demokracijo se krepi obrambna moč države. Vsi pričakujemo klic: »Fuhrer befiel, ivir folgen!«, problem je le v tem, da je kandidatov preveč. Daleč v ozadju na dan radosti posebej za DE pripravil polkovnik B. B., Ir. Gost v uredništvu DE Fritz Schosser SINDIKALIST NE SME ZGUBITI VERODOSTOJNOSTI - V Slovenijo prihajate po odmevni in uspešni stavki nemških kovinarjev. Zakaj ste pravzaprav stavkali in kaj ste dosegli? »Nemški delodajalci so enostransko izjavili, da ne bodo upoštevali podpisane kolektivne pogodbe. To je prvi takšen primer v zgodovini Nemčije po drugi vojni. Na njihov predlog smo se dogovorili za . neodvisno arbitražo. Ko so eksperti zahtevali utemeljitev enostranske odpovedi kolektivne pogodbe, niso dobili niti enega pametnega odgovora. Na tej podlagi je arbitraža javno sporočila, da so delodajalci dolžni spoštovati podpisano in veljavno kolektivno 'pogodbo. Mislimo, da so delodajalci hoteli zlomiti enoten sistem plačevanja delavcev na podlagi kolektivnih pogodb. Svoj boj z nami so začeli na vzhodu, ker so zmotno mislili, da delavci ne bodo za stavko, ker se bojijo za svoja delovna mesta. Tudi mi nismo poznali razpoloženja delavcev, ki so nazadnje stavkali leta 1933. Na tajnem glasovanju je 80 odstotkov članov 1GM glasovalo za stavko. Z uspešno stavko smo odbili napad delodajalcev in ohranili enoten sistem plačevanja delavcev v kovinski industriji. Stavka je v nekaterih podjetjih trajala 14 dni, vendar kljub temu mislimo, da smo zmagali hitreje, kot smo prvotno mislili. Hiter konec stavke je po naših ugotovitvah lahko pove- zan z bistveno večjo rentabilnostjo podjetij iz bivše vzhodne Nemčije, kot jo kažejo uradni podatki. Na pogajanjih in v stavki se nismo soočili z revnimi novimi kapitalisti iz vzhodne Nemčije, ampak z bogatimi lastniki iz zahodne, ki so si prigrabili najbolj zanimiva podjetja. Delodajalce smo preganjali tudi po sodni plati in tožbo na prvi stopnji dobili. Ker pa bi sodni postopek lahko trajal tudi več kot pet let, smo se odločili tudi za najostrejšo obliko sindikalnega boja, po kateri bodo delavci takoj na boljšem. Povedati moram, da se lastniki nemških podjetij kopljejo v denarju. Na razpolago imajo 1670 milijard mark, ki jih nimajo kam naložiti. Stavka pomeni tudi pritisk za večja in hitrejša vlaganja v bivši Vzhodni Nemčiji. Naš cilj je namreč izenačevanje ravni življenja na Vzhodu in Zahodu, s čimer bomo preprečili nepotrebno selitev delovne sile.« - Po tem, kar ste povedali, je položaj vzhodnonemških delavcev povezan tudi z lastninjenjem v tej deželi. Kaj ste predlagali sindikati in kaj se je zgodilo? »V sindikatu preštevamo zlasti zaposlene. Bivše vzhodnonemško gospodarstvo je izgubilo 60 odstotkov delovnih mest; 1,3 milijona delavcev je brez dela, milijon jih je napre-šolanju in 1,5 milijona se jih je predčasno upokojilo. Največjo ceno privatizacije so plačale ženske, ki so po novem večinoma gospodinje. Mi smo zahtevali, da se pred privatizacijo izvede sanacija. Tega niso sprejeli in so privatizacijo izvajali na silo. Zaradi tega so lahko sposobneži pobrali najboljša podjetja. Mi smo predlagali, da naj državna agencija Treuhand upravlja tako dobra kot slaba podjetja in naj od prvih denar preliva k drugim. Tega niso sprejeli in zato sanacijo nedonosnih podjetij plačujemo le davkoplačevalci. Če bi bili naši predlogi sprejeti, bi lastninjenje potekalo podobno, kot načrtujete v Sloveniji. Za nas v DGB je moralno zelo vprašljiva pot, po kateri si peščica ljudi prilasti premoženje in na tej podlagi tlači množico drugih ljudi.« - Kljub temu, da je predsednik IGM Franz Steinkii-hler vodil uspešno stavko, je bil pred dnevi obtožen zlorabe položaja in nekateri zahtevajo celo njegov odstop. »Zaradi afere, ki jo omenjate, sindikalno delo ne bo več takšno, kot je bilo. Tako kot politiki tudi sindikalisti lahko plezamo čez visoke gore in se spotikamo na krtinah. Afera je nastala, ker je Ste- inkiihler pravi čas kupil za milijon mark delnic Daimler Benza, katerih vrednost je čez noč porasla za 20 odstotkov. Nekateri mislijo, da je pri tem nakupu izkoristil informacijo, ki jo je dobil kot član nadzornega organa delniške družbe. Osebno mislim, da je tudi za sindikaliste nujno potrebna verodostojnost. Člani pričakujejo od nas, da živimo tako, kot pridigamo drugim. Kako naj preprostemu človeku dopovemo, da ima Steinkiihler kot sindikalist interes za čim-večje plače, kot kapitalist pa interes za čimnižje mezde. Predsednik IGM je izgubil verodostojnost in bi zato moral odstopiti. Je pa prav on najboljši sindikalist v Nemčiji in po mojem mnenju nenadomestljiv za naše sindikalno gibanje. Osebno mislim, da greh enkrat lahko oprostiš. To je možno, če je Steinkiihler delnice kupil legalno in če ni zlorabil zaupne informacije. Če je drugače, ne more biti več predsednik sindikata. Stein-kilhler bi v tem primeru moral odstopiti. Če sam ne bo odsto- i pil, bomo njegovi kolegi morali izvajati prifisk, do 6 \ prisiljen oditi. (Op. avtorja: Steinkiihler je,, dni odstopil, ne da bi pri211 svojo krivdo) - Nemški sindikati se 1,6 ukvarjate le s plačami in k°' lektivnimi pogodbami, ampa" je tudi z vsemi drugimi, tudi p°' tv litičnimi vprašanji. Kako ®e' ti lujete? . I n »Naše sindikalno gibanje r 0 integrirano v senat in tal1 ^ imamo vse možnosti vpletanfi v politiko glede na pristojn0' j, sti tega organa. Do vseh v tičnih strank, frakcij in posa' meznih poslancev delujert0 j, po načelih lobiranja. Če vse t° ne zaleže, moramo pokazat 2 tudi mišice in zato organ ig- ramo tudi množične demoJ>' ; stracije. Petintrideset tiso : c delavcev iz Nilmberga r c prejšnji mesec protestiralo Za' r radi napovedi zmanjšanja s°' j cialnih pravic in zaradi krš*'i ^ tve kolektivne pogo v vzhodni Nemčiji. Takšne ae' monstracije sicer sveta ■■ j spreminjajo, so pa za polita , dober indikator, da je z njhot , politiko nekaj narobe. vemo, da morajo politiki p°f ; puščati, ker se kot hudič knza, ; bojijo za izgubo svojega p žaja.« - Imate vi osebno težav®' ko enkrat nastopate kot cim* vodstva socialdemokratsK stranke, drugič pa kot sin«*1' kalist? »Nisem več v vodstv stranke. Nemško sindikalao gibanje pa je nadstrankarsko' To ne pomeni, da član DGB n more biti aktiven v kateriko stranki in da ta stranka n imeti drugačnih stahs. kot sindikat. Trenutno je m\ .ei DGB in socialdemokratsko stranko veliko razkorakov predsednik stranke je prav te Pogovor v uredništvu DE dni znova nastopil proti p°^ tiki nemških sindikatov.« FS' ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE PRAVNIH SLUŽB PRI ZVEZI SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V minulem letu je pravno pomoč iskalo 24.342 članov SS. V tem številu pa niso zajeti tisti, ki so jim službe pravne pomoči dajale le nasvete, in tudi večina tistih, ki so jim pravno svetovali kar sindikalni funkcionarji. Funkcionarji SS so s hitro intervencijo v marsikaterem podjetju preprečili nastanek sporov, zaradi katerih bi kasneje delavci iskali pomoč v naših pravnih posvetovalnicah. Med iskalci pravne pomoči je kar 69,1 odstotka takih, ki so končali osnovno šolo ali so priučeni oz. imajo končano dveletno srednjo šolo. Iskalcev pravne pomoči s tri- štiri- ali petletno srednjo šolo pa je bilo 26,3%. Le 4,6 odstotka vseh iskalcev ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo oz. magisterij ali doktorat znanosti. V minulem letu so pravne službe obravnavale 29.443 primerov. V primerjavi z letom 1991 se je število primerov povečalo za 13,9 odstotka. Največ je bilo pravnih nasvetov (13.762 oz. 46,7 odstotka), sestavljanja vlog v pravnih postopkih (10.445 oz. 35,5 odstotka) ter zastopanja in razgovorov v postopku pred rednimi sodišči in sodišči združenega dela (2.985 oz. 10,1 odstotka). Največ primerov je bilo s področja delovnih razmerij (27.324 oz. 92,8 odstotka, sledijo primeri s področja socialnega varstva, zdravstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1.741 oz. 5,9 odstotka). Trajni presežki Največ sporov je bilo zaradi trajnih presežkov (6.487 oz. 22 odstotkov, sledijo spori zaradi OD in drugih denarnih izplačil (5.458 oz. 18,5 odstotka, spori v zvezi z razporejanjem delavcev (2.634 oz. 8,9 odstotka, spori zaradi prenehanja delovnih razmerij (2.368 oz. 8 odstotkov), spori v zvezi z začasnimi presežki (2.121 oz. 7,2 odstotka), presoja zakonitosti pogodb o zaposlitvi in kolektivnih pogodb (1.958 oz. 6,7 odstotka), razporeditev delovnega časa, odmorov, dopusta (660 oz. 2 odstotka). Največ kršitev pravic trajno presežnih delavcev je bilo zaradi neizdelanih programov v podjetjih. Za tehnološke presežke so podjetja opredelila tudi invalide, bolne, nosečnice, zakonsko zaščitene delavce, delavce, katerih zakonec je prijavljen kot brezposeln na zavodu za zaposlovanje. Organi podjetij so ugodno rešili 30 odstotkov pritožb. Največ sporov zaradi OD je bilo zaradi ne-uresničevanja tarifnega dela kolektivnih pogodb, neizplačanih odpravnin ob odhodu v pokoj ali neustrezne višine le-te, jubilejnih nagrad, zaradi višine odpravnine presežnim delavcem, višine nadomestila za čas čakanja na delo ipd. Primeri prenehanj delovnega razmerja pa so se najpogosteje nanašali na nedoseganje delovnih rezultatov, neupravičene izostanke z dela, odklonitev ponujenih del v okviru reševanja trajnih presežkov, ukinitev predstavništev podjetij s sedežem v drugim republikah bivše Jugoslavije, nepodpisane pogodbe o zaposlitvi idr. Pri sklepanju pogodb o zaposlitvi je do spora največkrat prihajalo zaradi razporeditve na drugo nižje ocenjeno delovno mesto ali zaradi ponudbe delovnega razmerja za določen čas, čeprav je bil delavec v delovnem razmerju za nedoločen čas, in uveljavljanja konkurenčne klavzule za vsa dela (tudi čistilke). Obravnavajo se zadeve iz leta 1988 V letu 1992 se je vse več delavcev obračalo po pomoč v zvezi s višino nadomestila za čas brezposelnosti. Razlog je bil predvsem nespoštovanje zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, saj so podjetja pri izračunu osebnega dohodka, ki služi za osnovo pri nadomestilu, praviloma izkazovala zneske nadomestil, ki so jih delavci prejemali pred prenehanjem, namesto da bi izračunala osebni dohodek, ki bi ga delavec prejel, če bi delal Pravno pomoč so iskali predvsem delavci, ki imajo priznano II. in III. kategorijo invalidnosti in so bili zaposleni v podjetjih, ki so šla v stečaj. Službe pravne pomoči so vlagale zahteve za varstvo pravic na organe SPIZ-a. Zaradi dolgotrajnih postopkov pred sodišči združenega dela je v službah pravne pomoči ostalo še veliko nerešenih zadev iz minulega leta, pa tudi iz prejšnjih let. V letu 1992 je odvetniška pisarna ŽSSS v Ljubljani prevzela v zastopanje 232 zadev delavcev, od katerih je bilo do konca leta 1992 končanih le 44, od teh pa le štiri z odločbami sodišč združenega dela. V štirih primerih je šlo za umik ali skrčitev vloženega predloga pred sodiščem združenega dela. V vseh ostalih štiridesetih zadevah so bili postopki delavcev zaključeni na pritožbenih organih v podjetjih. Ta služba še vedno vodi 279 zadev od 631 prevzetih v letu 1991 in 118 od 630 zadev iz leta 1990. O nekaterih sporih pred sodiščem združenega dela iz leta 1988 pa so se pričele obravnave šele v letošnjem letu, in to predvsem zaradi odškodnin in osebnih dohodkov. Čeprav daje zakon o delovnih razmerjih sindikatu možnost, da v primeru, ko je program sprejet brez upoštevanja mnenja, predlogov in stališč sindikata (oziroma ko sindikatu ta možnost celo ni bila dana), sproži postopek pred arbitražo, so se sindikati v podjetju tega premalo posluževali. Tako so ravnali, čeprav so jih službe pravne pomoči na to posebej opozarjale. Trajno presežnim delavcem je bilo treba pojasniti, da odklonitev novega razporejanja pomeni prenehanje delovnega razmerja po za-konu, brez pravice iz naslova trajnih presežkov in brez pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Število postopkov pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je povečalo, ker invalidnost izključuje odpuščanje. Opazen je velik razkorak med plačo, ki bi jo morali prejeti na svojem delovnem mestu, in plačo, ki jo dobijo kot invalidi skupaj z nadomestilom. Nova zakonodaja ni ničesar izboljšala. Službe pravne pomoči navajajo, da je od stečajnega upravitelja odvisno, katere za^ tevke delavcem prizna in katere zavrne. Sm čajni upravitelj namreč lahko del terjatev lavcev prizna in tudi izplača že ob prvem na roku. Stečajni upravitelj je oblast Delavci, ki so bili zaposleni v predstavni' štvih podjetij, katerih sedež' je bil v bivši^ jugoslovanskih republikah, so dobivali neza' konite odločitve o prenehanju delovnega raZ' merja. Realizacija pravnomočnih prisojen^ terjatev delavcu je možna le z izvršbo na pre' moženje teh podjetij. Direktorji delavce pogosto prerazporejajo n delovna mesta, ki so manj plačana. Ker sodisc^ ne ugotavljajo utemeljenosti takšnega razpor®' janja, je večina teh sporov neuspešnih. Delavci' ki so vrnjeni v organizacijo, kjer jim je nezako' nito prenehalo delovno razmerje, pravilom dosežejo izvršitev le po sodni izvršbi. Ti delavc pa se težko vračajo v organizacijo, saj se srecU' jejo s številnimi šikanami,- Vodilne struktur jih zelo hitro pošljejo na čakanje in potem cim hitreje uvrstijo med trajne presežke. Službe pravne pomoči obveščajo inšpekcij dela o nepravilnostih. Pogosto prav ti inšpe^ tor ji napotijo delavce v naše pravne posvetO' valnice. Sklicujejo se na svojo nemoč in pre' nizke kazni za kršitelje. J Za izboljšanje pravnega varstva delavcev ), treba službe pravne pomoči kadrovsko okr®' piti. Ker je pravna varnost delavcev vedno b°* ogrožena, je treba sindikalne zaupnike in d ^ lavce služb pravnih pomoči usposobiti za uci® kovito delo. ZSSS mora ne glede na zak°^ o inšpekciji dela zahtevati takojšnjo okrepit® inšpekcijske kontrole za učinkovitejšo zasci delavcev in preprečevanje nepotrebnih spoN : ZSSS mora še bolj agresivno zahtevati,®^ vlada državnemu zboru RS predloži v sprejem naslednje nove zakone oz. spremembe le-*®., o delovnih razmerjih, o delovnih in sociali® ^ sodiščih, o inšpekciji dela, o kolektivnih P® godbah, o soupravljanju Jelavcev v podjetji ter druge sistemske zakone. Pripravila: Vanda Rešet j 27. maja 1993 no«) je ^ Sl SLOVENSKI SINDIKATI IMAJO SOGOVORNIKA LE V VLADI ne ko- pal1 po- dete j6' (oj*1 injt1 inO' ioli' 3S0' 27»c! g (0 zflh iiž«' toft; isoc j« Zfl' SO- rži- d&« de- ri« tik« gl)0 iVfi po- rižfl olo- iVCi :la» sk« idi' tya in« ■M in« col* n« iiso r?0«! oii' ih- te- ie- ia- . Med obiskom v Sloveniji se |e Fritz Schosser pogovarjal *udi s predstavnikom državna zbora Hermanom Rigelnikom. Iz obsežnega pogovora najavljamo dele, ki zadevajo državni zbor, pravno varnost delavcev ter obvezo Evrope in Nemčije za posledice krize in v°jne v bivši Jugoslaviji. . Gostitelj Herman Rigelnik le za začetek povedal: »Slovenija vodi trdo stabili-Zacijsko politiko, znižujemo r£st cen, saniramo banke... Privatizacija, ki je za nas prioritetno vprašanje, kasni za dye leti. Imamo visoko stopnjo Uezaposlenosti, nimamo pa vi-*ije, kaj se bo zgodilo na tem Področju. Nekateri želijo, da parlament odloča tudi o plačah. Mi mislimo, da naj to področje razreši vlada v sodelovanju s sindikati in s socialnim pak-{°m. Izhod iz sedanjega polo-Zaja je mogoč le ob družbenem s°9lasju in mislim, da so na-°9e vlade in sindikatov zelo Zgovorne. . Zakonodaja je še nedavno l*iemno ščitila naše delavce, k? so danes med najmanj zaš-mtenimi v Evropi. Zakoni, ki zdaj prihajajo v parlament, pa s° boljši od sedanjih in pravič-nejši do delavcev. Mislim, da Vseh teh zadev še nismo ure-dili zaradi časovne stiske in ZQto, ker se je pozabljala na Položaj delavcev.