St. 4. V Gorici, 22. januarja 1886. „SoSa" iasbaja vsak petek in velja poyoStiprejemana ali r Gorici na oom poSHjana: Vsc !eto.....f. 4.40 Pol Jcta.....,- -'20 Cmrtlcta ...... U<) Pri nxnanilih in tafco. tudi j.ri ,.;>o. #.'«nic«As' »e placuj> sa iiavadim tristop-no vrsto: 8 kr. 4ft «« tiska 1 krai 7 „ » » ». 2 » * » » .< r, 3 „ Z% t«i» firke po projtoru SOČA Te6aj XVI. Fosamezne §t«vilke se dobivajo po 8 kr. v tobakariiicfth v gosposki ulici blizu „frieh kron", na starem trgu in v nunski ulici icr t Tratu, ?ia C.a-sorttia, 8. ¦ f)o|-isi naj &o Wagovoljno poSiyajo nroiliiifiirn .,8oLc" v florid Via Mercato 12,1., iuiroL:iina pa opiavniStva „So8e'» Via dclln Croce fit. 4. II. Itokopiiii se ne vracsjo; dopisi naj so tilagovoljuo frnnkujejo. — Delalccm in drugiui ucpromo2nim se naroCn'im aniza, akoao oglaas pri opravnistvu. Obravnava | proti zascgi Stev. 32. lauske „So«e" vr&ila le je 21. t. m. ob 9. uri predpoludne pred tukajinjo c. k. okrolno aodnijo. Predsedoval je dezelne sodnije a'ctovalec pi. Gironcoli, sodnika sta bila do-ielne aodnijo svetovalea Graf in Gorjup. Drzavno pravdniitvo je zsstopal drzavnega pravdnika nameat-nik T. Doljak. Zipisujkar jo bil avskultant Valon-tincig. Zagovornik urednika „8oLett dr. vitez Tonkli; tolma6 Ernest Klavzar. Prebere a© predlog drzavnega pravdniitva od 11. avguata 1885 xa potrjenje zaplenjenja fit. 32. „Soce" od 7. avg. 1885, in odlok c. k. sodnijo od 12. avg. 1885, s katerinn ao je zaplenjenje potrdilo. Na to probers tolmac* eel zaplenjeni clanek v slovonskera jeziku, Sotem le napravljeni provod v italjjanskem jeziku. led btanjem je priilo pet posluialcev, mod tomi 3 Slovenci, 2 iz okolice, 1 u Gorico; pozncjo so priili bo 3 goriiki odvetniki. Tolma5 prebcro imditljo ugo-vor uredniitva „Soco" od 15. avg. 1885. proti odloku o. k. okrofcne aodnijo od 12. avg. 1885, a katerimjo bilo zaplenjenje potijei.o, kakor j.- bil sostavljen v alovonakem jo/.iku, in ga na to prevode na italijanaki jezik. Ko je bilo to koncano, pove predsednik sodnijo, da je bil podal dr. Keriovani glede dogodkov na Ajievici ovadbo c. k. okrozni sodniji dno 31. julija 1885 in da je pozneje doila ie druga ovadba „por grid* sediztose* (zaradi izdajalskega rujovenia) od strain 16 gonJkih tnladicov in pa da je drzavno pravdniitvo preitkavo, ki se je bila zvreila na podlagi te zadnje ovadbe, uatavilo a skiepom od 29. dec. 1885. Na to da predsedoik boaedo namestniku driav-nega pravduika. Ta ˇ kratkem govoru, najprej r ita-Hjanskem, potem r slorenskem jeziku, dokazujo, da je potrditev „So^ine- zasege opraridena, ker se na-hajajo v doticnem 6Ianku ,Sofie" pogoji Till, clona poaUve % dne 17. dec. 1862. 8t. 8. drz. zak. z lota 1863, ker je BSo{Sa" na akodo reanice pacila dejatija, ki so se godila, in a tern hotela uplivati na javno mnenje, posebno a ozirom na to, da je hotela zava-liti za^etek tistega prepira in pretepa na AjSevici na goriske mladide, trdeca, da jo odea teh mladicev enega ajterskih fantov s palioo po nosu udaril, in pa da je Odilo ;Sch aff onhau e r aam seberanil, ka-dar je v hiioKomelovo nesre^uo padel, kar bi bilo naaproti izidom obravnave. Sklenil je avoj ee nodalj-ui goTor s predlogom, naj bi sodnija „So6intt ugo-vor zavrnila in potidila odlok a due 12. avg. 1885, a kateriffl je bila zasega ,So6e" potrjena. Na to je zagovornik g. dr. vitez Tonkli tako le govoril: Slavna sodnija! St. 32. tednika ,SoeV, Id je imola isiti dne 7. avgoata 1885, bila je zaplenjena in ni mogla priti obcinstva t roke. Na predlog driavnega pravdniitva od 11. av-gusta 1885 it. 3214 spoznala je ta c. kr. okrozna sodnija % odlokom od 12. avgnata 1885 it. 3214, da clanek .Sprehod na Ajievico*, natisnjen na prvi in drngi strani at. 32. „So63* od 7. avgusta 1885 ki za-ienja a besedami: nY Gorici 5. avgusta 1885" in koneojoS z besedami: ,pri av. Antonu v Gorici" ima v sebi pogoje pregreaka clena VIII. postave od 17. decembra 1862 it. 8. drl zak. iz leta 1863; da se potrjuje izvriena zasega tiste itevilke in da je pre-povedaao njeno raziirjenjc. Proti tema odloku podalo je bilo uredniitvo BSoce* ugovor ie dne 15. avgusta 1885 in danes se vrfii vsled lega obravnava v smislu §. 493 kaz. po-atopnika. Cien YIII. postave od 17. decembra 1862 it. 8 glaai se v slovenskem prevodu blizu tako: „Kdor Bsi dovoljuje zarad kake kazenske ravnave, ki je Se ,v teku, v tiskovinah razpravljati mod dokaznih sred-,atev, staviti dozdeve o izidu obravnave, all pa6iti ,izide pravde, ako je to sposobno uplivati na javno „menenje pred rassodbo aodnije, etori se krivega pre-„greaka in ima so obaoditi v zapor od enega do treh Ta postava obsoga tri alu^aje, t katerih se kdo zakrivi v njej previdenega pregreika, in ti so: 1. ako kdo v teku kazenske ravnave v tiskovinah razpravlja mot dokaznih sredstev; 2. ako kdo v teku kazenske ravnave ugiba v tiskovinah izid obravnave; 3. ako kdo paii izide ali uspehe pravde, in sioor lo s tern pogojem, da jo to sposobno uplivati na javno menonje Se pred razglaaono raz-sodbo sodnijo, kar pomeni, da bi javno menonje mo-go6e postalo drugadno, nego izpado razsodba sodnijo v doticm kazi'iiski ravnavi. Poglejmo, preudarimo in preiiiimo, ali so je „8oca* v Stov. 32. od 7. avguata 1885 v zaplenjonom filenu udelo2ila kakega zdaj navedenili troh alufiajev, ali ne. Zaplonjoni fton je bil probran, torej je vsem go-apodom udom dunafinjo sodnijo znan, Kaj obsega ta aoatavek tt3oooN ? r.id druzega ko golo porooilo toga, kar sa y godilo dne 30. julija 1885 na vrtu krcmo Joiofa Komola v AjSovioi; nio drugega kot to, kar ho 6inili goapodje mladWi iz Gorico pri juzm, mod jufcno in po j.ijlni, in pa to, kar so io iinili ajaovaki fantje. Opomiiiti in utrditi morum, da dne 7. avgusta, kodar jo bila BSo^oa, it. 32 zaplonjona, je jela iole neka preiskava vriili ae naaproti trom fantom iz Aj-ftttvice, o jodru katoro prciskave pa ni nikdo ui6 vo-del in morda colo pioiakovalni sodnik tisti 6as ie ne. Opomniti in utrditi moram, da so bili tisti trijo fantjo prvikrat proaliiani ie lo 5. avguata 1885, in da jim je bil ie lo dno 6. avgusta 1885 napovodan preventive zapor. Opomniti in utrditi moram, da so bili tisti trije fantje koj zaprti, pa ie Ie po ve5dnovnem zaporuza-sliiani, in potem v zaporu obdrzani; iz tegasledi, da o tern, kar so ti trijo fantje proiakovalnemu sodniku povedali, ni moglo uredniitvo „So6ett niL izvedeti, in tudi ni niL izvedclo. Iz vscga tega aledi ik -v'lje, da je uredniitvo BSo6eu po porocevalcib, katori :io 30I0 stvar vidoli in sliiali, dogodek v Ajievici od 30 julija 1885 ie pred 5. avgustom natan5no poznalo, ( njem vestno poro-6ilo sestavilo in natianiti dalo, toraj predno je oil ta dogodek znan tej c. k. okrozm sodniji. Zaplenjeno porooilo „SoCo" imelo je pa ie dru-go prednoat, in ta je, da jo dogodek bil popisan ob-jektivno, na dve strani, med torn ko je pieiskava bila le enostranska. Preiskava bila je namrei upe-Ijana samo proti ajiovskim fantom; poroiilo 9SooeK pa je dalo dr2. pravdoiitvu tudi sled pregreika, ka-terega bi so bili udelezili goriiki mladi gospodje, o katerem danes nooem dalje govoriti. Namesto „SocV zapleniti, bi bilo bolje, ako bi bilo dr2avno pravdniitvo ta sled spoznalo, zanjimilo in po tej poti ie drugi pregreiek zasaiilo. Ne morem tukaj, da bi ne poudarjal, da bi bilo moralo pri tej priliki drzavno pravdniitvo tudi druge goriike liate z veojo pazljivostjo nadzorovati, kateri so glede dogodkov na Ajievioi slovenski narod stra-iansko grdili. (Predsednik seie zagovorniku v besedo in ga opozori, da nima nikomur mi o5itati ali kaj takega; na kar zagovornik izreoe, naj slavna sodnija pomiali, da tudi v njegovih zilah te^e krv, in da se ho&e stvari driati. Potem nadaljuje:) Ypraiam toraj z vsjo pravico, kateri trehzgoraj navedenih sluiajev obsega zaplenjeni 61en BSo4ea? Obsega li prvi sluoaj, to je, ali razpravlja ,So-6aB, v reLenem poro^ilu mo6 dokaznih sredstev ttho5« preiskave proti tiatim v tisti dobi zapr-tim trem fantom? Jaz sem opetovano prebral, prav pazljivo prebral in pretuhtal celozaplenjeuo poroSilo, ali o razpravi modi dokaznih arodstev nisem naiel in ne najdem ni duha ni sluha; Doaledno moram toraj trditi, ker je jaanc kakor nebo v najvecji susi moseca julija, da uredniitvo ,Soc " se ni deleLno storilo prvega alucaja navedene tie'avne dolodbe. Praiam dalje, ali obsega zaplenjeni clcn „Soee" dru^i alucaj, to jo *li jlavi dosdeye o i**4m obravnave, ali ie bolj iaino, ali ugiba kje kid kazenskei preiskave proti tistim trem zaprtira fantom P Tudi o tem nisem mogel in ne morem najti nl duha m sluha v oolem porooilu ttSo6etH in tudi drSav-uo pravdniitvo ga ne more najti in ga ne najde ta ilavna sodnija, ker ga ni. Porooilo na nobeaem me-stu, v nikakem atavku ne ugiba, kak izid bo iraola vpoljaua kazenska preiskava, toraj je dokazano, da tudi drugega slueaja tega pregreika uredniitvo „So6oa y zaplenjenem porodilu so ni udeleLilo. Praiam v trecjid, ali je „So6aa v zaplenjenem olenu v kakom atavku padila izide ali vapoho kazenske pravde? 0 torn pa ie colo se ne dA nifi cailediti, ker iodaj, ko bo je zaplenjeno porotilo in tiikalo, ni bilo io sploh nobouih izidov ali povspobov preiskave, ker do 5. avguata 1885 bili so zaprti samo trijo fantjo iz AjSovico; ti trijo fantjo so bili presliiani 5. avgusta io lo vprvo in zapisniki so bili pod kljufam proi-ekovalnoga sodnika, In „Sooin* urodnik ni nlfi vodol o obsoLkih teh eapianikov, o katerih tudi nlkjer ne govori zaplenjeni olon. Torai, ker sploh izidov pravde ie bilo ni, nl bilo inogofio jib paolti. Kar se tioe toga, da bi bila „So6V spadila izide obravnave a tem, da je poroftala, da je ajiovikega fanta, ki jo zabranil goriikomu mladiSu, da ni drugie Bplozal na hrast, na njegovo praianje: kaj hoco slo-venaki zaatavi ? s palioo po nosu udaril, in • tem za-2ol propir, moram opomniti, da ni iz obravnave dokazano, da bi to ne bilo res, ker ti slavni sodniji izidi obravnave niso znani radi tega, ker se ta ni ie vrSila; utrditi moram pa gosp. drzavnemu pravdniku naaproti, da je tudi meni ie 1. avg. bilo porodeno od tistega, kateri je vso stvar videl, katerega pa nodem ovaditi, da je v resnici goriiki mladenid ajievskega fanta po nosu udaril in da je imel ta ie tisti dan na noau vidno zoamenje. Resnica tega so tudi pri bodo& obravnavi doka^e, ker zna biti, da bom tisti dan zopot g. driavnemu pravdniku naaproti stal. Ear so pa tide gosp. Odila Sohaffenhauer j a, opo-minjira, da tega gosp. wSo6a" ni imenovala, ako je pa ta gospod