« Predsednik DGB Bavarske niu je med drugim odgovoril: »S slovenskimi sindikati sodelujemo tudi zato, ker lahko Zelo kmalu pride do konkurence delavcev obeh dežel, ki s4 Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) izvod (ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Ulica, poštna št., kraj: Naročeno, dne Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. Ime in priimek podpisnika: ............... Cena 1.720 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika B 27. maja 1993 KAŽIPOT POCENIMO; S PLAČILNIMI Karticami Po POPUSTOV sp* 1 s»\ cev: dflIn p?leg svetovno znanih in uve-01.lojenih plačilnih kartic imamo , i,r'nas tudi tiste, ki jih izdajajo i1 ®llka trgovska podjetja in časo-:e |'Sne hiše. Poseben status pa 2 k19 kartica Kluba Prijatelj. ’. J terTii plačilnimi karticami si se-Aleda lahko pomagamo le doma, j:. ie v svoji državi, vendar jih Jub temu ne gre podcenjevati. ciji /°srno praznih žepov, nam prišit« aeJ° še kako prav. ito* M Karti ca MERCATOR nina za kartico Emona je 1.000 tolarjev, letna članarina pa 500 tolarjev. Trenutno lahko z emonskimi karticami plačujete v Emo-ninih diskontih, blagovni hiši Bežigrad v Ljubljani, v ljubljanskem Maximarketu, Dolenjki, Emoni Merkurju Ptuj, Globturju in v emoni Obala. Zbirni račun dobite enkrat mesečno, poravnati pa ga morate v predpisanem roku, sicer vam zaračunajo zamudne obresti. Klub Mercator, ki izdaja te kar- MANUFAKTURA in NAMA Terno je razširil mrežo prodih mest, kjer je mogoče plahti s kartico Mercator. p°goj za pridobitev kartice je Spri- ol3staia že vrsto let. Temu 'P0'. K :ti* hle- |6dno delovno razmerje. Na de-ni °Vn®m mestu vam potrdijo pri-i, in n° izjavo, potem pa po-,euna komisija odloči ali vam bo artico odobrila ali ne. Uporab-zfl' ^ Kartice lahko z njo brezgoto-noi' in gotovinsko plačuje stopo- ';vhe in usluge na prodajnih metro/ ki so podpisala pogodbo .p Poslovanju s kartico Mercator. a mesta so označena s po-e°no nalepko. Omenjena kartica je uporabna . ,r9ovinah in drugih obratih percatorja na širšem območju JUbljane, v Tržiču, na Ptuju, >enartu, Novem mestu, Treb-|iem, Lendavi, Sevnici, Krškem, l,nii. Hrastniku, Gornji Radgoni, Metliki, Ormožu, Kočevju, Litiji, mniki, Celju, Mariboru, Bohinj-Kem kotu, na Bledu... To so le Jai|, kjer imajo Mercatorjeva po-?l®tja sedež ali pa večje prodaje. Sicer pa so Mercatorjeve Sovine v vseh večjih krajih ši-0a) po Sloveniji. i Kako plačujete z Mercatorjevo krtico? Gotovinsko ali brezgo-L.Vlnsko. Brezgotovinsko plačilo “a9a in storitev je omejeno >nainižjim in najvišjim zneskom. a negotovinsko plačevanje bo- Med plačilnimi karticami je vsekakor zelo zanimiva tudi kartica Manufaktura. Kako jo pridobite? Tako, da v eni od trgovin tega podjetja kupite blago za več kot 8.000 tolarjev. Vsak nadaljnji nakup s to kartico je kar za 10 odstotkov cenejši. To velja tudi za zelo skromne račune. S kartico Manufaktura lahko ku- pujete seveda le v prodajalnah tega podjetja. Zadnje čase lahko tudi v Na-miriih trgovinah opazite nalepko za plačevanje s kartico. Pravijo, da je plačilna kartice Name še v poskusni fazi. /55kU e Kartica KLUB PRIJATELJ Za kartico Kluba Prijatelj bi Borza sindikalnega turizma ste enkrat mesečno prejeli zbirni v Cun, ki ga morate poravnati Predvidenem roku (23. v me-v®c_u): Če boste plačevali z goto- 'n°, boste lahko na prodajnem jnestu uveljavili popust, če izpol- •no a!v-ete P°9°je zani- s temi P°" - soji pa se lahko seznanite na tas pr°dajnih mestih. ,jet ba- Kartica EMONA I p p°goj za pridobitev kartice Tona je prav tako izpolnitev PPstopne izjave, ki jo potrdijo Vaši delovni organizaciji. Vpis- težko rekli, da sodi med prej opisane, saj se od njih razlikuje po vseh merilih. Kartico Kluba Prijatelj izdaja podjetje MATTOM d.o.o. iz Ljubljane. Pridobite jo s plačilom članarine, ki je 170 švicarskih frankov, plačate jo v tolarski protivrednosti, lahko tudi v treh obrokih. Zanjo prejmete zelo obširen katalog ponudbe, ki ga pripravljajo v klubu. Razdeljen je po dejavnostih. S to kartico imate na okrog 2.000 prodajnih mestih, zaenkrat predvsem v Ljubljani, popust od 2 do 40 odstotkov. Popusti se seštevajo, kar pomeni, da popustu, ki ga že sicer nudi kaka trgovina, pripišejo še popust na kartico. Posebnost kluba so poslovne informacije. Članom kluba iz svoje baze podatkov posredujejo informacijo o izdelkih in storitvah in o najugodnejših ponudbah. Manjše pošiljke ali izdelke, naročene v drugih krajih po Sloveniji, dostavijo brezplačno. Pri vseh omenjenih storitvah ne zaračunavajo provizij. (Po Reviji za vzgojo in informiranje potrošnikov povzel A. U.) Fredijeve Če bi nevoščljivost gorela, bi bila Slovenija energetska velesila. Zgodovinske izkušnje kažejo, da so tudi sodni mlini mlini na veter. Le tisti, ki imajo dolge prste, imajo - dosti pod Palcem. ^isba: Jan Kowsky, besedilo: Katja Jelen l6BNoVi ZoteT Koeo?£?o NOV AVTOAtOBtV. ap. za od 2. 5. do 28. 5. 18. 9. do 22. 10. 10. 7. do 20. 8. 3 osebe 19 DEM/dan 57 4 osebe 22 71 5 oseb 25 85 6 oseb 29 98 POT DO BOGASTVA BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 20 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račun 50101 -601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 39 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 29 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 3. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini v maju. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 5. Rogla - apartma za štiri osebe, v celoti opremljen kuhinja, spalnica, TV. Cena 49 DEM. 6. Apartmaji na Pokljuki - za štiri ali 2 osebi z opremljeno kuhinjo. Prosti termini tudi za čas dopustov, praviloma so 7-dnevni. Cene: veliki ap. 42 DEM, mali ap. 27 DEM v tolarski protivrednosti. Cene do 1. julija so 34 DEM oziroma 21 DEM na dan. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnim sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Avtocamp Vransko - bivanje v prikolicah, penzion ali polpenzion. Kamp ima bazen z ogrevano vodo, teniška igrišča, jahalno šolo, organizirane izlete, piknike in še kaj. Lahko se dogovorite za postavitev svoje prikolice. Penzion 33 DEM, polpenzion 23 DEM. Člani Svobodnih sindikatov Slovenije imajo 5% popust. Postavitev prokolice 1.100 DEM - možno plačilo na obroke. 9. Počitniški dom na Sorici - približno 50 ležišč. Cena penziona 21 DEM na osebo dnevno. 10. Apartmaji na Rogli - za štiri osebe cena 47 DEM, za 6 oseb 58 DEM v tolarski protivrednosti. Nekaj terminov junija in julija. Morje 1. Apartmaji v Lanterni pri Poreču DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 5. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo. Revalorizacijska stopnja za maj 1993 znaša 1 % mesečno, preračunano na letni nivo 12,43%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE - vezava sredstev na odpoklic - vezava sredstev nad 1 mesec - vezava sredstev nad 2 meseca - vezava sredstev nad 3 mesece - vezava sredstev nad 6 mesecev - vezava sredstev nad 12 mesecev 1,89%-1,96 % 24,32 %~25,44 % POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE -do 30 dni 1,00% - od 30 do 90 dni: - do 10.000,00 SIT - od 10.001,00 SIT do 50.000,00 SIT - nad 50.001,00 SIT KREDITNA PONUDBA: - kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,00% 42,00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. 0,8%-0,9% 9,83 %—11,12% 1,08 %-1,57 % 13,12 % 19,84 % 1,57%—1,73% 19,84 %~22,08 % 1,73 %~1,81 % 22,08 %-23,20 % 1,81 %-1,89 % 23,20 %-24,32 % LETNE 18,00% 20,96% 22,08% 23,20% 1,65% 1,73% 1,81% 2. Hotel Tamaris pri Poreču od 2. 5. do 28. 5. 28. 9. do 22. 10. polpenzion enoposteljna soba 29 DEM/dan dvoposteljna soba 25 10. 7. do 20. 8. 56 52 Predlagamo vam čimprejšnjo rezervacijo, saj se bomo tako lahko ob 40-odstotni akontaciji dogovorili še za 2 obroka pred odhodom na dopust. 3. Fiesa - počitniški bungalovi - za dve, tri, štiri ali pet oseb, s penzionom ali polpenzionom. Termini: 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8. in 21.8. Cene polpenziona: 26. 6. do 3. 7. odrasli 26 DEM, otroci 14 DEM; penzion: odrasli 30 DEM, otroci 15 DEM. Cene polpenziona od 3. 7. do 28. 8.: odrasli 37 DEM, otroci 20 DEM; penzion: odrasli 42 DEM, otroci 22 DEM. 4. Počitniški dom v Premanturi pri Puli - tri- ali štiriposteljne sobe s kopalnico, penzion ali polpenzion. Termini po izbiri. Informacije na telefon 061/153-130, gospa Karlin. 5. Nerezine Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji s celotno opremo, možnosti lastne priprave hrane. Cene: od 7. 6. do 11.7. 16 DEM/osebo/dan od 12. 7. do 22.8. 19 DEM/osebo/dan od 23. 8. do 12. 9. 16 DEM/osebo/dan. 6. Poreč - počitniški dom s penzionsko storitvijo. Polni penzion za odrasle 30 DEM, za otroke od 2. do 10 let 22 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Počitniške hišice na Cresu - Stara Gavza - za tri, pet ali šest oseb. Cene: 20, 25 oziroma 30 DEM dnevno z dnevnim doplačilom 4 DEM na hišico. Termini od 28. 6. do 8. 7., od 8. 7. do 18. 7., od 18. do 28. 7. in 28. 7. do 7. 8. 8. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. 9. Počitniško naselje Zaglav, otrok Cres - enosobna stanovanja za štiričlanske družine. Cena 30 DEM. Informativne rezervacije sprejemamo do 20. junija. C. PRODAMO 1. Počitniški prikolici - model Adria 450 z vso opremo prodamo. Cena 100.000. 00 SIT. Pokličite 064/631-232. E. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe zbira Atris. F. TUJINA 1 ■ Bivanje na Češkem - sindikalni dom 80 km pred Prago. Cena penziona 16 DEM. G. SEJMI 1. Euroshop Dusseldorf - od 12. do 16. 6. 1993: gradnja in oprema trgovin, transport, svetlobna tehnika, oprema za reklamo. Potovanje z letalom, 3 nočitve z zajtrkom 1.190 DEM. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze t •• a w 1— n c 1 ■o c 07 05 05 rH 'S? O CM H c/5 CM CM O CD CM CO i-H id 15 TJ ^ 03 O |*¥ fl CD šol Ur J8|3 sl >s fl 3 > o TJ Ih fl o TJ TJ fl ti | E CD *Iš* (D Q) -r—3 O >0 >cJ ^ ' 3-s a CO ^ 'C 0 U ti d a >U fl fl N O g o i TJ TJ O 0) :E > 14 a s M! di S > > ▻ CD d) d) '£?TTT? 2 3 3 o o o CD CD CD o- ctT ctT O I> 05 05 00 H S S > S ž| gi^-s-S) ti TJ O cd ti d) >T°‘ti Štifti SSmhu □ (D^OTjflOCD W O (N ti O N ti. TJ g ... ^ ti. CD >N d g >8 -s O K Ctf - f-i ti tuo 2 ti. c ti ti ssrg OJ o s ^ 3>S 3 5J?I:šj ■&ts§rs o dl 3 « 01 > !V 2 2 c ti ti d) 3 (D . x tiJ S ™>o f d ;3 i 3 « ^ 2c«o S >3 d 73 a r? ti ti g O On 5h ti -ti TJ J3 o ti rH | I I CM* CO* ^ fgipi ° o S p, o> 0 a« K 5*03 E o? 3&H | ~ J s .* N s "g i P ti rti —. f. O 13 °d o o-& d o,^ g-73 « 1 Sl Sc S-S liisisi Ul iui C ^ c/d >§ g* O 4-> H-» E • fcl til »F—1 ti d) d> a; > IS 2* NNN W co O ti. U t—< | | | 15 TJ o o < I CM ( ž .§ is -S 2 2 o 01 °_ N sS s| O N 'O ti S ;s o s o ti o ti E S T cn >::•; :5i :-:::: :•:•:• S:- :$:• SS •:•:•: :;s I i | :•:•:• •:•:•: :;S :•:•:• S:! •:•:•: 1 :::::: Ivi; O < m o i » .ti n < mm .S o 75 Hi: iHHjiiiiii!! m 111 a-s 5* oif . a| P Sili* £ E - 3 >N S B, ca N ca fl M S C/3 f. o u > i- "3 "8 "E1 >N _o 0 B 1 T3 N > 0> 55 fsfiltifii S 5 ".as E»« c S ■ ŽN^-p^N-tiClSg is.t*!ii5ll!IIK I 2 tž s s || 2 k Š?'r5 - o £-C 'S-§-g°šl25^S;5 5.E,>^ a S 2 'H -E $ S « fl •- c ^ 2 >2 o g O 5 5 2'°- ^5 2 o d -E 2 w O w 9? s. ai sili! a.s.s.21 lll^f o:5« E s > -2. * c o .g O M 0 >U 03 Sl O « S o ;s ^ •S- ^3 -0 1 o^fS a|'s o3 ti > 03 ti >u bDT$ CO - >CJ o; d) f—i co b d ^ ti ^ D) ti 03 'g .t5 § ^ ‘ti ■a 3 w « 6 Si'S ■i1 'i ° H a| •a s s s 11! cO ^ . O? § .e o «I .S n |..s § .o s ■g s F-s ■g S S 00 N _, ■- o. BJO a i I S S> ^ ti §) v _S|s . d rE O ti »5 8.9^ >N 5 _liP §.2 M | 11® 'E u 5 ° 1 g-? cO tiJD .P* l|| »p: |l|! e s gš a s *>-2^gl = s»wis« ..«-i#ifisf*ii 3 J E^So>£nS'5 ,s'8lf a#!^? 