tisti, ki je pri vhodu v Komelovo hiio padel in tarn se ranil, je resnioo tega potrdila sama dekla krdmarja Komela, na katero se „Socaa izreono sklicuje; zatorej ne mora nikdo prizoati, da bi bila „Socatt s tem porodilom dejanja in ie manje pa izide obravnave padila, kateri izidi dne 7. avgusta (in ta dan je morodajonza to obravnavo) niso bilo niti tej slavni sodniji znani. Kar je danes g. predsednik povedal, da je bila ovadba od g. dr. Kerievanija ze 3i. julija 1885 ulo-2ena. moram opomniti in utrditi, da to uredniitvu „So6e" ni bilo znano, kakor rau ni bilo snano, da so bili ze nekaterl goriiki mladiSi sasliiani v tisti dobi, ko se je ta aestavek piaal. Vae to je ie le danes na dan priilo. Doaledno in preprieevalno moram toraj trditi m trdim, da tudi tretjega sludaja pregreika aoper ie prej navedeno postavo uredniitvo »So6ou v zaplenjenem Llenu se ni udelezllo. Vse to pa ni ie zadosti, ker vrhu navedenih alucajev sahteva postava ie to, da so ti sludaji apo-sobni vplivati naprej na javno menonje, So predno je razsodba aodnije proglaiena; ker pa nobenega treh slu&ijev v zaplenjenem olenu ni najti, tudi o tem vpltvu ni mogoce govoriti ie manje pa sodtti. Preudarimo pa, jelt mogo6e, da bi oil zaplenjeni dlen sploh mogel uplivati na javno menonje pred razsodbo aodnije. 0 tem je te$ko kaj sklepati, ker je 2e kmalu poteklo Seat mesecev, a ne samo, da razsodbe o do-godkihv Ajievici oddne 30. julija 1885. ni ie videti, ampak do danes Sd ui videti obtozbe proti kateri si bodi oaebi, zarad katerega dina si bodi. Ker tedaj razsodbo ni, ne more se aoditi, kako bi bit mogel uplivati nasprotf tej razsodbi zaplenjeni 61en „So8e.u Na javno menonje pa glade razsodbo v danainjem alutSaji bi se ne moglo ntkako uplivati, ker ta pravda po nikakem ne pride pred porotnike, ampak pred redne e. k. sodnike, o katerih je snano, da «o obo- jih ne predere nikafc npliv, ie najmanje pa kak v easopiaih natianjen ilea, naj bi bH ta ie tako dnho-vito in naipi6enim peresom piaan. Basvidno je toraj is vsega kar aem do aedaj raspravljal, da aaeieni ilea „Sode* ne obaejp pogo-jev pregreika clena VIII. poatave od 17. dsejpabra 1862 St 8 dri. sak. ca leto 1863, da je toraj bilo zaplenjenje „Scee* neopravieeno, da je Mi ndlok aoonije od 12. avguata 1885 neutemeljen i» da se ima raaveljaviti. Uredniitvo sSoLe" ima pravieo tirjatl odskodbo sa ikodo, ki je je trpelo po zaplenjenji „Soce* in pa plaeilo pi-avdnih stroSkov. Ker bi pa potem moral trpeti drievfi erjr, ne tirjam v ta nialov oikakega plaiila, in atevi* p?ed« log, naj bi alavna sodnya apoznala in jatakla, da cd-lok od 12 avguata 1885 ni v postal itemeljen in da ie ima ratveljaviti, da toraj dlen MSooe" od 7. avguata 1885 it. 32 na prvi in drogi atrani natianjen « natloTom: ,Snrehod na Ajievico*, ki sacenja a betedami: „V Gorki 5. avguata'' in tanfaje x be-•edami: ,pri av. Antonn ˇ Gorici* nima ˇ aebi po-gojav pregreika VUL cleoa noatova od 17. dec, 1862 it. 8 in da ae toraj rasveljavi xapleojeDJe it. 32. „Soee* od 7. atg. leta 1885. Ko je bil aagovor kon&an, praia predsednik dri. pravdnika, aM ima ie kaj doataviti; ta pravi, da no. Na to rece predsednik, naj odidejo ooi, ki no spa-dajo k aodniji; na kar odidejo names! nik drl pravdnika, xagovoraik in tohnai. Po kratkem poavatovanji stopijo ti sopet v aobo in predaedoik naanani xassodbo aodaije, s katero je ngOTor ,Soee" savrgla in prejinji aklep aodaije potr-dila. Proti tej raasodbi naanani koj zagovornik priziv na viijo sodnijo tor prosi, naj ae ma izroLi razsodb* a vaerai razlogi, kar ae je v sapianik aprejelo. Ob 11. uri je bila obravnava koneana. Blagovoljen, avet kmetovalcem gorifike okolice. (Dalje.) Kmetow.lci ? goriSki okolici imajo poraladi in v jesni najveft iivinske krme suSiti. Skoraj vaak oseje tndi nekoiiko rose detelje, da ima v spomladi svezo krmo, kaiero teiko caka, kajti na itali poatane vse pusto in prazno. Mnogo jih mora vie sedaj kupovati seno, ker tokaj je Ie raalu sonoiet in travnikov ali skoraj nie; vecinoma je til obdelano polje, orauje. Kolikor ne porabiio rase detelje za svezo krmo, jo posniijo. V jeseni je pa takaj dorastel pc sirku rauh-vie, ki Iepo posnien daja jako dobro krmo. Skoinja nss uci, da prav v spomladi in v jeseni najraje deznje, toraj o casn, ko imajo naii kmetovalci najvec blaga snSiti; in tako jih zadene ie bolj ob* iutljiva Skoda. Koiiko lepega mukviia je ilo pretoklo jeaen ijudem spet pod zlol Jaz sera ga pa na kozol-ei Iepo posuSii in napravil prav dobro krmo. A tadi nboge ajde noLem prezreti. Kako ra-dostno se ozira cfoveku oko po njivi cvetoce te nez-ne rastline. Bela je njiya kot sneg in niieko. Po njej Same marljiYe Cebelice nabirajo^e sladkestrdi. In kako Sudno shdko, prijetoo vonjavo iiri daleC na okrog taka cveto^a njirai Ce ima§ kristijan Ijabezen do Boga, glej I taka njiva cvetoce ajdice tvoje misii in hvalezne Cute dviga do nebeikega predobrotljivega 8tvarnika. Tudi ta nezna; rafala rastlina je takaj pretekle jeseni bogato obrodUa. VpraSam pa, s kako bvalezao-stjo in previdnostjo pospravljajo takajinji kmetovalci ta bo^i dar? Po2ete ajdice snope postavijo ˇ kopice po njivi, kakor da bi jo hoteii nalaSfi izpostaviti vsem vremenskim nezgodam. Smililo ae mi je iepo blago