11 s.1 »J I s«.s. &I m 3 | > -S ."I g t||! CO TJ ti E o 2-s« e S" N y E „ g g 1 l1|l| J šal 2 >.sr C S) o 2 0 3 |ŠU Hi IcJS 03 ti ;ti č > O "r -I Sl 13 p .g s a i ti-a 2 3, CO rO ti g E .ss| o C S s a ‘ti 3 6° m > o cO 'ti TJ ti O ti TJ N TJ ti rj d~ •S g g i S2d> ti S E O 60 s S O ^ 6 ■5.S o c o 5 ^ 'a S 2 0.2 2 1 31 s I li i s « t H -3 £ I ftS § J o ;g-’g 3 " g g | o o g. 'g o i ? I i =3 li§1> 31 s šQ f i 11 sQ s >scZ3 o. 5_. if- 1 Hifi I = 1 I s ,s | •% J ,3 ! ž >Zž^^ >J- s O !.=• g S -Isls S it « sf g-^a i ^ oS1 grS^.S^o .a E U e B »>|£ ~ g -E „ -C 5 •*$ M 3 . •S Sc ti e g-g^.Stti 1 isf|-3 g D i .2 3 «••£ c « :b «•£•- I llfllJPlI ° ^ o 2 ° ca t 5 S 'G :b « > c a c m>o > a a g Ž d ^ cd cd 'S-2. g s.s 2 $ ca 2 S T5 ^ c O >N a“ o-t*^ 1 aj o Jlli ac a > cs 5 ti N lH's | S‘g c'^3 p ^ | > 3 s ■§ -a _ CD . rd . Cd u d) "Oti as^g-E ^:5 fsllrp! lil N N 05 O M ti 3 M 05 -O -ti, CS g o« >« n ^ 2 cs E ^ 1 -ti OJ o ti s. ° > Jj D. g - M-q t5 g > fllillllf&iflilllsl 5*1 g M 2 t cs ;ti ° d.« £ BT3 M iK Pf*š M'S iti tl 5 cs ti - „ _ „ OJD-1 £ p iS .ti ti N T3 'ti ti -ti > " >u 0 w >w S..5 r-SE^o O o. o >o ti£ ^ t 'ti o 3 ojs.”°o > cd 1 :S 3 ti "5-o -g ac -o 2 .E 3 2 pj>0 >0 til ti O o „ G B ti ffl (S Et E csf y > T3 > g T3 ..i ' (D tUD^J N r^ O. C O d. > o o y j3 ^3 fl •? cd >il B a ad lili d» CD cd d) MT3 N-O J2 CS -pf ' _, N G CS 5 .H 'o ti % til fiC til S N oc A A V v Ul 2 6C5 0-8 :v) cd S t “•i §1 s « -U ti TJ 2|lt- M O <55 7) 05 || =-i o “• I £ S |t S » Iti r-s. s g i § t R >o oi>g s SSefg K o .-r-^ -r, t S--S S g O >CJ O r; >C0 e .3 1 f ¥ e |1-V: ||511 *1H4 §*gs>s 8S:B-q G B >W « ti fa TD-rO ?.- s^ g •§ « ? o N ti S o n r; gg« o> - S :g, s G5 S o o | t ' « o g ti O O ti. ti * t -ti RŽ os 2-°-§ .41 e Ca a » § I 8.^ R.RC S ti. S 13 ! ^ = a !! c g *ti> ti 11 ■?& |2 Ji i i Hiti !iii; ^ ^ 3 -4i i#*l! o 1 A l^p tP N s0 N g °>-R _* 5 . „ . 5 g ® , •~ s a o E : o « -* » 3 ss> 8 • -tž ti ~ tilt.-Sl« E S> o io S g5 o -c; -n ^ a g i. g s « f Jaiiiijrf? .g „is u w t M •g -feŽ-9. st 3 B s ti' S..2 g S o s | e n-e ll lisi lil^l eog.“ t 2 rS S >1 '3 1 g .t s 2 :§. .g, g.^ o o s M t ti y g « Š o * i53 ti d) cd o §j§|«:g| .•s-rilliifSti Izlili ^“'“^PaHSsgoiEoS ^ | fe -s 8 s « ^>§ jg „ t» P« ti gN Stls 1^1 lil"31^IN9' CJ rdS • §:• §j ! •:•:• | :j:j: •'iv ::::: ::::: iS M % i i :•:•: 1 i ❖j* •:•:• •:•:• •:•:• ::::: :>:: §:• 11 «3 -S g, ° p ■§ «8 a i 11 ra ® M «>H n13s1fl C d > I % O 1 O cn *>! lil ll: s|S1 Hftli sf i ^ § a:s¥.gt-:^ o. ra P S a g N > Eliti iti I &^l|>s sl lij ®ii.j!! o N 73 > r 3 S -o 2 3 E- « 3 .2. o. 13 2 E 'G S Ju $ -S o. .S a-Sl $3 P St 1.2 P s. Nsii.iI5ll|il|. s s? SJf D. O TJ cd N G ^ ^ O ti o .3,-** §3 o -43 a1 ;o s,1=1 g O 'S o E E o. > s%.S. Siti a | g S ■p.'o —■ o . !!-Hilli '^.S>3-Ggw ' o -S .a § 1 ;| a 3, I §1 f 1“ ¥11 o. N C h> N 3 cO O “ TJ ti ■S H § S || 3 bo s; -S C .. O. s is E s i g s | O ^ CD ti > O. cd i N o r S,^ § ^ o ~ ~ -O lil t &0 -3 -ti ^ i 3 3 ti t ti tuo & tip i i °?»si^ liHiif if ^ ^p3s1 islll •§;&? att > O .o o. a ^ 3 ti ti o N ^ .O li=i*e lil! I|l$ p M & Cs- 1 .E s. >t§ N ti $ ^ 2 .£ 1 >1 2 al ti CD JD O ti ti © lil Igg il5 ^ o o g G E |?A. f I i i g! | 3 e a m-S at ss s s j a « ^ co c C ti M o 7 -1 a S 05 Tj ■i $ s- > s k Acti 5? > t p a173 2 n 73 E H s a s. s ^ ^21-§^^n3 - - "-1 a|t > a s.s 3 lil! 3 w tj ti ;-S > g. lili lil? R1 a ° k ^ .St s 's I '"d tlfs!illH!!“!i! Mt-iiii bJO . D > S-c G S P. o O O fl > fl u a o fl tž o TJ O fl « _ 2 ® ° •S o i 11 i &!&? tin a ra n csrHy3tžSa:5' a-S. .3 ti ti p 3 O^^t.og^otiodg-tidE > d o E E « 8H 8 § o-S S?« 6 " ^^■ti.E c e-an^l a o g ■* "il |ši = .«.s« »■;! 6 2 s"Pil?iif: a - lil ■s« « ” « e m 2-§ “ ti S inišp.piinpi^ ftcS ha71 s c “ S7* oaro^|cS|„^|0 . |3 i -g--1 f! 1 tf-s mti ?i -!!yit!i!t!tt!šiH, sltstP-stddg^4' o o • ti ti Cuo ^ 5 0) o M «*H §! g S « M g >o t E 3 ^ d | g ^ o o ^ gf o ti.2 3 - 3 % 'g 3 d :&5 I -S 1 & S “ ° d P 1 5 •" S 3 £ g Ja o co d a .2 ja o d d ^ 6 tiJrH t- o n d.rt rt O > c d E > > I 3 a| cd t« I ^ P. d S '55 .S 3 ^ G S b.n oj O 3 60 g O 1 C B a sl o “ 3 ‘a d P- a ^ o 3 U > -S = e Z ns ^ 05 > m li 2 2 0 TJ O. g >J O 1 ¥ o ti o, * ra .2, .= | •s g ti h S > u ^ 1-a :: k 3 “? "O CM i|: it spili CD 2 C M S S s? s -8 2 * > > w o 2 m Ežfsii .2. 'o-S ®.-a "S D > M io _ *r* !H?iš 9 s d > ^ tlsiiill O O) l «v> ^ > ti rž w CjM K Pil sip m §!•§ •C/) w ^ 'D g cn . ^ .2 1 n .S g > 2 R S S o w p .s Td ^ »8ii T< 1 >N O g d > J 3 i g S ' 5i|i o -c E > o. ” era-” ■S s -S o S - ti o -P ^ S g g .2. ■ C E -rH £5 O D) 03 34 CD 8 o > 05 _ ra |-5 J § t|f^' ■° 3 a ra ra -O 'ti 3 d s § g alE ag a 3 5 •& ° 55 3 o 2 d O . S s >cn ifl Hs l|l¥ •2.-5 S ES'E | Hi o p O V P. 43 P-|PIPiIIftlP IllPiiiifts š:5I SiU!«ia 11311111 ti o ti u ■*; O 5 >N ® « ® r^i CL ^ P« o I S S 33 i« Jj ._ O ^ 0X3 U V) >N O §:s*G ■s A «3 .So as.gti .ii*u Ijilil >[/) 2 ^ d m llpis 3 Pš.p.u 1|Kl1 § 2^N £b 11|^>| p ■" i cs d. a^d a ts >n o e -o ta> ” S1 d S S g.„^ «• t p 8 « II * g.-3 N . „ $ 3 O P 01 Hill71 BiH i l f s a - o s -e ^ g 252. L Q 3 rt v S O ^cd q o bp m E Pi llf*f o p/ a o > s t >.s o »sh^ivš = E -.-■s |Jit?s'sgts1 siHI^PUslHSI "llPlH-IhlHi! °ilE,sl:5 £ g «re«2 llft g.p! Z£.°a Sd^SgOrt>^a'^“6«l «fj* i»-* ....... f RG n o2'rtfl A Cd >o J4 >d) E o tj r* O r£5 C>N O -”J TJ , . . ti rH M o; 1 J3 M rti NiP>g-- 5,-0 > > .S.« Risi. ,gp’i -?Lvf¥ :•&> 3 ot 3 O o CM ^ o 05 4J o'2 .SJtŽ—^PCBJBojO > »g r-3^-p -S5H “ ‘ H *g ^ ^ m _ _ P 5 Oi S o p- a a'S 3 .£,2 § S 3 K co, cs p ad S p 0.3» gt P R3 -ti 'PcO P 3 M.H a; sii? g s>d > s gtd go r: ,8t ^ >» t « h >s | § J1- S 0 > ^ d °d p 31 d o d -g o Ul^ E > S-g °.SaS cd ti cd ti OJ +-> > o rti S T3 O TJ Sd-S ti H ( , O cd I Cd ti P-. ° ti ^ qj O. O rfS S .^‘ti o Cd rfS ti >o -td o o ^ bc-r; g 5' pa o p a > TJ fl td •d s fl CD E'S? a ▻ r^ O U TJ >U K §d bJD ti >M > O ::•: i >:•:: i >:=:! 1 i $ :::::: i •:•:•: 1 S! •:•:•: :::::: S: :S :•:•: ! *V; •:•:• 1 •:•:• Si :ii •:•:• :•:•: •:•:• :::i :ii: ii:: S S: ::::: :x: is •:•:• s: •:•:• •:•:• iS Ivi ii: •:❖ S: o -S 'S .E *U| p 5K!| ll-S ^ -g E E s S g’S^ S-l §3 Po D.BD N ‘ti af 3 d f S S oig ;G j. 2 d a g a 2 .« g 3 d im m mili ji sIJs^-SŠ | Lsl B-s 11§ 3i|!lši t2s«i5i=i a| o čš ° d ° 31 ^ s -g l p l °o733ipE2gPGPo,oooN”'ff^ d S l P. ^la l^-e^p P E 3 o 6 G 'p •S .a R g d isis-iisi lili || II1H IHISI is:ll!!!=ii||t! SfltP i 1 'S* 8 >f U > p ^ O dS23 g 153 cs.R- m ‘5*1 ^žd^Sg^ddd.d.5. H- o- -3>g ofg p ol-II N od rad o !?!I!lfl?MilI!U1Iž!t oo Ul u. N r y cs •5.-S 'a n s o •«-= Mg ».S •|a >u -g d £ š 2 N -ti O N > CS tž N «1 -ti o N M |1 ! 5 ,s j 2 '5*M E a H V?Q le r« > N d ° a- 1115 d-g p > r ^ ti lili aiii lljil &i«s» p 11111 o Sd^l |.s !>a ag-afs ih! lE|l .E S a E C/D Gh CO r-H TJ JH ?¥" ■§ H :p. N g h»3s. tališ “■-iti lili S E £ | oo g«'E-B3 Hln !lj¥-s g:§ 3 d 2 Sb E rž g p a g s p | 2 § | &'« 3 3 3 $ o E g d "E •Hill a .5 IftlSlll. CU > ti TJ c/d d 0.2^ CZ) D. O S 5 t”'si in- °D I N P o, o o -n | *|i a-P S S Bd d R3 o - °d d.ftS d .2.^ ¥-gg ra « 3 N d ■=? &3 RS o a 3 || m . 2 p CD CO ^ TJ •g05 go ■§ £3-3 73 ra p g. Hi-s. S S %3 S ra a > i; c/d n. Ph M o Ph CM O -°s‘l ti-ti H O) (D D J d d d M O O O 0 TJ TJ TJ (D (U (D uSSS > ID OJ (D £ TJ TJ TJ ^ Id Id Id §sii si co ti co ~ N N N »Hill | O TJ O O. ti 0/ £ co Cuo D O ti >u ^ti p. N W ti TJ ti a P s-g aG II dd dd s H f? O 25 O a S M O Z z < 65 B a o “2 N'E* ^2i 1-S.s ^ u *Ph •I sf 1s ° »la tlf N CD a a ° c, ° §S6 I g § 73 9 g «•§1 O 1 H m s75 S :s,Q 3. o ^ O «6-0 2 1-11 E ! I I O § g BG 5 ~ ti M »- O O s tj p,Q o cT *o TJ ~ a 0) dd TJ ds §•§ ■si TJ ^ t-g- H •S.I I N R O a S | o' e -u O S o B h n M O B Z.H 3 Sl a-c 3 “ °3 50 o co 3 5 CD lili 3 d B p ^ Pl CD ^ N J W O > O u ti O TJ D CM TJ 00 CO ti -O 3 d N fl -rH ti ° g tj H i!iii giiii a P g 'E ra H O OiN N rh I | I S > ti TJ O P. §0 CZ) o 3 H < Z, S H 1 o a 2 a > >N o z M -U O J ca rž ti (D £ g) c Sra^ liti ■s a’e Hi a sap II i li-P sSe!_ y n tj -h p. S S-a §| dCRS P g ▻ >U o Gc-O > g ”3 2,3 /L. fl -rH >VD M 3' ti 'g 53 y fj ti r-H O Ph fl P TJ P >U n. CD D go aa H u re CO D 05 U S O N > d .3 a d 8s(u.«gp3E IjPIps rr\ Ede gsI g o £ d .s as 5. D P p. E E CD > JFrJfti ii!l|»ils; ! Hliniti I IS4t4S9if $3 ortl-Š g E Izsili o 3> P. (rt ud bd P. ti ^3 £-< M A • n o ti o Ph Sh 6) P P. P |g &[8 ti ti >U N 52 E 3 ti &d Nr'73 3 d 3 a o a dd ■g s H g COO-^COlOCOOSt^-O CM CO CO CO ti* lO CD CO O O C— til H CD CD CO lO cocoo5inxh"cocdin^ CO-^^lOCDCOOCMM1 CD05CMt>CMO5lOCDCM CMCMI^-lO-^M^LOC— 05 OCOD-COCOCOCOCMO COt-icDCMOOODOCO COMiMiif5CDI>I>HCO CDCDL—C— r—IO5C0CT5tS-COtiCOCOt'COh-OD' CO CO CO CD CO CD O CD OO 05 CD CM CO lO CM CO RjiTfinCDt-OiHTtiCD s? 3 cT 5 CD cT in MJ O CO 0 od fl "2) 'G N ti ra B $ dl as 1« E a N O O Koeficie življ. str april 93 eskalac. iz PKP m ti B 0 S g 2 od N D, RŽ 1 -§ d a p d |gB g M O 73 is E > -rr o ,gSg ra ¥|“ 3 "p E S 73 g 2dd % E S d gl $ g-E 2 p o 8 Bg E gd d -»»S S ▻ 2* SS g sig 0 N bi) P -rH V 1 8 Itd sSSŠ ||ll tlf! » ASrt.S.3 d > s Se» g-c« o C 3 h a > tfl III O cs cs R3 O GR- i «>Ji£ >>“ š n g,^ -§ 'gg S g-ltl a 1*1 ,S * rt-S.n >VD *2 fl fl • : o p ; r^J CD g id i^miodg § 0 R O g .£,-§ 43 o p-tipž a u '43 d 1 s > >r-g s S = "s-sl=iii A .d. i -g -a g A d i O § lll^l^dlp ^5-I^SSP-S |^| •—< ra d 3 4ž > a, d ra -j ra > o .-h o o >« o 'i> || b|«| I« p! " 3 E E ti-5.ad| ž s E » a,"p •" o f ^ '^'2 E|d o E I&.SI E £ o ' M RŽ o-J - rt bS > « -0 S p b -2, •5..S -g ^ g >5 o g S p S d 'od-n'S •5, E Ed fl A rrt 'N O. ‘ fl N .& Sl P S o|l'S a lifllSj ■5 | o .! Ig- ra O ^ B g ^irtSo - ral-5^'g- ti -< g,-^ ti 3 2| o'is s 73 d-jo fl “ c --S o-s 'Hill CM ” ^ S •^d45 E p-^dlSlHpt d >5rs<^3 oj d s g w p rt t, N B m m 0.61)3 S Ig Ssš g™! I'5 S d’83 Sraggfp"- °ld p¥;g e §1 a 'C^MRRc.rooao a 2 ra a n . “■ £ 1 a >= g ti £7 cs rž .52 o E oj ra M G C d (v T, C TJ « o ° w .CD T3 ' 3 01 M 3) c -M u « timdOo5odg « ^ Ž3 o .E g 2 d ra o .¥'73 d fl.- E|>u|d.° - g -a ra *R rt lf«l3 - P > fl > -H H ti P ^ CD O fl 3g U TJ >N ' . >N O 5 fl. fl O TJ T?tj Jcs ‘o tj tj v tj rg ^ >N ^ g c .2, S > fl n h *C*iS -fl m 'S fl. fl.< fl. fl/ET > .S "S ‘5 .S H 'S r5 fl>5 > O fl Ja •s.&« I-3 ^Hasl 2 ■s > d M .5, 5 d ° suši rn llljts”! liB'“.a-sIg ™S-||č|5o ii iH s;gg IglllSUs . dlg d-gp-5.8 &r?t & mi .—M d d cj:B r-RP |,S « > S fl g CD^ «* o fl o n a^^ *S d'3 gSd| d oTS p 2 tid-O o ra d d > >N .5 P O fl >W S ■*-* U fl > I rt 0 93 re 8) 03 >IM -“■SI šiliš slg-s srp.5.1 g Se?2«^ ls|gS5Slg6 CD | g «|§|o ^sf:h °11 CD 2 ■ a a '£7 ■ ai. c o o n R3 ara„ ti ,u r tŽ > co ra ra m'5-PG ti 25,45 g R rad n, 5 CD ti S " ra S,g gS j^gHlrilš ®a®“Srt®g'S —, m tiž c >u ra . ti Rž ^ «3 »Psi o > c/l £5 d p CS •S N O a C/2 O M .. e los s > 'rt d-G-5,° d 'ti's^a p a'ti | I E ad -S> n p S ti ad p d CM M .5.« S ra n ra a d M > flltllilsšlHI 0 2,'oZ 73 -s g ti S) ra '5 B.p p 3 2 ŽVtic ^ a ad.ll S'3 a O °>^flfl(Dfl>fl>'> lsl'1 S-SjSSS^.ala lili« hs! ittl Ph O O - H CL 2 5 ra o 8 .S I 1 = 1 " °1S1§» 1.0 N 15 Sbl-gtžS* š-š°odtiž o o-E,^ s s s 2 §f Sif; 43 s d r 8 d- ■5,o^^gdgd ■3 ;p > S 3 -5 ra ra ( .§Sd I p ¥ a? ti o iS .,-, a g 0 &»¥'5'§Hf Sg-s sa >83 ■S.d&d-S.s^d g .ogrado® >“Stil3o| O -r-.’* m O 33 tž 1’° ti o "g E ra « tirSR g d ti-5,d ra ra g d Z ▻ ti p " ra o 3 G7"-*-d fl ^ m E; 127 fl fl ■=• « S d S ra o g fld-g ti Cy a - 5 >0 E 0 '" -^¥tž£ go' H g| E °' kjj 4_» šIIj CD CT" '-• n fl w fl p o §a £ gg ni Ed a E.5,5 27. maja 1993 N'A TRŽNEM PREPIHIH Slovenska produkcija in recesija v Zahodni Evropi Na sorazmerno ugodne obete za izboljšanje produkcije na Slovenskem sredi leta 1993 kažejo: ponovna rast trgovine na drobno po upadanju v prvih dveh letošnjih mesecih, nadaljevanje zmanjševanja zalog neprodanega" blaga pri proizvajalcih, povečevanje vrednosti deviz v tolarjih nad inflacijo in s tem rast konkurenčnosti slovenske ponudbe na tujem, zniževanje obrestne mere zaradi zelo nizkih revalorizacijskih faktorjev (veliki R) ter obeti, da se bo prenehala indeksacija plač, kar bo zmanjšalo tveganje pri zaposlovanju in sklepanju terminskih poslov (zlasti v izvozu, kjer ni indeksacije, pač pa so pogodbeni zneski opredeljeni v devizah). Po drugi strani pa na poslabšanje produkcije kažeta: veliki gospodarski pesimizem (zaradi nesrečnih »interventnih« ukrepov slovenske ekonomske politike) pri poglabljanju in širjenju recesije v Zahodni Evropi. Piše: Franci Križanič V prvih mesecih letos je produkcija hitro upadala pri vseh najpomembnejših slovenskih trgovinskih partnerjih v Evropski skupnosti. Po podatkih londonske revije The Economist se je v Nemčiji industrijska produkcija zmanjševala po 14 odstotkov, v Franciji po 12 in v Italiji po 3 odstotke letno (v te tri države proda Slovenija približno polovico svojega izvoza, upoštevaje tudi trgovino z drugimi jugoslovanskimi republikami). Poleg omenjenih držav je v Zahodni Evropi upadanje gospodarske dejavnosti zajelo tudi Nizozemsko, Španijo, Švico in Švedsko, medtem ko produkcija v Belgiji in Angliji še narašča. Podatki o upadanju trgovine 'na drobno (v večini držav, kjer se zmanjšuje produkcija) kažejo, da se bo recesija še nekaj časa poglabljala. Vlade se je lotevajo na dva različna načina: z zniževanjem obrestnih mer (Nemčija in Francija) in zmanjševanjem deviznega tečaja domače valute (Italija). V podobni recesiji sredi sedemdesetih let se je drugi način pokazal za učinkovitejšega, predvsem pa z negativnimi stranskimi posledicami v tujini (primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi in večja brezposelnost pri glavnih trgovinskih partnerjih) in ne doma. Za Slovenijo je v sedanji zahodnoevropski recesiji še zlasti pomembno, da zmanjševanja povpraševanja iz tujine (zaradi te recesije) ne nadomešča s spodbujanjem domače porabe (v najhujšem primeru celo z »ugodnimi« tujimi krediti finansiranim primanjkljajem proračuna), pač pa z dodatnim