sosebno vlani, kajti de2 je spiral tako izpostavljeno ajdo pkolo tri tedne. Kako so ubogi snopi stiskali skapaj svoje nezne glavice, kakor da bi si hotcH edeii drazemu pomagati, tola2iti se, milovati se, braniti se neprestaaega, deija. A zastonj, deim imel tsmiljenja. Kemaj ae |e ajda po dolgea deievanji nekoiiko ttSabuiia, otepli ali omlatili so snrove na poi gnile snope, zernje soSili, kakor so mogli, in ajdovce ve-«noma pometali na gaojidee, ker Se za steljo ni bila. Befcaterfca bolj pocasnim je bila pa se sodra vie na pojji nboge snope nekoiiko okresala in zernje otresla. VpraSam: Ali.je tako ravnanje z bozjim darom pametne kmetovanjep kje je zdtavi razam?! Ali ni to marved greina nemarnost? greina nekvaleznost do IftJga? Bog ti daja tepe piidefte, in ti nespametaez S^i ma,01II&,?,w kvar»*. uQicajei v svojo in drnzib Skodo! Jaz do sedaj ntsem ie nie ajde seial, a to leto, ako Bog da, je nekohko osejem vze zato, da poka2e«a -OHenw, ki bo hotel videti, kako Be tndi ajda ˇ kozoteih buSi. A to vie sedaj povem, da se sasj prav tako, kakor medika, nrehvic itd. Zgodoyioski crte2 je, hvala Bogul koncan; to* Jen je dovolj za goriiko okoUco, in morda eoako za fnrlansko raynrae. ~ A ker aem jez, ki to piSem" fl^heven in dnSm paattr^ ne merem, ne sinem iu no' to prezreti Se droge veltke Skode, katero trpHo Ita-k^Snji kmetovalci a takim napaeniw raviianjea z bcijdu^dawt eaeiMti mmm iVmeraliiao aliW ^^f*?% **» «tt«&Mr«3>e, top iajjej|^ , to. korinim si kmet gotovo boii«s^ blagoslova na svoje polje in deto ne privabi in priklice. Ker so takajinji kmetovalci sarad zalostnih sknienj vedno v straba, da bi jim de2 pokvaril mediko in drngo krmo po tlcb, zato so nie itcjidel in nie zdavnej preraagali strah in vcsUo e^itanje v zadevi hlapcevskega dela ob ne* deljah in p«umikih. linogi suiijo, grabijo, ebracajo, devajo iknpaj, cele demu vozijo posnieno krmo ob ncdeljahin praznikih brez vse potrebe in sile in to ne da bi prostH dninega pastirja za dovoljenjc. Lahko bi rekel, da muogi so nedelje in praznike iz-brisaii iz svoje pratike za cas snienja krme. In doini paatirji naj §e tako poduL»j*jo, da je to greteo in pohujiljito vse je bob v steno. Da vsak daini peaiir rad da po volji av. cerkve dovoljenje v tacib Botetbah in adkm, je oMao znane. Jaz seta vlani, ko seta videl pctrebo, v ccikvi dal dovuljenje, v nedeljo aaiiti, dasi me ni nikdo p«^tll, in steer zato, da bi kolikor mogoce svoje Ijndi greha obvaroval. wmmmmmmmmmmmmm^ (Dalje pride.) Dopisi, ClepOVan, dnc 18 Jan. — KajZivahnejse delo-vaoje razodevajo oarodua droitva ob novem leta. Tudi naia kat. po!, litutnica se redno prenavlja in uaj-krepkejie deluje v zimsktm cisu, dasi ali morebtti irav zato, ker s plesi in z gostilnicamt ntma nobene zvezo. Letoa raziirila je svoje deiovanje na po-sebno vaieu del naroda. Hvala gre dvema soudoma, ucitelja Ant. Mlekuzu in obC. staresiui Gregorja Tru-inovcu, da je drostvu pristopilo mnogo odraslib mla-deaiCev. Iinenovana moia. zdruzila sta one mladenice ie v posebno kolo narodnega petja, ki si je postavilo silno vazno natogo, zatreti veckrat grajano tnjc umazano petje, a uvesti med mladenice in Siriti med njimi poStenn, omikaoo naroduo pesem. Krasoa naloga! za nai kraj toliko vefi vredna, ker mladenici pogostem zahajajo ua tuje; omikano naroduo petje jc pa jaka mo€, ki v mladeni6ih ohra-njuje in ozivlja versko iu naioduo zavest. Uie so se uaufiili ti novi iidje nekaj h*j>ih pesni, katere vesclo prepevajo. PoSteui mladeniCi! Ie sloziio in stanovittw naprej, in Cast bote detali sebi iu obfiini; inali tru.l vam bo obilno povrnen. Upam da pri prvi besedi due 2. febr. tudi U javno nastopijo. 0 flShodih14 naj ie omenim, da pri prvem je druitveni predsednik ,zaiel in vodil pogovor on-peijavi vode iz Cepovana v Gorico. Pri diogem, tretjem in cetrtem je g. ucitelj A. Miekoi govoril o n&rodih na Balkan n, kar je prav sedanji 6a» posebno prikladoo in zanimivo. Pri sledecth shodih bo g. uCitelj nadaljeval o zafietej tvaiini, g. inpan A. Bratuz bo poleg BSlov. pravnika" pojaiujeval pohtavnu dolofibe ob oporokab i. dr., a razgovor bo tuli o uradovanji goriikihnotarjev. Potrebno reietanje t V TfllminU, 18. jan. — Clanek iz Tolmioa r 3. itev. letoSnje ^Socc* je poln neresnice, kar prav hitro dokaiem. Ni res, da narodae Tolmiaske Citalaice ni ve6, da bo jo spremenili t kavarno, y nemiko in italijansko bralno druitvo. Beseda, ki jo je priredila Tolminaka citamica na veier av. treh kraljev, ko je obhajala 241etni obstoj, kakor poznej dokazem, je bila izveriena t ilisto narodcem dahu. Sbvenaki pred-sedaikov govor, slovenake deklamicije, slovenBka dra-mati«na igra, vao licno izpoljano, vmca Tolminaka godba, in po beaedi doma6a zabava, vae dokazaje, da nasa ditalnica je ie zmiraj to, kar je bila, diato narodni zavod, kateri se derfi strogo avojih pravil. Ta narodna pred neki dnevi izveratno izpeljana dru-Stvena veaelica oditno kaie, da Tolminaka citalnica ni mkakor apremenila avojega zua5aja in avojih pravi!, j ee tudi se je t zadojem obfinem zbora en italijanaki | Jasopw ,Oorriere di Gori»a" po veiini glaaov narocil, ' ker je prav tiata veSina ob enem dovolila iiarofibo dveh novih aloTenskih ciiaopisov. Veiini glaaov ae pa mora vaak