spodbujanjem izvoza. Tako kot to počne Italija (in pred njo tudi ZDA). V obdobju sorazmerno visokega povpraševanja po devizah na slovenskem trgu je politika spodbujanja izvoznega povpraševanja že v preprostem dejstvu, da država: 1) ne povečuje monetarne ponudbe, 2) ne dopušča monopolom »mark up« oblikovanja cen (podražitev izdelkov za enak odstotek, kot se spreminja njihov uvozni strošek), pač pa le za tisti del, ki ga ta strošek dejansko predstavlja v končni ceni, ter 3) dopušča nadaljnje tržno zniževanje devizne cene tolarja tako, da ne prodaja deviz iz deviznih rezerv. Pri presoji rezultatov takšne politike bo treba upoštevati časovno obdobje (približno sedem mesecev), ki ga tečajna politika potrebuje za učinkovanje, in pa dejstvo, da je verjetno (sodeč po ekonometričnih ocenah za nekdanjo Jugoslavijo) vpliv upadanja dohodka v razvitih državah bistveno močnejši od vpliva zniževanja vrednosti tečaja naše valute (po ekonometričnih ocenah nekdanje Jugoslavije bi enoodstotno zmanjšanje družbenega produkta Francije, Italije ali Nemčije nadomestilo okoli 5-odstotno zmanjšanje vrednosti slovenske domače valute, merjeno v denarnih enotah teh držav). V Italiji, Nemčiji in Franciji družbeni produkt letos upada zgolj po 2 do 3 odstotke letno, kar je precej počasneje od zmanjševanja industrijske produkcije in je moč nadomestiti z že izvedenim približno 10-odstotnim realnim znižanjem vrednosti tolarja v zadnjih mesecih. Upoštevati je treba, da je ugoden vpliv povečane konkurenčnosti na gospodarsko rast še večji, saj sprememba tečaja ne zadeva samo slovenske trgovine z omenjenimi državami. Če bo protiinflacijska politika vzdržala, bo to pomenilo zadrževanje sedanje, nizke, ravni gospodarske dejavnosti in zaposlenosti, vendar pa vsaj ne njenega nadaljnjega poslabšanja. Ena od možnosti državnega vpliva na krepitev gospodarske dejavnosti in zmanjšanja neugodnih učinkov krčenja povpraševanja po slovenskem blagu v Zahodni Evropi je tudi oblikovanje cone proste trgovine s Češko in Slovaško. Kako hiter in kako močan bo vpliv nastanka takšne cone na gospodarsko dejavnost in blaginjo v državah članicah, je odvisno od obsega medsebojne menjave pred vzpostavitvijo proste trgovine ter od cenovne elastičnosti izvoza in uvoza (dejstva, koliko odprava carin in s tem pocenitev blaga ene ter druge strani vpliva na povečanje nakupa oziroma prodaje iz enega v drugo članico cone proste trgovine). Slovenska trgovina s Češko in Slovaško je v preteklosti (podatki za leto 1990) predstavljala le dva odstotka našega izvoza oziroma uvoza, kar pomeni, da trgovski stiki niso toliko razviti, da bi si ob nastanku območja proste trgovine lahko obetali hitro povečevanje obsega menjave. Če ne drugega, bo enostavno primanjkovalo informacij, kaj in po kakšni ceni je moč kupiti oziroma prodati v trgovini med gospodarstvi naših držav. Drugo je vprašanje cenovne elastičnosti menjave, ki v administrativno vodenih gospodarstvih ni bila visoka, od že dosežene preobrazbe pa bo odvisno, koliko se je prilagodljivost prodajalcev in kupcev v teh državah dejansko povečala. Zelo verjetno bo preteklo še precej Vltave in Ljubljanice, preden bo trgovinska unija Slovenije s Češko in Slovaško znatneje (ali vsaj zaznavno) vplivala na izboljšanje slovenskih gospodarskih tendenc. PUSTIMO ŽIVETI VSAJ TISTIM, KI DELAJO ZA DVA Vlada Republike Slovenije je pred dnevi določila, kot sama pravi, besedilo osnutka zakona o igrah na srečo. To gradivo, ki že leto ali dve leži na poslanskih mizah in je predmet povsem nasprotujočih ocen, je znova dvignilo precej prahu. Pravzaprav toliko, da mnogi spet predlagajo, naj ne bi hiteli in vse skupaj znova dobro premislili. Predvsem zato, ker se ne gre pretirano izživljati nad kuro, ki nam dobesedno pridno nosi zlata jajca. Kdo nam jih bo potlej, če bomo to dragoceno nesnico spravili ob življenje? Osnutek zakona o igrah na srečo namreč predvideva podržavljanje naših igralnic. Denar, ki so ga zaslužili po posameznih slovenskih regijah, naj bi se torej po novem stekal v republiški proračun. Ta pa je, kot dobro vemo, navadna vreča brez dna. Pravega motiva in spodbude za kolektive, ki se ukvarjajo z igralniško dejavnostjo, torej ne bi bilo več. In kjer ni motiva, tudi ni nenehnega rojevanja novih zamisli in nujnega vlaganja v razvoj. Ob kritiki vlade in pomislekih, da bi le-ta podržavila najdonosnejša podjetja, ne gre torej za preganjavico ali kaj podobnega, temveč za utemeljeno bojazen, da bomo v našem turističnem gospodarstvu uničili še tisto, kar bi kazalo še bolj negovati, spodbujati in delavce, ki so zaposleni na tem področju, še bolje nagrajevati. Pa še beseda ali dve o zakonu oziroma o spornem osnutku zakona o igrah na srečo. Ta med drugim pravi, da mora biti v ustanovitvenem kapitalu igralnice Republika Slovenija udeležena z najmanj 66 odstotki. Vendar, kako to speljati? Preprosto vzeti in na- Malce po shakespearovsko: Biti ali ne biti? Bolj po kmečko pa: Negovati in bogatiti s še kakovostnejšo ponudbo ali - podržaviti in uničiti? cionalizirati? Tisto, kar v osnutku zakona prav tako bode v oči, je tudi poglavje, ki govori o delitvi dohodka, ki ga ustvarjajo igralnice. Od dobička igralnice - država naj bi pokasirala kar dve tretjini, delavci bi se morali zadovoljiti s preostalo tretjino - bi država razdelila svoj delež na dve polovici. Ena bi šla v vrečo brez dna, to je državni proračun, druga pa nekakšni »posebni agenciji«, ki bi se ukvarjala za razvojem turizma. Torej spet nove pisarne, novi administratorji in nove gore papirja. Omenjeno »agencijo« naj bi vodil upravni odbor s predsednikom in osmimi člani. Ti ljudje naj bi sedeli tudi v upravnih odborih igralnic in predstavljali Republiko Slovenijo kot lastnika večinskega kapitala. Pri vseh teh načrtih podržavljenja in več kot očitni želji po lahkotni »dokapitalizaciji« se seveda vsiljuje vprašanje, če v tem primeru ne gre za račun brez krčmarja? Bo igralništvo vzdržalo in sploh preživelo, če se bo z njegovim kapitalom mastila državna bi- rokracija? Bodo delavci v Kranjski Gorf, Mariboru, Novi Gorici in drugod še tako garali, če jim bo zaslužek : sproti pobirala Ljubljana? Kaj bomo imeli od najboljše molž-niče, če jo bomo poslali večna lovišča? Razlogov za . to, da so p°' slanci državnega zbora z no- i vogoriškega območja predla- I gali preložitev razprave o spornem osnutku zakona j o igrah na srečo, je torej kat precej. Predsednik in podpredsednik izvršnega sveta novogoriške občine sta opozorila, da so občine, v katerih so igralnice, izključene iz načrtovane delitve denarja, ki naj bi ga država kot večinska lastnica kapitala dobila od dohodka igralnic. Oba moža tudi menita, da je pripravljeni zakon še eden v vrsti tistih, ki dejansko centralizirajo odločanje in seveda z njim tudi denar. Novogoriška občina se lahko torej, če bo nacionalizacija igralnic speljana, kar »obriše pod nosom« za mnoge načrtovane naložbe, za katere bi denar prispevala tamkajšna igralnica. Med načrtovanimi naložbami, ki jih sploh ni tako malo, je tudi gradnja mestnega kopališča. Sicer pa tako prebivalci sončne Goriške kot tudi drugod po Sloveniji ne verjamejo, da bo država smotrno in pošteno delila denar od igralništva. Kdo ve, če se ne bo dejansko porazgubil ati pa šel za kaj takega, česar si • državljani mlade slovenske države ne želimo, kaj šele potrebujemo. Pustimo živeti vsaj tistim, ki delajo za dva. In ob tem dajejo tudi drugim. Kulturi, 1 šolstvu, zdravstvu, za infrastrukturo. Torej tistim, ki sc jim v nobenem primeru rte moremo odpovedati. Andrej Ula9a PLES NA KONICI NOŽA Ples na konici noža - tako so v Mercatorjevem glasilu »M« označili poslovanje v minulem letu, v katerem je celotni sistem prigospodaril okoli milijardo tolarjev izgube ali odstotek prihodka. Eden od vzrokov za takšen rezultat so tudi preverjanja in nove ocenitve vrdnosti podjetij, kar so od podjetij, še preden so izdelala zaključni račun, terjale priprave na lastninjenje oziroma priprava otvoritvene bilance, v kateri mora biti pred lastninjenjem prikazana realna vrednost podjetij in zemljišč. Drugi vzroki pa so seveda prav takšni kot v večini gospodarstva, s tem da je Mercator oziroma so posamezna podjetja tega sistema močneje občutila izgubo bivšega jugoslovanskega trga in premoženja, ki so ga imela širom po Jugoslaviji. Pa seveda slabe likvidnostne razmere doma, majhna kupna moč, finančna nedisciplina, pravne praznine in kajpak - konkurenca zasebnikov, ki jo v Mercatorju ocenjujejo kot »agresivno in tudi nelojalno«. Mercatorjevo poslovno poročilo za lansko leto je tokrat prvikrat ločilo poslovne rezultate od podjetij, ki so v večinski lasti krovnega podjetja, in rezultate drugih Mercatorjevih podjetij in zadrug. Krovno podjetje je večinski lastnik 43 podjetij, v katerih je več kot 11000 zaposlenih. Lani so ta podjetja ustvarila skoraj 78 milijard tolarjev prihodka ali nekaj manj kot 70 milijonov na zaposlenega. V primerjavi z letom poprej, torej letom osamosvojitvene vojne, je prihodek realno upadel za 21,7 odstotka. Odhodki pa so bili za 3 desetine odstotka višji od prihodkov. 1725 zaposlenih v 14 kmetijskih zadrugah pa so ustvarili 13,7 milijarde tolarjev prihodka in za las manj potrošili. Celoten sistem je v petih različnih gospodarskih dejavno- stih (v Mercatorju se ukvarjajo s trgovino, kmetijstvom, industrijo, turizmom, gostinstvom in storitvami) skupaj ustvaril 95,6 milijarde tolarjev prihodka. V primerjavi z letom poprej je tega za 139 odstotkov več. Toda ker so cene v istem času zrasle za več kakor dvakrat, je realno dohodek padel za dobro petino, saj v nobeni dejav- nosti rast dohodka ni dosegla rasti cen. Akumulacija je upadla tudi nominalno, in f° kar za 37 odstotka in koma] presegla 202 milijona tolarjev. Samo industrijska podjetja v Mercatorju so akumulacijo nominalno povečala, vendar le za 5 odstotka kar je glede na rast cen toliko kot nič. Izgube je, kot smo zapisali malo manj kakor milijardo tolarjev. Največ so je prigospodarili v trgovini, skoraj tri četrtine vse izgube, kar je razumljivo glede na obseg dejavnosti. V kmetijstvu so prispevali k skupni izgubi 12 odstotkov, v industriji 6,5 odstotka, v gostinstvu in turizmu 6,9 in v storitvenih dejavnostih 2,3 odstotka-Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih. Lani jih je podjetje zapustilo 11 odstotkov, tako da je bilo v celotnem Mercatorjevem sistemu ob koncu leta zaposlenih še nekaj več kakor 13400 delavcev-Glede na možnosti poslovanja tudi plače niso bile zgledne: v povprečju dobrih 29000 tolarjev ali malo pod republiško povprečno plačo. O tem, kako v Mercatorju plešejo na konici noža letos, pa kdaj prihodnjič-Povzel: B. F Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. m .JU M> TE 27. maja 1993 NA TRZNEM PREPIHU AVTOMONTAŽA NA POTI PRENOVE . Med podjetji, ki so se lani Jeseni prijavila na razpis vla-„ Etinega projekta »Prenova podjetij« in ki so se vladnim ek-;i sPertom zdela dovolj perspek-i, |'vna, da se splača pokriti dve o tietjini stroškov za analizo k razvojnih sposobnosti in trž-)j dih možnosti, je bila tudi ljub-I- hanska Avtomontaža. Ozi-a r°ma bolje rečeno, tisto, kar je Pred štirimi leti od podjetja )- z devetimi, tudi dislociranimi )- j i°zdi, ostalo: malo več kakor i- I °00 zaposlenih v Holdingu ter ,e dveh družbah hčerah, Gota | Srfiosu in Avtomontaži Busu. ir Analizo je izdelala znana sve-1- tovalska firma A. T. Kearney. :a 0 njenih izsledkih in odnosu )- Avtomontaže do njih smo se :o Pogovarjali s predsednikom r- Poslovnega odbora holdinga aj Dragom Lipičarjem. t- j Za uvod malo zgodovine: )- v letu 1988 je takratno Avto-ji Montažo doletela prisilna i- Oprava, kar se je leta 1990 0 končalo tako, da se je osamo-)- Svojilo sedem tozdov (veči-ii doma iz drugih krajev), prežale ' dolženemu ostanku pa je 28 i- Opnikov (največja sta bila ir ljubljanska banka in Petrol) re d°lgove spremenilo v lastnin-re ske deleže. Ostanek se je reor-ia Saniziral v kapitalsko družbo, ni holding z dvema hčerama: :o Avtomontažo Bus in Avto-t- diontažo Cosmos. Po reorga-:o i dizaciji Tama, s katerim Avto-jt diontaža Bus že dolga leta ie ^sno sodeluje, pa razmišljajo i- (v zadnjem obdobju še posebej ir ^dočno) o ustanovitvi zaklju-56 1 Cenega poslovnega sistema za tli Proizvodnjo in prodajo avto-si “Usov, ki bi se imenoval, re-v, im ob :aj :v. ija ie: O' ko ko Lei ič. R- NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:........................................................,... Ulica, poštna št., kraj:.................................................................... Ime in priimek podpisnika:.................................................................. te Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2- Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne:.............................................................................. Žig Podpis naročnika SEJEM PODJETNIŠTVA Konec maja in prve dni junija bosta na Ljubljanskem sejmu hkrati odprti dve prireditvi: peti Marketinški klub, sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme, ter prvi Podjetniški sejem, sejem podjetništva ter izdelkov in storitev, ki spodbujajo in pospešujejo podjetništvo. Podjetniški sejem bo letos kot samostojna prireditev doživel premiero. Na njem se bodo predstavili vsi, ki lahko na kakršen koli način pomagajo podjetnikom. Osnovna zamisel sejma je, da bi že uveljavljeni podjetniki kot tudi tisti obiskovalci, ki bi to radi postali, na enem mestu našli vso ponudbo, ki jim pomaga pri njihovem delu. Vsebinsko je sejem razdeljen na izobraževalne storitve, zavarovalniške storitve, posredovanja zaposlitev oziroma iskanje kadrov, na nakup in prodajo, najem