poiteni draitvenik podati ia podTrect Iz toga fakta ae tadi razvidi, da ni res, da go-spodi nradniki aloveniSino apodriTajo tor nemiiino ia itohjanicino Sirijo. Goapodi nradniki ae derLtjo naiih pravil, obiskujejo pridno oitalniike proatore in dra-ityene veaelice, in tako bi bilo ieteti. d* bi tudi Tot-miuski terfani delali, in da bi ne ceraili avojih gg nodnikov po krivam, ampak da bi premblili, kaka vehka nesre6a bi bila za Tolmio, ako bi bile pre-atavljene okrajne uradnije iz Tolmina ˇ drag kraj kar Bog obvaruj. Haii goapodi nradniki so kin* naie eitabuce in tolminskega torga, in vsega apoitovanja vredni. ^ Kai naaprotni dopianik se spuiSa tadi na leto-J1u- J^r' kakor dft bi aadeif*w«1 napredek, in da ne bi bd vreden obstati na avojem meeto. Jaz kot ravnatelj moram priznati, da moj odbor je zaatran narodnosti in zaatran delavnoati vae caati vreden, ker so v odboru sami trdi Slovenei, namreS 4 pbseatniki rolramaki, edon is Kanalskega okrsja in 2 Kranjca, in tm ao biii xedno v obenemxbom no »e6iai «buov . **<*&*; kar tjafej »>j *&* Mmgmxm$*k* \ ravnatelj izpeljati, in a tern mora biii vsak draitvenik, in tadi nai naaprotni dopianik zadovoljen. Da pa ie bolj dokazem. da je res Tolminaka citalnica ie zmiraj naroden zavod, kakor jo bila, Yam na kratko popiiem veselico, ki bo je ver&la dno 6. t mM na Teier av. treb kraljev. Zacela ss je z god-bo : Tolminaka popotnica; potem je stopil ravnatelj na oder in je govoril tako-le: Caatita goapoda! Ker je naie druitvo uie pred novini letom sklenilo, da imajo biti oproBconi vsi udi naie citalaiee vosiil za novo leto, si nismo voi5ili ne aatcaeao in ne piameno. Ker pa zaatran pomanjkanja voieii ne amo biti manjae vzajemno tpqitoyanje, vza-jemna ljubezen in prijaznost v druatva, voldim jaz, Vai atari ravnatelj, v imenu celega druStva vaem go-¦podom, goapero in gospodi6nam za loto, katero amo naatopili, aretSo, zdravje in nebeiki blagoalov! in pro-tin, da bi to voi^ilo blagovoljno aprejeli. Caatita goapoda! y petkom ae ja to leto zacelo, a 13 glasovi aem bil letoa za vasega ravnatelja izvoljen, nevarnoati nam pretijo; pa ne ostraiimo ae jib. Imejmo tudi le-tos iivo vero, da imamo uamiljenega oieta nad nami, ki vae v dobro obra6a tiatim, kateri ga ljubijo. Pri-cakovati pa moramo tndi veliko dobiega, veaelega in prijetnega letoa, kakor druga leta, katero nam Bog poiilja, da naie mofii kropca, in nam prav ocividno kaze, da jo zmiraj pri nas do konoa aveta in da avojih nikdar no zapuati. Voifiim Vam toraj, da bi Bog odvernil o 1 Vaa vsako nevarnosfc in nearelo in da bi Vam dal prav veliko lepega, dobrega in pryetnega v novem leta. Tolminaki iitalnici pa, kiobhaja uocoj 24lein!co avojega obatoja, voficim, da bi letoa in io veliko let cvetela in tiato slavo uiivala, katero si je v 24 lotih pridobila. Ko amo na vecer av. treh kraljev pred 24 leti pravila podpiaovali, katera io zdaj nepremenjena veljajo, je bila narodna Tolminaka ditalnica majhtio druitvice 12 udov; zraalo je pa veliko, motoo inmo-go^no drustvo, katero zdaj pred aabo vidim, inkate-rema se pieaercno poklanjam. — Pa utognil bi mo kdo praiati: kaj Vam je VaSa iitalnica, — kaj Vam je y 24 letih koriatila? Odgovoril bi na to, da prav veliko lopih in vcaelih vecorov amo v teh 24 lotih v citalniakih proatorih prezivoli. — Koiiko lepih govo* rov amo aliSali iz uat blagoaerLnega naiega piijutolja dr. Lavricu, katerega uie 10 let derna zomlja ktije I Kako naa je nagovarjal, prosit, ailil, naj so poprUne-mo fiiato alovonafiine, naj spoStujomo muterui jezik, naj ekerbimo za napredek naaoga luiroda. Koiiko lopih, izveratno izpeljanih dramatiLuih iger smo gledali na fttalniakem odru! — Koiiko lepih glaaov in iui6« nih narodnth pesem amo aliiali in obfiudovuli v U* talniikih proatorih! — O aijajnih pleaih pa io govo* rim ne, ker mojo ataro serce nima vei pojma o tistili cutih, ki jih inu mladina, kader ae suee po uieri god-be, par za parora v lepih krogih! Citalnica nam je bila kraj razveseljevanja, kraj v katerem smo ae ahajali, da smo ae oddahnili in od-pofiili od uradniikih akorbi in domaLega dela in urili se v potrebaih znanoatih. Cnditi ae je, za res, da tudi ta narodni zavod, kraj iiatega rajskega veaelja, more imeti avoje na-aprotnike, kateri razpertije podpirajo, — razperLije, ki so bile v preteklih 24 letih 2krat tako viaoko do-kipele, da ae jo uie vpraialo, ima li Tolminaka &-talnica ie obstati, ali ae ima razdreti. — Pa 1< pe be-sedo ao Iepo mesto naale in vae je bilo vaak krat po-ravnano. — Tudi zdaj ni citalniiko obuebjo popol-noma tiato in jaano; na desno in na levo leiijo Lrni oblaki, ki nam lepi razvid v daljavo zapirajo. D,e ittaoki ai stojite LAaproti; pa ker je vzrok le alabo porazumljenje, nadjati ao je, da ae tudi danainje razpertije poravnajo, poaebno ce pomialimo, da amo v draatva vai adi ednega teleaa; da torej moramo biti edne miali in ednega aerca; — da atojimo vai pod eno in iato alovenako zaatavo; torej moramo edon druzega podpirati, kakor vojaki ednega polka; — da amo ainovi edne matere Slave, torej brati medaeboj. Bodiino torej prijazni, prizanoatjivi, ne zamerimo eden drugemu vsake mileakoati, bodimo aloini, zveati svojim pravilom, spoitujmo ve6ino glasov r 0be nih zborih ia sklepe