in opremo poslovnih prostorov, na njem bo računalniška in telekomunikacijska oprema, odkrivale se bodo možnosti za nabavo in lizing vozil in za rent-a-car ter servisi, catering storitve in poslovna darila. Prijavljenih je 48 domačih in 12 tujih razstavljavcev, in to iz šestih držav. Najbolj oddaljena med njimi je Tajvan. Podjetniški sejem bo dobrodošla in smiselna dopolnitev Marketinškega kluba, ki bo letos že petič. Tokrat prinaša v ustaljeni program nekaj novosti: prene- šen je z jesenskega na pomladanski čas, poleg podjetniškega pa mu je dodan še sejem umetnosti in starin. Sicer pa vsebinskih sprememb ni. Gre za predstavitev tržnega komuniciranja s poudarkom na delu agencij in medijev. Letošnja vodilna tema sejma je sejemska dejavnost, kjer se bodo predstavile nekatere domače in tuje sejemske hiše, hkrati pa tudi vsi, ki kakorkoli pripomorejo k uspešnemu sejemskemu nastopu. Na sejmu sodeluje 47 domačih in 10 tujih razstavljalcev. Vse tri sejme pa seveda po tradiciji spremljajo še številne druge aktivnosti, predavanja, predstavitve, srečanja, okrogle mize. B. R. 12 27. maja 1993 PREPLITVA SKLEDA ZA TOLIKO ŽLIC Slovenija ima okoli 690 tisoč stanovanjskih enot. Od tega je bilo pred začetkom privatizacije v družbeni lasti približno 230 tisoč stanovanj ali tretjina vseh. Z dnem, ko je stanovanjski zakon začel veljati, je približno tretjina teh družbenih stanovanj pripadla občinam, lastniki preostalih pa so bili republika, razne njene ustanove in podjetja. Republiški stanovanjski sklad, ki se ukvarja z (raz)pro-dajo teh stanovanj, jih je doslej odprodal 88 tisoč, zanje pa iztržil okrog 3 milijarde tolarjev. Letos oktobra, ko se bo iztekel rok za odkup stanovanj, naj bi bila prodana polovica vseh v družbeni lasti. In za kaj gre denar od izkupička teh prodaj? Sklad, katerega glavni finančni vir je del kupnin od prodaje stanovanj po stanovanjskem zakonu, je lani v treh razpisih razdelil med nekaj manj kot 7000 upravičenih prosilcev za okoli 3,6 milijarde tolarjev posojil. Prvi razpis je bil namenjen poplačilu dragih bančnih stanovanjskih posojil. V ta namen so razdelili 1,9 milijarde tolarjev. Z drugim razpisom so sofinancirali reševanje posebnih bivalnih potreb duševno in telesno prizadetih ter ustanovitev Gradbenega centra Slovenije (z okrog 190 milijoni tolarjev); gre torej za nalogo, ki naj bi jo po zakonu vseboval nacionalni stanovanjski program. V zadnjem, lanskem razpisu, namenjenem posojilu za nakup, gradnjo -m prenovo stanovanj, pa so odobrili za okoli 1,7 milijarde tolarjev posojil, pri čemer so do lanskega leta v resnici razdelili le 253,7 milijona tolarjev. Zaradi neenakomernega dotoka in porabe denarja za stanovanjska posojila je moral sklad prosta sredstva med le- tom čimbolj gospodarno nalagati. Že stanovanjski zakon nalaga skladu investiranje v vrednostne papirje - po načelu varnosti in donosnosti naložb. Bankam je posojal denar po 8- do 13-odstotni realni letni obrestni meri, v podjetjih pa je iztržil v povprečju celo nekaj višje obresti (med 8 in 18 odstotki). Skupni znesek naložb je bil ob koncu lanskega leta dobre 4,5 milijarde tolarjev, skupni izkupiček od posojanja denarja podjetjem in bankam ter trgovanja z vrednostnimi papirji pa je bil lani 984,3 milijona tolarjev. Če pogledamo sestavo naložb ob koncu lanskega leta vidimo, da je sklad namenil 52,6 odstotka denarja posojilom iz prvega razpisa, 38 odstotkov posojilom iz drugega razpisa, 6,1 odstotka posojilom iz tretjega razpisa, 13,3 odstotka sredstev je imel naloženih v bankah, 13,3 odstotka v vrednostnih papirjih in 10,9 odstotka v posojilih podjetjem. Letos pa se stanovanjski sklad umika z vseh finančnih trgov, saj se namerava posvetiti samo dajanju stanovanjskih posojil »po ugodni obrestni meri«. Stanovanjski sklad namerava v bližnji prihodnosti razviti stanovanjsko hranilništvo, kapital pa bo povečeval tudi z izdajo lastnih vrednostnih papirjev. Kdaj bo zaživelo stanovanjsko varče- Ohranjanje delovnih mest V prvih stotih dneh delovanja nove slovenske vlade je ministrstvo za delo vložilo največ truda v ohranjanje produktivnih delovnih mest. S tem v zvezi je ministrstvo sodelovalo v 65 podjetjih s 10.144 zaposlenimi delavci, za kar je namenilo 350 milijonov tolarjev. Za financiranje stroškov razreševanja 11.390 presežnih delavcev v državnih podjetjih in drugih proračunskih porabnikih, pa tudi v podjetjih, ki so na Skladu za razvoj, je ministrstvo namenilo 576 milijonov tolarjev, se je na tiskovni konferenci pohvalila ministrica Jožica Puhar. Pozabila pa je povedati, da je v času njenega ministrovanja brezposelnost v Sloveniji narasla od 12.000 na kar 120.000 brezposelnih delavcev... M. F. vanje, kdaj prišlo do izdaje vrednostnih papirjev sklada, je odvisno od dolgoročnega koncepta razvoja sklada, od nacionalnega stanovanjskega programa in od podzakonskih aktov o neprofitnih stanovanjskih organizacijah. Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je ta mesec objavil nov (četrti) razpis za milijardo tolarjev posojil, obrestna mera je R + 3 odstotke, kriteriji za pridobitev posojila pa da so še bolj zaostreni, kot so veljali za minule razpise. In komu so namenjena posojila iz četrtega razpisa? Spet tistim, ki stanovanjskega vprašanje še nimajo ustrezno rešenega, menda pa naj ne bi bil prehudo »socialno obarvan«. Kljub temu tisti, ki že imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje (vendar si želijo nekaj kvadratnih metrov večjo stanovanjsko površino), tudi tokrat ne bodo prišli v poštev. O tako imenovanem komercialnem razpisu namreč za zdaj pri skladu molčijo. Izvedelo se je le še to, da nameravajo predstavniki sklada v naslednjih dneh obiskati poslanske klube, jim predstaviti načrt sklada za letošnje leto ter jih prepričati, naj podprejo njihove načrte. Vladi nameravajo predlagati tudi sprejem zakona o hipotekah. Sicer pa bo sklad počasi lahko vzdrževal le še samega sebe, ugotavljajo odgovorni (zaposleni) v skladu. Kam gre denar od prodaj družbenih stanovanj, ki se zbira v skladu, se vsaj ve; kako ga porabljajo drugi »naslovniki«, še zlasti občine, pa ni znano. Je pa več kot ver-| jetno, da je že izhlapel. Za vse, | ki še nimajo strehe nad glavo o in morda upajo na stanovanjci ske kredite, se tudi zato sto-| let j a nezadržno izteka v »po-55 lomijo stoletja«. y b. SOCIALNA DRŽAVA — naročilnica W prj čzp Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) 'ZV kn*'96 S°CIALNA DRŽAVA' Naročeno mi/nam pošljite na _________________________________________________________ naslov:............................................... Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika: REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva_ Krefta. Francija Pivca. Sonje Pirher, Jožice. Puhar. Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4. Naročeno dne:............................ Žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA PET MILIJARD II IN POL TOLARJEV ZA STANOVANJSKA POSOJILA Četrti razpis posojil stanovanjskega sklada, ki je bil te dni objavljen v dnevnem časopisju, je namenjen predvsem tistim, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, pa tudi tistim, ki želijo zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dozdajšnje stanovanje nadomestiti z novim, primernejšim. Zaradi omejene vsote, gre za milijardo tolarjev, je razpis namenjen le omejeni skupini prosilcev. Višina posojila, ki ga bo prejel posamezni prosilec, bo omejena na največ 40 odstotkov vrednosti'stanovanja, po ceni 1600 mark za kvadratni meter. Obrestna mera bo R+3 odstotke. Odplačilna doba bo največ petnajst let, odvisna pa bo od višine odobrenega posojila. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imele mlade družine, družine z več otroki in invalidi. Na razpis se ne bodo mogli prijaviti tisti, ki so svoje stanovanjsko vprašanje že rešili z nakupom stanovanja po določilih stanovanjskega zakona. Prav tako odpadejo tisti, ki prejemajo socialno pomoč, pa tudi tisti, ki imajo višje osebne dohodke. To je dvakratno povprečje neto plače v mesecu marcu na družinskega člana oziroma trikratno povprečje neto plače v mesecu marcu, če gre za samskega prosilca. Prosilci bodo morali svoje vloge oddati od 31. maja do 17. junija na posebnih obrazcih Stanovanjskega sklada, pri izpeljavi razpisa pa bodo sodelovale tudi občine. S sedanjim, četrtim razpisom bo skupna vsota vseh dosedanjih razpisov posojil republiškega stanovanjskega sklada zaokrožena na dobrih pet milijard in pol tolarjev-Pri prvem razpisu je bilo vloženih 4.774 vlog, odobrenih pa je bilo 30 odstotkov vseh-Drugi razpis je bil namenjen pravnim osebam - invalidskim organizacijam za izboljšanje pogojev delovanja in bivanja oseb, ki so telesno prizadete. Pri tretjem razpisu je prošnjo za posojilo vložilo 5.962 oseb, odobrenih pa je bilo nekaj več kot 40 odstotkov vseh vlog. Edvard Oven, direktor sklada, pričakuje v prihodnje preusmeritev v gradnjo enako kakovostnih, vendar cenejših stanovanj. JM. E OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Masaža srca V okviru ABCD oživljanja smo tokrat pri C - masaži srca. Ne bom ponovno našteval vzrokov za masažo srca. Navedel bom samo osnovni vzrok: srčni zastoj. Če srce ne bije več, moramo nemudoma začeti zunanjo masažo srca. Za začetek priporočajo en do dva udarca, tako da z višine 30 do 40 centimetrov udarimo z robom pesti na sredino prsnice. Če srce ne začne biti, moramo srce masirati-Bolnik ali poškodovanec mora ležati na hrbtu, na trdi podlagi, če morda leži na mehki postelji, je bolje, da ga položimo na tla, pokleknemo poleg njega in tako masiramo srce. Pri masaži srce stisnemo med hrbtenico in prsnico in tako poganjamo kri v srčnem ritmu po telesu oziroma tja, kjer je pomanjkanje krvi najbolj nevarno - to je v možgane. Zato moramo srce stiskati v enakomernem ritmu. Napisal sem, da je treba srce potiskati med prsnico in hrbtenico. Pritiskamo na prsnico, in to ne na spodnji del oziroma na del, ki je mehkejši, ampak na spodnjo tretjino. Pri pritiskih na spodnji, mehkejši del, bi lahko z močnim pritiskom zlomili prsnico in s tem poškodovali jetra. Torej na prsnico položimo dlan leve roke, preko te pa prav tako dlan desne roke z iztegnjenimi" prsti (to velja za desničarje, levičarji pa morajo narediti ta postopek obratno). Srce masiramo z zgornjo roko, pritiskamo sunkovito in močno tako, da se prsnica upogne za tri do štiri centimetre. Nato pritisk popustimo, vendar rok ne odmikamo. Med popuščanjem mora kri priteči v srce. Kadar oživlja ena oseba, mora hkrati z masažo srca nuditi tudi umetno dihanje, in to tako, da napravi dva vdiha in nato 15-krat pritisne na srce. Še enkrat: dva vdiha in 15 stiskov. V tem primeru moramo srce masirati nekoliko hitreje, in to v takem ritmu, da pride na minuto 80 udarcev. Veliko ugodneje za poškodovanca pa je, če ga oživljata dve osebi. Eden daje umetno dihanje, drugi pa masira srce. Pri tem načinu zunanje masaže srca je ritem lahko 60 udarcev na minuto, torej vsako sekundo en udarec in razmerje med vpihom in udarcem ena proti pet. Vpih mora biti med enim in drugim stiskom srca. Pri zunanji masaži srca moramo biti vztrajni. Ni pa to lahko. Če oživlja en sam j človek, se hudo utrudi in je njegova prva pomoč manj uspešna. Najbolje bi bilo, če bi se lahko izmenjavalo več oseb. Obstajajo pa tudi ; priprave oziroma aparati tako za masažo srca kakor tudi za umetno dihanje. Če srce pravilno masiramo in pravilno nudimo umetno dihanje, se ob vsakem vdihu dvigne prsni koš in ob vsakem stisku srca lahko otipamo pulz na vratni arteriji. Seveda začne potem poškodovanec ali bolnik sam dihati in srce začne redno biti. Zatem pa pride tudi k zavesti. Bolnika moramo med masažo srca in umetnim dihanjem vsakih nekaj minut pogledati, ali morda ne diha sam, ali morda srce ne bije. Vendar smemo za tak pogled porabiti največ pet sekund. Če smo pri umetnem dihanju in zunanji masaži srca pravilh^' postopali in seveda okvare niso bile prehude in je bolnik pr-ye! k zavesti, ga ne smemo pustiti samega, ampak ga moramo odpeljati k zdravniku ali v zdravstveni dom ali bolnišnico. Pri njem. njrv.amo biti,-■ da ne bi začel bruhati ali da ne bi prišlo do ponovnega srčnega zastoja. Najbolje je, če zdravnik spremlja bolnika v bolnišnico, da tam nadaljujejo zdravljenje. t-r 27. maja 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA POKOJNINE NA SUHI PAŠI Pred kratkim so slovenski upokojenci zvedeli neprijetno novico: majske pokojnine °do od aprilskih manjše za dobre tri odstotke. S tem pa se bodo znižale tudi vse druge Qa]atve. Takšno odločitev je moral sprejeti upravni odbor pokojninskega zavoda, ko je Pred dnevi sklepal o majski uskladitvi pokojnin in drugih pokojninskih in invalidskih P^jemkov na temelju uradnega statističnega podatka o 3,1-odstotnem znižanju mar-Cevskih plač v primerjavi s februarskimi. Pri svoji odločitvi je moral zavod upoštevati interventni 2akon o usklajevanju pokoj-11111 in denarnih nadomestil za Primer brezposelnosti. Ta za-kon določa, da je treba pokoj -111116 mesečno uskladiti največ Za toliko odstotkov, da povprečna starostna pokojnina, Poračunana na polno pokoj -^nsko dobo, nanese 85 od-stotkov povprečne plače na ZaPoslenega v naši republiki. Pokojnine sledijo plačam To razmerje je bilo vzpostavljeno že v mesecu aprilu, endar pa se to ni tako nega-nmo pokazalo pri pokojni-i j saj so bile februarja iz-Plačane plače veliko višje od jenuarskih. Da pa bi lahko ndi v mesecu maju ohranili °seženo razmerje med pov-Prečno starostno pokojnino, Poračunano na znesek za Polno pokojninsko dobo, in rped povprečno plačo na zapornega, to je 85:100, so se mo-,a e pokojnine znižati za to->ko odstotkov, za kolikor so e v povprečju znižale plače rnarcu. Če tega ne bi upošte-yan> bi kršili interventni zakon. Sicer pa se je pri usklajevali11 zapletlo, saj republiški za-v°d za statistiko v času, ko se Je sestal upravni odbor Za-li^a za P°k°jninsko in inva-Psko zavarovanje, še ni imel Petkov o gibanju marčev-i j " plač. Zato so sklep o us-■ ,adltvi pokojnin lahko spre-j .. šele na korespondenčni Sreča v nesreči pa je bila tem, da je upravni odbor Prejel sklep o dodatku za relacijo upokojencev, še pre-en so bili znani statistični Podatki. Na predlog članice Pravnega odbora Metke °ksandič, sicer predsednice ^obodnih sindikatov Po-/Tavja, so izračunali dodatek a rekreacijo po aprilski in ne P° majski najnižji pokojnini. at° je ta dodatek nekoliko Vlsih kot bi bil sicer. Po tej negativni uskladitvi, 0 je za 3,1 odstotka manj, bo aa]riižja pokojnina za polno Pokojninsko dobo 22.991 to-arjev, najnižja pokojnina za Petnajst let delovne dobe pa 9.466 tolarjev. Kmečka pokojnina bo 11.495 tolarjev, republiška borčevska pokojnina pa 43.089 tolarjev. Najvišja pokojninska osnova bo znašala od 128.189 do 141.559 tolarjev. Višji dodatek za pomoč in postrežbo bo 16.093, nižji pa 8.046 tolarjev. Presoja ustavnosti Svobodni sindikati zahtevajo presojo ustavnosti interventnega zakona, saj onemogoča uresničevanje sistemskega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To utemeljujejo z dejstvom, da ss. vuvVis ' Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o)__ izvod(ov) knjige PRED USODNIMI ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:____________.