izvoljenega odbora, akerbimo za dru-itvene veaelice pa tadi za napredek naroda, bodimo zveati deriavljani naiega praavitlega cesarja in dobri ainovi matere Slave I Tolminaka citalnica, zdaj polnoletna, naj zivil Potem je deklamovala goapodifina Licenova „Ljudmilo* prav tlicno, aamo pretiho. Skerbeti jo tceba tadi za tiste, ki nimajo prav tankega aluha. — Potem ae jo veriila igra ,Srecuo novo leto", pri kateri ae je odiikovala goapodiina Licenova kot tznana izvratna predatavijalka. Dobro je izvrala avojonalogo tadi nasa priljubljena, goapodiftna uiiteljioa Amalija Jag. Izvratno so igrali tadi nasi vrli fanrje Oakar Ga-beriiik, Anton Devetak in Joief Premeratein. Plo-akanje z igco zadovoljnlh poaluialcev ae je po dvo-rani odmevalo. Konecno je deklamoval g. Oakar Gabor§iik: .Slegijo na Tolmicskem gradu" prav dobro. Potem je bila domaca zabava, pa brez posebnega navdnie-nja, ker bo ae Tolmiuci odtegmli, in med goapodo jo bilo premalo mladine. Iz tega naj vaak poiten rojak razvidi, koiiko je Bft iuaprotneia dopian reanice. &. p. ravna«eJ> Politidni pregled. Drzavni zbor je sklicau na 28. t, m. Na dnevuem redu prve seje stoje stvari nianjsega pamena, vefiinoma so prva branja vladnih injie-kaj samostalnih predlogov posamcznih poslancev. Koj v edni prvih sej se bode volilo stalno pred-sedniStvo v tej drzavnozborski dobi; ni dvombe, da bode zopet voljen prcdsednik dr. Smoika, pr-vi podprcdsednik grof R. Clam in drugi, Ievicar Cblumecky. Do 23. t. m. morajo pa tudi dez. zbori biti se svojim dclom gotovi; nekateri so bili Lze te dni zakljufceni, kakor: solnogra§ki, koroski, kateri je se pred svojim razbodom dal koroskim Siovencem iepo brco. Posl. Einspielcr je bil namrec" predlozil muogo peticij siovenskih obcin, da naj se jim posilja dezelni zakonik in sklepi dez. zbora v slovcnskem jeziku; ali dez\ zbor je na predlog dr. Luggina sklcnil, da vsega tega ni treba, fes, da Ijudstvo tega ne mara in da so one peticijc proczrofcili in najcli nekateri a-gitatorji in hujska6i. Tudi deiki zbor je bil 20. zakljucen, ali prej je 8e z veliko ve6ino zavrgel predlog posl. Pienerja o zdruzenji sodnijskih o-krajev po narodnosti, pa sprejel po dotidnem od-seku nasvetovano resolucijo do vlade, da seuze skoraj nvede enakopravnest Ceskega jezika v nradih. Ogerska poslaniska zbornica je po burni razpravi Ijprejela predlozeni proraSun kot pod-lago nadrobni razpravi. Kakor navadno, je tudi to Icto opozicija hudo napadala in obsojevala Tiszino politiko in gospodarstvo njegove strankc. Tisza, inandni minister in vladni kimavci so si-cer zatrjevaii zaporedno zboljSanje ogerskih fi-nane; aii kedo bode to verjel, ko so davki uze itak neznosni, da se vefc povikSati ne dajo, ko so razprodana drzavna posestva in s> pri vsem tern primanjkljej v letnem proratfunu naras6n od leta do leta? Knez Bismark se je sv. Occtu papezu za-hvalil za odlikovanje z visokira Kristusovim re-dom in za posredovanje med Nem&jo in Spanj-sko v Karolinskem vpraS&nji in se nadeja, da bode papezevo delo staino, ter sklepa svoje pi-smo se zagotavilom, da hoce poprijeti se vsake prilike, ki se veze i njegovimi dolznostmi, da papezu skaze svojo zahvalo. Iz posledujili be-sedi listi sklepajo, da hofie Bismark glede" kul-turnega boja na Nemskem v kratkem ukreniti na drngo pot in da hoce posebno glede odgoje dubovuov zadovoljiti papezevim zahtevam, izra-zeoim v encikliki papezevi do nemskih skofov. Na kolektivno pismo velevlastij o razoro-zenjt sti Balgarija in Srbija precej nepovoljno odgovorili, se ve vsaka na svoj nafiin. Srbija od-govarja, da se ne more razoroziti, kcr se mi-rovne sprave 8e niso prifiele in da mora ona tern bolj biti pripravljena na vse, ker je pre-mirje skleneno na odpoved in ker jej velevlasti ne dajejo porostva, da se razorozi tudi Bulgaria. Ta pa tudi odgovarja, da jej je razoro-zenje toliko casa nemogoce, dokler jc velevlasti ne zagotove, da. Srbija ne prekoraci ved bul-garskih mej. Grika vlada je pa kar odgcvorila, da je razoroienje nemogoce. Najnovejse vesti vtader trd§, da so se vlade zedinile za mesto Bukarest, vkaterera se bode sklepal stalni mir. Domade in razne vestl GoriSka git&lnica zacne kmalu razvijati novo zivljenje. Novi prostcri ae dovrsujejo iu 2e je dolo-Cena pm slavnost, beseda in pies, za dan 1. iebruar-ja. Nadejamo se, da tisti veier se zberejo Citaloi-Cavj> polnostevilno okrog dnmaCega ognjiSce in da tudi druslveniki iu todoljubi z dezele se potrudijo o priliki k citaluicnim besedam iu zabavam. Pravijo, da fA bodo sledile u2e ta pust veselice zaporedom, da se splaeajo udi za zdrzefc ki so ga do zdaj imeli po sili. Naj bi se vse srecno zvrsilo. Sodnijsko. Pri javoi obravoavi o ugovoru „So-fiinega* odgovornega uredoika proti zasegi Stevilke 32. lanake aSode* je predseduik sodisca izjavil, da c. k. drzavno pravdnistvo v Gorici je z odlokom z due 29. dee. 1885 astovilo preiskavo zoper 16 goris-m mkteM&i, ki «p m evyw, da \*m4**W- julija 1885 o znani pnliki na AjSevici upili izdajske besede. Dottfno preiskavo vodil je define sodnije svetovalec Joief Gorjup. — Proti ajs>v.skim fantom je prciskava koacaua, prifiakuje m ubto2ba iu dan obravnave. To preiskavo vodil je avskultaht g. Kramer. — Sodnijski odlok z dne 12. avgnsta 