______ Ullca> Poštna št, kraj: v . /i_ Datum: ___________' ' Podpis naročnika: D Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju je Slovenija s takšno sistemsko zakonodajo sledila ureditvi mednarodnih konvencij, ki na področju socialne varnosti izhajajo iz načela neodtujljivosti, nezastarljivosti in spoštovanja pridobljenih pravic. Prav tako pa je interventni zakon v nasprotju z ustavo samo, po kateri je Slovenija socialna in pravna država. Interventni zakon pa posega v pravice zavarovancev. Interventni zakon bo predvidoma veljal do konca leta. Sicer pa se upokojencem letos ne piše nič dobrega. Pojavljajo se namreč očitki, da dandanašnji zaposleni plačujejo malone četrtino več za pokojninski sklad, kot pa so nekdaj plačevali sedanji upokojenci. Mag. Bole se denimo zavzema za to, da bi primerjali rast mase plač in mase pokojnin, kar pa bi bilo za pokojnine zelo neugodno. Toda vse kaže, da ne bo ostalo le pri tem zakonu. V vladnih krogih je čedalje več tistih, ki pokojninskemu sistemu očitajo, da je preraz-košen za skromen družbeni proizvod, kot ga zmoremo zdaj ustvariti, vrhu tega pa se nenehno zmanjšuje zaposlenost, iz katere črpajo pokojnine. Vendar pa iz pokojninske sklede ne zajemajo le upokojenci, ampak tudi vlada sama. Vlada namreč dolguje pokojninskemu skladu iz naslova najetih posojil in zapadlih obveznosti iz prejšnjih let skoraj deset milijard tolarjev. Za letošnje leto bi morala repu- blika v svojem proračunu za tekoče obveznosti do pokojninskega zavoda zagotoviti več kot 12 milijard tolarjev. Vendar pa so v vladi, namesto da bi dolg vračali, najprej pretehtavali možnost, da bi ta dolg sploh izničili, pozneje pa so začeli razmišljati o posebnem zakonu, po katerem bi vlada ta dolg zavodu sicer vrnila, toda šele v obdobju od leta 1995 do 2005. Do takrat bodo morali upokojenci stisniti pas, kolikor je na njem sploh še ostalo lukenj. V memorandumu ob sprejetju proračuna pa je vlada napovedala, da bo treba porabo v pokojninskem sistemu prilagoditi sedanjim slabim gospodarskim razmeram, sline se ji cedijo tudi po obveznem rezervnem skladu zavoda. Na tiste obljube, ki jih je bilo slišati ob protestu upokojencev, da namreč upokojenci ne bodo v nobenem primeru prizadeti, pa je vlada že zdavnaj pozabila. Marija Frančeškin Zavarovanje za presežne delavce V zadnjih mesecih se povečuje število delavcev, ki so postali trajni tehnološki presežek. Takšni brezposelni delavci so bili doslej ne le brez dela, ampak tudi brez možnosti, da bi ohranili svoje dosedanje prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri skupinski polici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Upravni odbor ZZZS je zato na svoji seji 20. maja sklenil, da tudi takšnim brezposelnim delavcem omogoči, da so lahko še naprej zavarovani pri zavodu z enakimi ugodnostmi kot doslej. Po prenehanju delovnega razmerja se tako lahko delavci v roku 30 dni posamično zavarujejo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pod enakimi pogoji, kot so bili doslej zavarovani. V roku 30 dni od sprejetja tega sklepa pa se lahko pod enakimi pogoji prostovoljno zavarujejo tudi tisti zavarovanci, ki so že prej izgubili delovno mesto. M. F. ZAŠČITITI NEKADILCE Zadnji dan v maju, to je 31. maj, je svetovni dan nekaje-nja, na katerega bodo opozorili tudi slovenski nekadilci na osrednji prireditvi v Celju. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO so stroški zdravljenja obolenj zaradi kajenja višji od prihodkov, ki jih državi prinašajo davščine in prispevki od prodaje cigaret. Vzgoja nekadilskih generacij ima prednost v vseh naprednih okoljih. Še več. Izkušnje v razvitem svetu kažejo, da dolgoročna vzgoja in skrb za lastno zdravje zagotavljata uspeh. Pri nas smo na tem področju šele na začetku. Omejevanja kajenja se lotevamo predvsem z novim zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je ta hip še v skupščinski proceduri. V Sloveniji kadi vsaka tretja ženska in vsak drugi moški. Kadi celo vsak tretji mladoletnik od 14. do 17. leta. Posledice kajenja so poslabšano zdravstveno stanje in patološka nagnjenja prebivalstva. V dokumentih WHO »Zdravje za vse do leta 2000« piše, da tobak vsako leto povzroči 800.000 smrti v Evropi, ob sedanjih gibanjih pa naj bi ta številka do leta 2025 narasla na dva milijona Evropejcev vsako leto. Polovica vseh, ki jih pokosi tobak, umre v starosti od 40. do 69. leta. V Sloveniji je med letoma 1985 in 1991 umrlo za pljučnim rakom 5394 prebivalcev. Ob pol milijona prodanih cigaret dnevno je žgoč problem tudi pasivno kajenje, ki ogroža zdravje nekadilcev, še posebej otrok. Sprejem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov naj bi zato zaščitil nekadilce in jim po- skušal zagotoviti ozračje brez v cigareian m omejevanje pro-cigaretnega dima, predvsem izvodnje, propagiranja in pro-na delovnih in javnih mestih, daje tobačnih izdelkov. Do Skladno z navodili Sveta leta 2000 pa naj bi število ka- Evropske skupnosti naj bi za- dilcev v Sloveniji zmanjšali na kon predpisal tudi znižanje 20 odstotkov, vsebnosti škodljivih sestavin M. F. ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM m M Cena 580,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. -W-v- • V' • V' V Knzisca Prečkam križišče na Ajdovščini in pred mano se ustavi nekaj maskirnega, glasno ropotajočega, elegantno hitrega, na motorju sedečega z modro in rdečo lučjo, ki sicer pripada državnikom, in če jih spremlja vojska, je to lep rezultat minulosti v sedanjosti. Ob takšni luči moraš nemudoma vkraj, ob stran in te ni. Še Martin Krpan je prestavil svojo kobilico, ko mu je cesarska kočija (brez spremstva) prišla naproti. Res, da je govoril, kako tovori brusne kamne, res pa je tudi, da danes to ne gre. Pred Zvezdo, tistim znamenitim Plečnikovim parkom, je na motorju mimo mene pridivljal policaj in potem nadaljeval svojo vožnjo po bivši Titovi, kajti ob takšnem početju bo to vse manj Slovenska cesta. Seveda ni bilo nobenih luči ali siren, in glej ga vraga, nekaj minut hoda za tem vidim šekastega motorista, ki sem ga prej opisal in je nosil oznako VP. To bo verjetno zato, ker nimamo protizračne obrambe in je znano, da je v gostem prometu motor hitrejši od avta. Ampak dan prej je tam ob kamniški progi pred Trzinom na travniku pristajalo letalo. Kar tako, samo po sebi in verjetno ni bilo vojaško. Ampak zame je bila tudi to novost. Tale Milan preveč potuje in preveč vidi. Takrat ko ministrstvo za kulturo reže v imenu novo nastale demokracije po svojem najboljšem vedenju in znanju, obramba v celovitem pomenu besede vpije, kako smo ogroženi, ker nimamo tega in tega. Gospe in gospodje, ki to nismo, ker biti ne moremo, tovarišice jn tovariše, pa so, nam. vzeli, .za nas. so javna dela in klanjanje slaboumju politike, ki na naš račun išče svoje koristi političnega ravnotežja. Tam pri Boštanju, pišem znova, stoje stebri, ki naj bi nosili cesto nad rodno ravnico. Še danes so dokaz volilnih obljub, pa so nastali' pred tisto polstoletno vojno. Je pač tako, da volilci vedno plačamo! Ne hudujte se niti name niti nase, ko to berete, naše plače in drugi prejemki so previsoki, prebrali smo, da naj bi postali v nekem projektu cerkvena država (E. M. Pintar), le za vbogajme ne bo ostalo nič. Lahko pa rečemo in storimo, da nas je nekaj v hlačah. Pisma bralcev so bila vedno ventil oblasti, svoj srd institucionalizirajmo! Milan Bratec S prvim januarjem letošnjega leta je bil odmrznjen odlok o razdelitvi javnega zavoda SNG Ljubljana na zavode. Tako je Opera in balet SNG Ljubljana postala samostojen pravni subjekt s statusom javnega zavoda. Z istim datumom je bil na osnovi javnega povabila, ki ga je objavilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom bivšega ministra Boruta Šukljeta, za vršilca dolžnosti direktorja Opere in baleta imenovan Žare Prinčič, in sicer za čas do konstituiranja javnega zavoda, najdalj pa za eno leto. Dobra poteza, bi lahko dejali, naj na vodilna mesta pridejo mladi in prodorni ter strokovno usposobljeni ljudje; morda so tako mislili celo zaposleni v Operi. Vendar je bilo morebitno zadovoljstvo kratkotrajno. Pričakovati je bilo, da se bo vršilec dolžnosti direktorja najprej lotil statusnih vprašanj Opere, saj je bil zavod - tako je še sedaj - brez organa upravljanja in brez splošnih aktov. Toda namesto postavljanja temeljev novega zavoda se je direktor - hkrati ima menda tudi status umetniškega vodje za-" voda, iz odločbe o imenovanju ni razvidno, ali je imenovan za' obe funkciji, za 50 odstotkov povečani osebni dohodek pa naj bi dokazoval, da opravlja tudi umetniške naloge - lotil v repertoarju nenačrtovanega projekta Verdijevega Rekviema, ki ga je tudi dirigiral, rekoč, da bodo prihranili denar. Hkrati je poslovanje Opere po mnenju poučenih potekalo precej po domače, obseg in vsebina Za tretjino cenejši učbeniki Letošnje šolsko leto se izteka z vsemi skrbmi, obremenitvami in napetostmi za otroke in starše, ki so značilne za še vedno mrzlično in travmatično zaključevanje ocen in zbiranje redov za spričevala. Pravzaprav še najmanj skrbi - razen seveda učiteljem in šolskim oblastem - povzroča napovedana šolska stavka, četudi utegne - če bo - marsikomu prekrižati lepo zamišljene načrte, kako čim elegantne j e speljati šolske obveznosti. Pa pravzaprav ne gre za to, pisati hočemo o drugi skrbi, ki spremlja zaključek šolskega leta in ki jo v zadnjih letih spodbudi pismo Modrega Janeza - nakup učbenikov in šolskih potrebščin za novo šolsko leto. In ta skrb naj po zatrjevanju ljudi s šolskega ministrstva z ministrom na čelu letos ne bi bila tako boleča in pekoča za žepe staršev. Na ministrstvu namreč zatrjujejo, da so z zadrževanjem cen ostale cene učbenikov no- minalno na ravni lanskih. Pravijo, da primerjava indeksov rasti cen na drobno v obdobju med aprilom 1992 in aprilom 1993, ki je 136,6 odstotka, ter indeksom cen življenjskih potrebščin, ki je 135,4 odstotka, pokaže, da so cene učbenikov v letošnjem letu v povprečju realno nižje približno za tretjino. Ker bo vlada svojo dosedanjo politiko do cen učbenikov nadaljevala, sodijo, da do začetka šolskega leta 1993/94 ni pričakovati povišanja cen učbenikov. To je brez dvoma ena redkih spodbudnih stvari za starše v zvezi s šolo, ki jim bo omogočila, da bodo vsaj malo lahko porazdelili stroške za knjige in jih poskušali uskladiti z izdatki, ki jih čakajo z morebitnimi počitnicami in dopusti, pa jesenskimi stroški z ozimnico in kurjavo in še čim. Ko gre za učbenike, pa je treba povedati vsaj še dve stvari. Najprej, katalogi učbenikov nikakor ne pomenijo (tudi pri Modrem Janezu ne), da bodo vse navedene učbenike učenci resnično potrebovali. Razredniki so bili zadolženi, da do začetka maja pisno obvestijo starše, katere učbenike bodo učenci dejansko potrebovali v prihodnjem šolskem letu. Upajmo, da so tudi zamudniki to že storili. Dejanski znesek tako utegne biti polovico nižji. In drugič. Zavod za šolstvo je anketiral osnovne šole, kolikšni so stroški učbenikov za posamezne razrede. Primerjava je pokazala, da so razlike več kot trikratne. Skrivnost tiči v učbeniških fondih, ki jih imajo na tretjini slovenskih osnovnih šol in so najbolj razširjeni na šolah na Goriškem, koroškem ter na celjskem in mariborskem območju. Najslabše je na novomeškem in v Ljubljani. Na novogoriških šolah na primer je znašala letna obrabnina za učbenik v letošnjem šolskem letu 300 tolarjev. Očitno je z dobro voljo mogoče narediti marsikaj. I.Ž. idikati O l Svobodni Sindikati w Slovenije Namesto statuta Opere dirigentska palica funkcije vršilca dolžnosti nista bila opredeljena, interne zakonodaje ni bilo, organov upravljanja in nadzora tudi ne, zaposleni pa so bili z redkimi izjemami neinformirani o dogajanju. Danes poslovanje Opere in baleta normativno urejajo edino zakon o zavodih, odlok o razdelitvi SNG Ljubljana, pa seveda zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in delovnih razmerjih. Ti akti seveda specifike zavoda ne upoštevajo, zaenkrat upoštevajo še staro sistemizacijo delovnih mest, za izvolitev notranjih članov sveta pa so na zboru delavcev sprejeli začasni pravilnik o njihovi izvolitvi. Ob tem imajo v Operi delovni osnutek statuta, ki je pripravljen že leto dni, pa se z njim ne dogaja prav nič. Dogodkov )n dejstev torej dovolj, da se je zganil samostojni sindikat SNG Opera in balet * Ljubljana, ki je ta hip praktično edina organizacija, ki v Operi deluje. S predsednikom samostojnega sindikata SNG Opera in balet Tomažem Pinterjem, sicer violinistom v opernem orkestru, smo poskušali nekoliko bolje spoznati probleme, s katerimi se srečujejo. »V našem samostojnem sindikatu smo prepričani, da se na ministrstvu za kulturo igrajo z osrednjo nacionalno kulturno hišo in kljub našemu opozarjanju na težave ne ukrepajo,« pravi Pin-ter. Kritiko seveda doživlja kolektiv Opere in baleta, tako je bilo na primer pri predstavi Rekviema, čeprav smo pravočasno opozarjali, da bo preslabo pripravljen. Še več, zaradi upravičene kritike, za katero je bil celo pooblaščen, je član kolektiva Opere doživel nezakonit suspenz direktorja, ki ga je moral razveljaviti inšpektor za delo mestne uprave inšpekcijskih služb. Primer celo ni edini, tudi sicer je na področju pogodb o delu, avdicij, nastavitev, zaposlovanja in odpuščanja, pa o tem, pri kom pri plači »šparajo« in pri kom ne, veliko nejasnosti, če ne samovolje. Da je tudi kovačeva kobila bosa, dokazuje, da niti Žare Prinčič nima urejene delovne knjižice. Vanjo ima kot zadnjo končano izobrazbo zapisano srednjo šolo, knjižica na prejšnjem delovnem mestu ni zaključena, šele 25. maja pa je naročil, naj mu v strokovni službi pripravijo pogodbo o delovnem razmerju za vršilca direktorja Opere. Z odlokom o razdelitvi SNG Ljubljana sta obvisela v zraku Gledališki atelje in DSSS, ki glede na sodni register sploh ne obstajata. Tam zaposleni so v povsem brezpravnem položaju, enoti sta formalno ukinjeni, nista Tomaž Pinter pa razdeljeni med obstoječe javne zavode, ki so pri razdružitvi nastali. V kolektivu so zelo zaskrbljeni, saj z direktorjem ne morejo pravočasno in normalno urediti najosnovnejših stvari. Direktor je težko dosegljiv, ko bi ga najbolj potrebovali, je v tujini. Če upoštevamo še prevladujoče mnenje, da je izredno nekomunikativen človek, potem ni čudno, da se v Operi počutijo brez vodstva. Pinter je povedal, da se počutijo kot Albanci na Kosovu, tako nemočni so. Ob tem se v. d. direktorja menda obdaja z zunanjimi sodelavci in svetovalci, čeprav pravega učinka tega sodelovanja ni videti, ob tem pa ne upošteva strokovnih mnert znotraj kolektiva. Ko se p°jaV1 problem, v. d. direktorja izgine lZ hiše, ob tem pa različne prekota-čitve rokov za plačilo računOVi tožb, pogodb povzročajo znatn6 finančne posledice. Samostojni sindikat delavce' Opere in baleta je s pismi veckr opozarjal ministra za kulturo Ser gija Pelhana na nadaljevani£ krize vodenja v tej ustanov1, V njih so opozarjali, da so se zav^ dali, da razmer v Operi ni rešiti čez noč, da pa vendarle tu po določenem času prilagajan) v hiši ni videti znakov izboljšanj3; Celo obratno, medsebojni odno se zaostrujejo, nezadovoljstvo se veča, kopičijo se novi in no očitki na račun dela v. d. direk' torja, tako na organizacijski k° umetniški ravni vodenja. Prebij -plač se poglablja, sporno je °ce nje vanj e umetniške kvalh6,^ mnogih zaposlenih. Tudi infom" ranost ansambla je slaba. Da z ministrstva na to ni posek' nega odziva, daje misliti. Upa1)10: da osrednji glasbeni gledališč1 hiši niso namenili usode premnogih podjetij v gospodarstvu, ko s0 zaradi nakopičenih težav šl3 v stečaj, že naslednji hip pa so bila ustanovljena nova podjetja z enakim predmetom poslovanja, le P°' lovice delavcev niso zapos*11 v njih. Primer še nekaterih umetniških hiš v Sloveniji opozarja, da tudi takšno sklepanje ni povse111 iz trte izvito. Samostojni sindikat delavce' Opere in baleta se je pred kratki111 povezal s sindikatom kulture Sl°( venije in ga zaprosil za pomoč prl reševanju nakopičenih težav. Tarn so dobili zagotovilo, da bo sindikat kulture Slovenije zaščitil vsakega posameznega svojega članS' In to zaščito bodo delavci Oper1 očitno potrebovali. V Operi in baletu namreč vršilci dolžnosti prihajajo in odhajajo, kolektiv P3 ostaja in mu ni vseeno, da doživi]3 kritike, na račun drugih in izgublja občinstvo. Svojo kakovost so imeli velikokrat priložnost dokazati in so jo tudi dokazali, za slabo in neučinkovito vodstvo hiše P3 niso sami krivi. Prav zanima na5, kakšne bodo naslednje p°teze v Operi. Igor Žitnik Zapisi iz sarajevskega pekla, agonija glavnega mesta BIH, kot jo doživlja in opisuje Miroslav Jančič. Pravnik, novinar, kulturnik, romanopisec in dramatik. Na začetku bosanske drame še jugoslovanski veleposlanik v Gani, zdaj tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva BIH, opisuje pustolovsko vračanje v rodno Sarajevo. Vsa tragedija in trpljenje Sarajevčanov v iskrenih, živih literarno reportažnih zapisih. Dokumentarnost akterja in priče sarajevskega peklenskega plesa, pomanjkanja, lakote, granat, ostrostrelcev. Vsak dan soočen s smrtjo, a zvest svojemu mestu v novi knjigi naše založbe GLASNIK PEKLA Knjigo bogatijo dokumentarni posnetki Zvoneta Šeruge. Za 1.850 SIT jo lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 061 321-255, 110-033. ................................;....i.... .j........ §4 NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročamo izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:........................,.......... Ime in priimek podpisnika: ........................... 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom poravnal po povzetju Naročeno dne:............................ žig te bi Sl v !ji ja ra b, D tl; Z re D. hi h; v 3. 3, k; ki v, ša or di h; h; la in O, za šk k; iz] de s i z lal sb Pr ka Ki v Ja z je isl an ril sle ga bj( v cit Pri Br orr mi Kaj se kuha v novomeški Dolenjki VELIKE RIBE ZRO MAJHNE Ni nujno, da družbeno premoženje kopni le v podjetjih, v ka-®rih so se (divje) privatizirali. Ugotovitev sama zase govori, da ^ t°rej po logiki stvari morala biti predmet revizijske obdelave tudi podjetja, za katera dobijo organi pregona signal, da se y njih na veliko krade. SDK je takšne »revizije« dolžna opraviti po čisto običajni službeni dolžnosti. Tembolj v primerih, ki Jasno kažejo, da je takšna kraja družbenega premoženja zgolj Rafinirana oblika priprave na lastninjenje. Takšnih podjetij bi bržčas našli na ducate. Tokrat smo se ustavili v novomeški Dolenjki. ;e\ ral er-njf ivi’ iier nja| ija- Dogajanje v tem podjetju je osi našo pozornost pritegnilo se 2 anonimnim pismom, v kate-ovi Rem nas »prizadeti delavci »k- tJolenjke« seznanjajo z nečedno* temi posli vodilnih ljudi. Nez-eia Rani pisci omenjajo primanjk-ce' tej 9 milijonov tolarjev blaga ete v skladišču v Bučni vasi, ki' R500 kg manjka kave in za R teilijone embalaže. Poleg nekaterih drugih umazanih reči, te (ne)dokazane ne sodijo v casopis, temveč kvečjemu za Sanke novomeških gostiln, °teenjajo tudi visoke plače vo-telnih (ca. 300.000 tolarjev) in tekatere njihove povezave, ki Rai bi jim omogočale, da de-ia' tejo z (družbenim) podjetjem ,0' JR delavci kot svinja z mehom, lik Omenjena je bila tudi privati-et- Racija in preiskava novome-“R fteh kriminalistov, ki da se že ;ar nekaj časa ukvarjajo s podjetjem. Za naš časopis pa so testvene navedbe, iz katerih tenaja, da morajo nelojalni delavci in poslovodje računati s sikano in narobe: kdor dela ? roko v roki z vodstvom, je tehko brez skrbi. Navedena Rte bila tudi dva konkretna Primera, o katerih nekaj več kasneje. Beležnico smo začeli polniti pisarni direktorja Dolenjke 0 ajieza Jakopina. Seznanjen s_ 2 vsebino anonimnega pisma jf direktor ugotovil, da je lskati neposredni vzrok za p khonimno pismo v »nekate-jS’ rte« kadrovskih rošadah po-1 s °vodij in pa v suspenzu, ki §a je podpisal za poslovodki-' i° njihove trgovine Market ^ v Žužemberku Željko Bra-- Jakopin je bil celo prepričan, da je anonimka delo račikove. Glede tega velja °teeniti, da je disciplinska ko-teisija Bračikovi izrekla tudi izključitev iz delovnega razmerja, ki ga je te dni potrdil tudi delavski svet. Naj bi bila ona nelojalna do vodstva podjetja? Direktor Jakopin je nadaljeval z manjki v skladišču in priznal, da je bilo nekaj manjka v blagu. Omenil je številko 3 milijonov tolarjev in poudaril, da nima natančnih podatkov. Hkrati je dodal, da stvar raziskuje UJV. »Mi nič ne skrivamo,« je pribil Jakopin in dodal, da »vidi več možnih vzrokov za ta manjko: sum kraje, zamenjava blaga itd.« V nadaljnjem pogovoru se je nekoliko izcimila nova številka 8 milijonov tolarjev blagovnega manjka, kar med brati pomeni, da je v skladišču preprosto zmanjkalo blago ali da ga je, po domače povedano, nekdo ukradel. In kaj zdaj? Jasno, zdaj je bila problematična inventura. Na navedbo v anonimki, da inventura po »dveh mesecih usklajevanja v skladišču Štirna, na upravi pa ne«, je Jakopin povedal, da so ta manjko »finančno zaprli« tako, da so izkoristil možnost kala, ki je predpisan za živilsko trgovino itd. Pri tem je omenil tudi prejšnji nepopoln računalniški sistem, ki naj bi bil po njegovi razlagi tudi možen krivec za manjke. Zdaj da so ga nadomestili z novim, ki naj bi takšne manjke onemogočal. Kriminalisti delajo Mimo tega se je v podjetju vzporedno dogajalo marsikaj. Če si podrobneje ogledamo omenjene »kadrovske rošade«, se velja najprej ustaviti v Marketu v Žužemberku. Bilo je vse v najlepšem redu, ko je v tej trgovini sklenila svoje poslovodenje omenjena Željka Bračika. Vodstvo Do- "• Pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • ki?raPtk Pr°St0' raZUm,jivo • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 Novo mesto Glavni trg 24 te/.: 069/23-606 fax: 068/24-898 lenjke jo je poslalo tja, da bi postavila na noge njihovo zanikrno izpostavo. In res: Bračikovi je uspelo v nekaj mesecih dvigniti promet za več kot 100 odstotkov. Nobenih za-petljajev ni bilo niti pri primopredajni inventuri, s katero se je Bračikova poslovila iz Žužemberka. Dokaz: po njeni vrnitvi v Novo mesto ji je vodstvo predlagalo, naj prevzame diskont ali pa trgovino na Kristanovi. Bračikovi je bila iz zdravstvenih razlogov ljubša trgovina na Kristanovi, ki pa je bila po njenih besedah zanemarjena, še zlasti pa so jo zmotile nekatere druge stvari. Predvsem tudi manjka? Bračikova: »V trgovini so takšni manjki prej pravilo kot izjema. Nastanejo zaradi kraj, zaradi majhnih daril stalnim strankam itd. Poslovodje so pri inventurah prisiljeni ta izpad nekako nedo-mestiti. Obstajajo različni prijemi, ki jih vodstvo Dolenjke dobro pozna in tudi tolerira. Seveda ne vsem. Ne morem razumeti, da so našli tako banalen razlog, da so me po 29 letih dela pri Dolenjki na tak podel način vrgli na cesto!« Blažičeve vrečke... Prav zanimivo: zaradi podobnih in hujših dejanj se je logramov kave, embalažo itd.?! To pa še zdeleč ni vse. Med zanimivimi navedbami v anonimki so tudi polivinilaste vrečke, ki da jih izdeluje žena komercialnega direktorja Janeza Blažiča. Dolenj kini poslovodje naj bi bili prisiljeni nabavljati samo vrečke Blaži-čevih, in to po 8 tolarjev za komad, medtem ko bi jih od drugih izdelovalcev lahko dobili že po polovični ceni. Glede tega je bil direktor Jakopin takole diplomatski: »Mi vrečke kupujemo od obrtne zadruge Hrast iz Novega mesta. Če so to Blažičeve vrečke, ne vem. Nimam natančnega do 80 odstotkov višje maloprodajne cene od tistih, ki jih je trgovina dobila po dospetjih iz skladišča in po katerih bi morali kupci kupovati blago. Hkrati je opazila, da je v tej trgovini nenormalno veliko zalog Krkine kozmetike (za ca. 300.000 tolarjev), ki se je v trgovini prodajala na divje. Pomeni, da vanjo ni prišla z dobavnicami po redni poti, temveč bogsigavedi kako. Bračikova je vse to omenila komercialnemu direktorju Janezu Blažiču in poudarila, da trgovino vzame le pod pogojem, da se cene znižajo in pospravi kozmetika. Bračikova pravi: »Tedaj mi je Blažič zažugal: Tudi kozmetiko boš vzela!’« Od kod je prišla ta kozfnetika? Stvar prepuščamo kriminalistom, za nas pa je zelo pomenljivo, da je kozmetika izginila neznano kam, ko so v podjetje prišli kriminalisti. Po tem dogodku se je kmalu izkazalo, kdo je gospodar v hiši. Bračikova nikoli ni postala poslovodkinja trgovine na Kristanovi. Stvari so se zasukala čisto drugače. Blažič je najprej odredil, da se ponovno preveri primopredajna inventura v Žužemberku, kjer je Dolenjkina interna kontrola ugotovila za 96.269,90 tolarja izkazane previsoke vrednosti zalog. Bračikova prizna, da so bile njene cene pri 15 artiklih višje kot na dobavnicah, ker je po njenih besedah pri kakšnih 2.500 postavkah mačji kašelj. Zraven tega je povedala, da v Novem mestu ne pozna po- 1 slovodje v družbeni trgovini, ‘ ki se pri inventuri ne bi tako ali drugače izognil manjku. In j res: sodni izvedenec je ugotovil, da je znašal primanjkljaj v Žužemberku po popravku omenjenih 15 artiklov na prave cene borih 28.312,30 tolarja. Kako je prišlo do tega na disciplinski komisiji znašel tudi poslovodja na Kristanovi. Dobil je pogojno kazen in dela naprej kot poslovodja. Je on lojalen? In še bolj zanimivo: vodstvo Dolenjke je postavilo na cesto poslovodkinjo, ki so ji ugotovili (tako sodni izvedenec) za približno 95.000 tolarjev inventurnega presežka oziroma 28.312 tolarjev resničnega manjka. Kdo bo postavil na cesto vodstvo, ki se je in se še na vse pretege trudi, da bi nekako »uskladilo«, zdaj se že govori, 12,5 milijona blagovnega manjka, več kot tisoč ki- vpogleda...