1885, s katerira je bila potrjeuft zasega 32. §tevilk« lanske BSo5eu, podpisal je pi. Gironcoli. SodiSCu, ki je so-dilo 2i. t. in. o ugovoru prdti temu odloku, predse-doval je pi. Gironcoli; prisedaika bila sta define sodnije svetovalca Graf in Gorjup. Ugovor bil je za-vrnjen, kakdr poroCamo na dru^ctn mestu; med raz-logi navederio je tudi to, da jc ustavljena preiskava proti onvnjenim 16 mladeniLein. — Prihodnji teden pride na vrsto, kakor pravijo, obravnava zoper neke goriSke osebe radi veleizdaje (poveliLevanja Oberdan-kovega brata). Politicko Zivljenje na Pnmorskera osvitlujo iidovski wCofriereB v tvoji itovilki od 14, t, m., v kateri pravi, da vsem jo bib jasno, da znani inter-pelaciji dr. Gregorclca in tovarilov v deJ^elnem zboru gorilkem je bila podlaga, co ne osobna mrinja, go-tovo pa itrankarska strast in nasprotuoBt. Znano je bilo, pravi ta Hat, da Valentin Devotak, Se tudi slo-venskega rodu, je opravljal svojo sluLbo jako nepri* etrano in z najve^jo pravi$nostjo do narodnoati onega mesta, v katerom sluzi. In zato nikdo niti za trenotok ni dvomil o pravik razlogih one dobro znano inter-pelacijo. Boljo pa se razumo zdaj, ko je prineala nSocau odlok c. k. mestno odredjene sodnije is dne 25. julija preteklega leta, namenjen ^upanstvu v Tri-buai. He vonio, ali bi se bolj dudili drznosti 2idov-skega lista, ki brez strahu podtika degelnim poslan-eem pri njihovem delu namone, ki vodijo Sidovske caanikarje, ali pottpezljivosti..,. doiolniii poslancov, kf pustijo, da se fiiri tako sramodenje mod svet. Ali so dozolni poslanci res vadla, ob katei'O sme vsaka uma-zana zidinja svoje prate brisati? Kaj bi se zgodilo, ako bi so ddavnetnu uradniku prinjegovom delu kaj takega podtikalo? Ali avstriJBka ustava no priznava dozelnogii poslanca kot zastopuika Ijudstva in mu ne zagotuvlja kot tflkomu varnosti pred joruzulomflkim Ijuiatvom in pred gonti iz Abruoov? Da m dezelni Soslaneo % jezikavkami ne bo pri&kal, je gotovo; ali a kot tak ne najdo nekakdgn. varstva pred o^ivid-nimi krividnimi in ialjivimi napadi, je nerazumljivo. Dalje, odkod ve* „CorneiQu, da je bil odlok, ki ga je prinesla nSo6att v 2. It. t. 1., namonjon Lupanstvu v TribuliP kdo mu je izdal to uradno tajnost? Odvetniska kamora gorllka pe$ala se je dvnkrat z interpelaoijo dr. Grogorcida in tovariSov v tctn smislu, da bi izrekla degotne sodnije svetovaleu gosp. Valontinu Dovotaku, bivSomu voditolju mestno-odredjene sodnije v Gorici, nokako zaupnico, ker jo menila, da ta uradnik je po omenjeni interpolaciji zadet. PrviS se je sklicala odborova seja, v kateri je predlagal neki italijanski odvetnik blizu to, kar je prineeel „Cordere" v svoji itevilki od 14. t. m., nam-re6 da interpelacija izvira iz narodnostnih razlogov, iu zato naj jo odvetniska kamora obzaluje. Drug odvetnik je predlogu ugovarjal, rekoc, da tudi on je slisal pritozbo, kaker&ne so bile v znani interpeiaeiji izrazene. Vsled tega odbor ni prisel do namenjenega sklepa in precisednik je sklical nekaj pezneje v isti namen nekak obeni zbor, katerega se je le malo od-vetnikov udeleiilo. Kaj je obeni zbor sklenil ne vemo, kakor tudi ne -vemo, kaj iraa odvetniska kamora a re^eno interpelaoijo opraviti in zakaj bo jej nekateri izeiljevali zaupnico c. k. uradniku. Odvetniska kamora kot taka nirna nameravati ali dajati o. k. sodnikom niti zaupnio niti nezaupnic, kakor tudi nima pravice soditi o namenu, iz katerega dezelni poslanci vlado interpelujejo, ali o interpeiaeiji sami. Odvetniska kamora kot taka naj zagovarja svoje interese za se in naj jih ne verift z obfiekoristimi dejanji de2eln;h po-slancev. Tudi mi priznavamo, da g. Devetak ima veliko zasluge za odvetnistvo, ker je postavuu iu po pravici preganjal zakotno pisagtvo, ter da goriski od-vetniki so zaduja leta imeli mnogo opravka in «a-sluSka pri delib, za katera niao potreboi (n. pr. pp. tozbah za zneske pod 200 gld.); ali iz tega ne aledi* da omenjeua interpelacija bi ne bila resnidna ali da dezelni poslanci bi jo bili Btavili iz sebicuih ali ne-poStenih namenov. Valentin Devetak, deielne sodnije svotova-leo, bivSi voditelj nrestuo — odredjene in okrajne sodnije v Gorici, prestavljen je na svojo proSnjo k c. k. okroini sodniji v Gorici. Na njegovo mesto je pridel deielne sodnije svetovalec Leopold Budal, ki je prevzel preteklo nedeljo 17. t. m. vodstvo ime-novanega urada. Mlad slepar, kakor pravijo iz Solkana, klati se okolo ter prosi denara za to ali ouo osebo, Les da ga je poslala prosit ali da ga je priporoSila. Bojaki naj se ga varujejo in naj ne verujejo vizitnicam, ka-tere ka^e kot prejete od uetjih osfb. Umrl je C. brat Jakop, franiliskan naEosta-njevici v 24. letu 2ivljenja za suSico, in krojaC Iv. & a v I i, ki je duhovnom mnogo diva}, 10. t, m. za Gon§ka pogta naznanja, da od l. februarja naprej se bodo inogle poSiljati v Bosnov Hercegovino in Novibazar poStne nakaznice do 300 gld. V Ro6inji se odda po§tna slaiba z letoo plaCo 150 gld. in z letno nagrado 40 gld. Kdor Uo dobi, bo moral poloziti kavcijo 200 gld. Na noge, kdor kaj more. DomaLa vina imajo letos slabe cene. aSlov. jeza je poslal prosnjo deielnemu odbora, naj bi skr-bel, da bi se oteSilo uvazanje ponaiejenega vina v Skodo domacemu blagu in ceui. Koncerte na Eolove gosli bota dajala v Gorici (p«i poSti aii pri ogerski kroni) brata Szabd iz Bti-dapesta, ki sta si dobila slavo 2a v mnogib mestib, kjer sta igrala v glediscih in pri zabavah, vOpozarja-mo obiinstvo na oznanila, ki jih izdasta v tern oziru. Sezanska ditalniCa napravi v nedeljo 24. ja-nuaija v dvorani hotela „Tri krone11 veselico se sle-deiim sporedom: 1. „Lcpa nafia doroovloa", poje do-maCi zbor. 2. S. Gregor6i6: BNevesta«, deklamacija. 