« Spet zanimivo: direktor Jakopin nima natančnega vpogleda še v mnoge druge stvari, ki jih te dni odkrivajo novomeški kriminalisti in za katere upamo, da jih bodo v fazi utemeljenega suma tudi predstavili javnosti. Kdo torej vodi Dolenjko? Iz anonimke izhaja, da naj bi vse niti držal v svojih rokah komercialni direktor Blažič, čemur Jakopin s svojim »nenatančnim vpogledom« .v nekatere zelo pomembne reči pravzaprav pritrjuje. Že nekako klišejsko zaudar- jajoče pa je, da ima direktor na drugi strani zelo natančen vpogled v »grehe« poslovodki-nje, ki ji kriminalisti med hišno preiskavo niso našli niti ene samcate bucike, ki ima zdelan avto in ki živi s sinom, zdaj brez sredstev za preživljanje, v skromnem stanovanju razpadajočega bloka brez dvigala. Ce pogledamo plače, je odgovor na zastavljeno vprašanje jasen. Jakopin nam ni hotel izdati natančnih številk, povedal pa je, da imajo vodilni v Dolenjki plače skladne s priporočili društva Manager in da te izražajo razmerje 1:5, pri čemer je 1 povprečna plača na zaposlenega 38.000 tolarjev. Za konec poglejmo še sklep disciplinske komisije, s katerim so v Dolenjki postavili na cesto Željko Bračiko. Iz njega izhaja, da je Bračikova »zlorabila svoj položaj ali prekoračila dana pooblastila«, da je »zlorabila svoj položaj z namenom, da bi izsilila kako korist za sebe in druge,« da je »ponaredila ali uničila listine in dajala krive podatke v zvezi z listinami z namenom preslepitve«, da je povzročila premoženjsko škodo podjetju z nevestnim opravljanjem svoje dolžnosti ali naklepno in da je »nezakonito razpolagala z družbenimi sredstvi in s tem sebi ali komu drugemu pridobila premoženjsko korist« itd., itd. Sklep, ki ga je potrdil zdaj tudi delavski svet, je podpisal Leon Urbančič. Zanimivo pri tem je, da je bilo to pisanje dostavljeno tudi odvetniku Nacetu Štamcarju, ki ga No-vomeščani poznajo kot predsednika občinskega sindikata in gorečega borca za delavske pravice v nekdanjem novomeškem podjetju Iskra Tenel. Takrat, v razvpiti novomeški gradbeni aferi, je udrihal čez tako imenovano tehnomened-žersko uzurpacijo samoupravljanja, danes proti delavcem zagovarja prav to. Kako čudno so se spremenili časi in ljudje. Kakor koli že, Dolenjkine delavce čakajo hudi časi in o njih bomo v našem časopisu še pisali. , . ^ Ivo Kuljaj Pa pravijo, da imamo pajkov za odvažanje napačno parkiranih avtomobilov preveč! Vendar, da ne bo nesporazuma: s tem lepotcem se v Ljubljano vozi na sestanke gospod državni svetnik Erih Šerbec iz Maribora, ki je tudi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Kajpak se mu vedno zelo mudi, pa zato parkira kar tam, kjer naj bi dihali pešci in kolesarji. Zdi se mi, da ima gospod Šerbec dobre zveze s policijo, saj lastniki »zaparkiranih« koles na avtomobilu še niso opazili belega listka. A. V. 27. maja 1993 RAVBARKOMANDA Humoreska Vizionarska Titova štafeta 27. maja 1993 -le »Kdo pravi, da je Titova štafeta mrtva?« je izzivalno vprašal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok izza šanka bifeja Bližnja srečanja posebne sorte ter na široko odpil svoje pivo. Na mah smo se spomnili, da je prav danes 25. maj, še pred nedavnim na pol zapovedan praznik mladosti, ki si ga je Tito izbral za svoj rojstni dan in blagovolil vsako leto od izbranih mladincev na stadionu JNA v Beogradu prejeti štafetno palico. A čeprav so nas zagrnili spomini, je bila izzivalnost vprašanja oziroma trditve tovariša Neposrednega premočna, da bi se predali sanjarijam o »največjem sinu jugoslovanskih narodov in narodnosti.« - Kako, da ni mrtva? Saj se vendar še spomnite, da je bila zadnja štafeta leta 1987, takrat ob aferi s plakatom Neue slowe-nische Kunst... »Pa se sposmnite, da je Tito ob svojem rojstnem dnevu vselej povabil tudi najmarljivejše in najvestnejše pionirje in pionirčke na marcipan, čokolado in pomaranče?« - Ja, saj to so kazali po filmskih tednikih. Mi pa smo razmišljali, kakšen okus imajo marcipan, pomaranče in čokolada... »Ali torej nikdar niste bili povabljeni v Beograd?« - Jaz ne. Nisem bil najpridnejši, pa tudi če bi bil, saj veste, da so bili ti otroci posebej skrbno izbrani, skratka iz naših najboljših družin... »Saj pravim, če se danes ozrete po parlamentih držav, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, sem prepričan, da boste našli-nekaj teh nekdanjih Titovih pionirčkov v njih...« - Ali mislite, da sta Tudman in Miloševič kdaj zobala marcipan iz maršalove ročice? »Zakaj pa kukate k sosedom? Saj imamo domač parlament. Ali mislite, da nadobudnih slovenskih pionirčkov ni bilo pri Titu?« - Ja in kateri naj bi to bili? »Dajte, spustite no malce domišljijo na pašo. To so bili vendar tisti, ki so od doma vedeli, kako se jedo pomaranče, kakšen okus imata čokolada in marcipan.« - Ali mislite, da Titova štafeta ni mrtva, ker taisti štafetniki spet sedijo v parlamentu? »Ne, ne samo zato! Ampak saj se spomnite, kaj je bil glavni vic vseh teh štafet?« - Ja, kaj! Mladinci so tekli... »In!?« - Kaj in!? »No, in nosili so palice. Ali še vedno ne razumete. Tovariš Tito, ki je bil vizionar, je že takrat vedel, kaj se bo zgodilo po njegovi smrti, in je zaukazal, naj mu vsako leto prinesejo nekaj palic, da se bo lahko Jovanka ogrevala.« - Ja, ampak nazadnje so mu nosili tudi kovinske in steklene palice.. »Saj zato pa je raje umrl.« - Ca . čakajte, čakajte, zdaj pa temeljito nakladate. Sicer pa še vedno ne vem, zakaj naj štafeta ne bi bila mrtva? »Ste gledali kaj televizijo pred pol leta?« - Seveda sem jo. »No, potem ste videli, kako Sarajevčani tekajo po mestu s palicami?« - Ah, to torej mislite... »Ja, vidite in zdaj, ko je Vance-Oivnov načrt padel v vodo, lahko Bosanci spet počasi začno s štafetnimi teki. Za zimo se je treba založiti s kurjavo.« BOGO SAJOVIC Bučarjeva dikcija Horoskop Kako postati junak Želja po zaslužku je v 19. stoletju pripeljala v Severno Ameriko množice revnih Evropejcev. Eni najštevilnejših so bili Irci; bežali so pred angleškim zatiranjem in lakoto, ki je grozila zaradi prenaseljenosti in slabe zemlje v stari domovini. Med njimi je bil tudi Joseph Kennedy. Ta je v nasprotju z večino drugih ustvaril »ameriške sanje« in zelo obogatel. Ker pa ni imel možnosti zadovoljiti tudi svojega političnega častihlepja (rodil se je v tujini), je do najvišjih položajev v Ameriki nameraval poriniti svoje sinove. Potem ko mu je najstarejši sin padel med drugo svetovno vojno, je največ stavil na svojega drugega sina Johna Fitzgeralda Kennedyja (rojen 29. maja 1917). Upi družine so se uresničili, ko je John Fitzgerald postal predsednik ZDA. Mladi predsednik je svoje predsednikovanje začel z velikim entuziazmom. Hitro si je pridobil srca preprostega ljudstva, čeprav je izhajal iz bogataške priseljenske družine, poleg tega je bil katolik, do sedaj edini na predsedniškem mestu. Da zna biti kljub šarmantnosti oster, je dokazal z nepopustljivostjo med kubansko krizo, ko je le za las manjkalo, da ni prišlo do atomske vojne. Med njegovim predsednikovanjem sta v zunanji politiki izbruhnila dva škandala, sestrelitev ameriškega vohunskega letala U2 nad Sovjetsko zvezo in polom v Prašičjem zalivu. V notranji politiki pa se je Kennedy zapletel v spor z vsemogočnim FBI J. Edgarjem Hooverjem, pa tudi z naftnimi mogotci. Govorilo se je celo, da predsednik pripravlja akt, s katerim bi se lahko naftna polja in naftne družbe nacionalizirale. Kennedy je umrl pred koncem svojega mandata v še ne povsem pojasnjenem atentatu. Ko je Kennedy hodil po predvolilnih turnejah, je obiskal tudi neko šolo. Ker je med drugo svetovno vojno služil kot mornariški oficir in bil tudi odlikovan, je nekega malčka zanimalo, kako je postal junak. Kennedy mu je odgovoril: »Oh, čisto neprostovoljno. Ladja se je potopila in to je vse.« V tem tednu so se rodili še slovenski polihistor baron Janez Vajkard Valvasor, irski pesnik Thomas Moore, češki državnik Eduard Beneš, slovenski arhitekt Maks Fabiani in slovenski pisatelj Janez Trdina. Deni Še bo suho »Preveč dežja v rožnem cvetu ni nič kaj po volji kmetu,« pravi pregovor. Toda brez dežja je še huje. In tudi v prihodnjih dneh ga gotovo ne bo veliko. Pa tudi hladno ne bo. Vročina je bila v zadnjih nekaj dnevih že kar poletna in tudi naprej bo toplo. Od zahoda prihaja frontalni val, ki pa ne bo povzročil trajnejše vremenske spremembe. V petek bodo popoldne nevihte, ki se bodo pojavljale še v soboto popoldne. V nedeljo pa se lahko skuha le še kakšna osamljena. Konec tedna bo sončen, enako v ponedeljek. V torek pa bo naše kraje spet dosegla manjša motnja. Vendar, nad dežjem se letos, kot kaže, ne bomo smeli pritoževati! France Bučar, šef parlamentarne komisije za nadzor dela VIS, meni, da bi bilo treba bivšim ud-bašem »diskretno sporočiti, da smo s stvarmi seznanjeni in jim svetujemo, da odgovorno mesto, ki ga zasedajo, zapustijo«. Mi torej že vse vemo, na tebi je samo, da priznaš in odstopiš. Na kaj vas že spominja ta dikcija? Dikcija: mi in ti! Meni se ob tem še najbolj motajo, pred očmi dogodki, ki so jih navrgle znamenite Popitove komisije. Tudi one so vse vedele že vnaprej in mnogi slovenski »liberalni in tehnomenedžerski« direktorji, ki so se upirali tozdom, so morali samo še odstopiti. Tudi takrat je bilo vse diskretno. Časopisi so o tem molčali več kot deset let. linčanju nekaterih medijev zelo indiskretno opozorjen, da naj odstopi. Kot »prostovoljnemu informatorju UDBE« se mu še zlasti očita, da je kot zasebni odvetnik spodaj podpisanega že zdavnaj pred slovensko pomladjo branil in na sodišču uspešno odbranil v razvpiti »aferi 481« in nekaterih drugih aferah, v katerih so prišli na dan privilegiji nekdanje rdeče oligarhije. Kot »prostovoljni informator UDBE« je na sodišču razgalil umazane rabote slavnega udbaškega generala Jana in mnogih drugih udbašev. Kriv je, ker je bil odkrito in javno na strani četverice, ker je branil starotrške rudarje v procesu zoper Azema Vllasija. Še najbolj pa se mu očita, da za vse to od mene in vseh drugih »političnih« klientov »prostovoljno« ni vzel niti dinarja. Zupanovo hlapčevstvo Odpravnina 6 J Kozinčevo prostovoljstvo Miha Kozinc, pravosodni minister, pa je bil v nasprotju z Bučarjevo logiko in sodeč po javnem Marjan Zupan, neki svetovalec nekega sindikata, je v prejšnji DE spisal neki zmazek, iz katerega je lepo razvidno, da še niti sanjal ni o kakšni novinarski satiri. Hkrati je izrabil priložnost in orisal mukotrpno ustanavljanje Neodvisnosti - KNSS, ki smo ga res vsak po svojih močeh ustvarili iz nič, ko si je on še lepo grel ritko na Dalmatinovi 4. Res ni sprejem- ljivo, da danes na tak način pišejo ljudje, katerih slavno sindikalno življenje je javnosti znano edino po njihovih hlapčevskih zahtevah (lastne!!!) odpravnine. Otroci so pri tem nedolžni - celo Zupanovi. Kučanov doktorat Politik novega kova Je baron cigan! Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije, je neka ameriška univerza razglasila za častnega doktorja. Listino o tem mu je izročil rektor Univerze v Ljufr ljani, akademik Miha Tisk v navzočnosti prorektorjev in df . kanov nekaterih fakultet. Zdi I ugotavljajo, da v uradnem in a k! -demskem pomenu besede ta am< ’ riška univerza ne obstaja. Ker ? nisem bral, da bi zaradi tega o& stopil šef Kučanovega kabinet* ^ lahko v kratkem pričakujemo, ho Milana Kučana za častnef doktorja razglasila še Univerza r Zgornjega Kašlja. Milan Kučan s1 lahko s svojim osebnim ugledok igra, kolikor ga je volja. Kot mol j ega predsednika pa ga prosil*! naj poskrbi, da se v prihodnje n* tak način ne bi poigraval še z md jim ugledom državljana Repu' blike Slovenije. oo CM >N o> <0 DRŽAVNO PRVEN- STVO OVLAŽITEV ZDRAVILNA RASTLINA ZA ČAJE OKRAJ. ZA TELEVIZIJ. SAMOZA- DOVOLJE- VANJE JAPON- SKI DROBIŽ DELAVSKA ENOTNOST NAGflADNA KRIŽANKA ENA IZMED DIMENZIJ FINSKI ARHITEKT SAARINEN ELEKTRIČNA MORSKA RIBA USTANOVIT. KPPOLJSKE (JULIEN) POLTON ZNIŽANA NOTA»G« \X TJULENJ ZDRAVILO OLIVER MLAKAR , OLEG ČERKASOV PESNIŠKA FIGURA OTOČJE V TIHEM OCEANU MESTO V ŠVICI KAMPUČ. GENERAL (LOM) MAHANI ČLOVEK \7 PREBIVALCI JESENIC SLOVEN. LUTKAR SESTAVA CVETO ERMAN VRSTA SLAŠČICE IZ SADJA ZAKLJU- ČEK POLETA AVIONA STARO AZUSKO LJUDSTVO NA MOKAIDU KARLOVAC DOMNEVNI IEZNI SNEŽNI ČL LOVEK IZRAZ ŽALOSTI TOČENJE SOLZ OSEBA IZ PRAVLJIC, ŠKRAT FILMSKI IGRALEC GUINESS GRADBENI MATERIAL IGRALKA MACGRAVV GRŠKI POTUJOČI PEVEC OPERNI SPEV (OGR.) STIK, SPOJ NASKOK, NAPAD GLAS ŽABE ČRTA TECNK SEČNICA VGEOM. OČKA AVTOM. OZNAKA NIZOZEM. TOVARNA V SARAJEV. SILIČU NEMŠKI STAN- DARD REŽISER ANNAKIN ANGLEŠKI PISATELJ KLAPKA KOŽNI IZ-USČAJ PUŠ PRI PEGAVICI NEMŠKA TOVARNA AVTOMOB. KRAJ POD ŠMARNO G. BIBLIJSKI PREROK ČETRT V DUBROVNIKU PISATELJICA ....—X MAKAROVIČ ARABSKI ŽREBEC MER. ENOT. ZA DRAGO KAMENJE PEVKA PAVONE TESLA NIKOLA ZELIŠČE ZOLAJEV ROMAN GORSKI ČOLN SUAJ, LESK PREBIV. RŽAVr DRŽAVE NABLIŽ. VZHODU DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE ŽIVLJEN- SKA TEKOČINA MREŽASTA TKANINA ČERNIGOJ AVGUST PONIKALN. PLANINSK. POLJA VOLNE- NO OBLAČILO PUAČA RIMSKIH BOGOV DAN V TEDNU GLAVNO MESTO JORDANI. MESTO V SEVERNI ITALUI SREDOZ. J delavski, enotnost ŽENSKO IME strupena suše TEKOČIN* p v Rešeno križanko nam pošljite do 7. junija 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 21 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. UGO, ROBERTA, TI, ABADON, ELEKTRIKAR, TRTAR, KNUTA ANINA, STENA, SATIR, NUMEN Rešitev nagradne križanke št. 21: KACKAR, SKITI, ORLICA, PAVEL, LIANA, BOLERO, OAS, TAROK, VLEČENJE, HH, MARIKA KARDINAR, STRINA, ALA, NARA, ARARAT, KARAMANLIS, TOBAK, IFNI, DEIST, NANSEN, ATOM, SK, TRATNIK, PAS, AST, MO, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 21: 1. Gena Ulaga, Kamnik pod Krimom 67, 61352 Preserje, 2. Milena Plaznik, Prečna pot 25, 62410 Zagorje ob Savi, 3. Katja Lipovšek, Gorenjska c. 12, 63320 Velenje Nagrade bomo poslali po pošti! Križanko pripravil UGANKAR