3. wNo5ni mir,tt poje domaCi kvartet. 4. .Daniel8, poje doinati zbor. 5. „Gluh mora biti", burka v 1 di'jauji, 6. Pies. VBtopnina 50 soldov za osebo. Za-fotek ob 77« uri zvefier. Kat pol, ditalnica v fitpovanu vabi svoje ude in prijatelie k besedi dne 2. februarja zvefiir ob fitih v navadnih prostorib. Program bo obsogal igro „Doma$i prepir", petje, deklamacijo in arefikanio. Odbor. Iz DreiJmce dobili smo bili dopis, ki je opi-soval novo volitvo v obLinsko staraiinsivo ter pripo-vedoval, da bivSi gupan in nekateri staraamo bi se bili mnogo potrudili, da bi izpadlo volitvo po njih namenu, Dopis bil jo U stavljen, a moral se je od-loziti radi pomanjkanja prostora. Med torn so doila uredniStvu poroSila tudi od druge strani, ki so pri-povedovala, da pod bivsin iupauora ae je zidala tola, duhovnilnioa in dve ceati ter da bi gotovo nastal pre* pir, ako bi so prvi dopis objavil, ker bl moral iupau nanj odgovoriti itd. Kor imamo uze v Koboridu in v Tolminu dovolj prepira, bi nam ne bilo liubo, da bi tudi v Dro^nici nastal, zato smo opustili one poroCili, Lo to naj povomo, da pri volitvali je zmagafa zupa-nova strauka v prvem razredu z veolno 1 iu 2 gla-sov proti nasprotoikom (Garibatdinom, kakor jim pravijo v Drezmci), v drugem razredu a 14 glasovi proti 8, v tretjem razredu je bil pa zupau voljen Boglaano, Naj bi se stranki pomirili ter skuprao delovali za korist domaSe ob6ine, ki potrebuje skupnega dela za srecen uspeh. V Trstu zmagala je irredenta v vseh treh raz» redih, ki so do zdaj volili; ve^ina v mestnem zastopu jej je zagotovljena. Letos sti se merili nasprotni stran-ki pod izrecnim imenom avstrijske iu nrotiavstrijske stranke, in zmagala je mo6 protiavatrijska. Te prezalostne razmere so naaledek one politiko, katero smo od nekdaj pobijali ne da bi se nam bilo verovalo. Uplivni mozje so mislili, da potolaiijo irredento, ako jej izroSo slovanstvo. In videli smo in vidimo ae dandanes, kako yeselo udrihajo irredentaSi na Primorskem po slovauskem narodu in po vsakt pojavi narodnega zivljeuja, kako zagovarjajo vsakega sleparja in vaako sleparstvo, kako rohnijo proti po-mirjenju med narodi in proti modern, ki za to delajo) kako hvalijo za6etnike in podpiratelje narodnih pre-pirov in krivic ter jim pete liiejo. IrredentaSi apre-jemajo z odprtimi rokami, kar se me6e v njih po-goltno 2relo, ali avstriJBka -cne pedagogike: (Popularni aeatavki o domuci in aolaki odgoji so poaebno viec\) b) ia pomoinih vcd pedagogike; c) ia naravozoanatva itd. II. Stvaino solako-politijne seatavke. III. Didakticne in metodicne (praklicuo) ruzprave. IV. Razne apiae, t. j. manjSo aeatavke ia vaeh ved, n. pr. jezikoalovne Lrtice, na-ravnozoanstvene in kmetijske apiae, domovinoalovne in zemljepiane alike, zgodovinakozivotopiane Srtice a poaebnim ozirom na Slovene© oziroma Slovane; o ueiteljakih in iolakih razmerah razmerah itd. V, Slov-stvo: kojiieToa porodila in ocene novih literarnik proizvodor. YI. Narodne pripovedke, prarljice, bajko, i. dr. narodno blago. VII. Dopise. Poi-ofcila o lite-rarnem in sploh daSevnem gibanji mej Slovani, o iolakih razmerah na Stajerskem, Eranjakem, Primorskem, Koroskem itd. — DruStvena porocila. VIII. Nekrologe. IX. Drobnoati: Solske novine. Bazoo st?arif in eicer: a) iz domadega polja, h) cbce zanimajode reci. — aPopotnik" izhaja v Maribom 10. in 25. dan vea-kega meseoa terstanezaceloleto 3 gld.. za pol Ieta 1 gld. 60 kr._____________________________________ Koncert na Eolove gosli foratoy Szabo iz koncertne dvorane budapeike razstave, katerima je bila visoka &ist, da ata igrala dvakrat z veliko pohvalo Uj. c. in k. Viaokosti nadvojrodi Lu-doviku Viktorju, kakot tudi Nj. c. in k. Visokosti Dadvojvodi Kaiolu Ludoviku. Eoaka visoka 6ast tudi od Nj. k. Vi8okoati prinoa Jonsoupoff-a. Skladatelj Bela 8zab6 je edini umetnik na Eolove gosli, ki ima aeprimerno Iep zvok iu presrjon glas, ki izvira iz seatave goalij ia iz naciaa igraoja. Uloga: io nikoli ne aliaana popolna dvoigra na citre. VeS povejo naaoanila po mestnth zidovib. L s^^^svtslss& | Sadna lam, trifi in iajca za ralitev ikr. per Meter Osrednja zaloga volnenih rob doktorja J. Jagerja, namre5: arajc, avitie, jopiLer za goapode ia Agospe, popolnih oblek za | otroke, pasov okolo itrota, g<)rkih obez ob kolenih, go-ma§ov, nogorie poaebno pri- I praymh prod ozoukom, ro-kovic, telovnikor z rokavi j za goapode. Prodaja na de-beio in na drobro ˇ Gorici. *&*#?*&. I^ljiBi EDINO y najvecji kroja<5nic» za moike \mm\ sTiiNii-ja V GORICI | nahajajo ae izgotovljene v ueizmerno izbero | 25A. ZI3^ISIO CAS i povrhne aulimje ta mo-^e podobledene i toIoo.....po gl. 10 do 40 I popolna oblok»ianoike,liLaod«lopo gl. 10 do 30 Uaee xa moike, nor kroj . . po gl. 3 do 10 | Mentschikoff za moike . . . po gl. 14 do 2& hay« Kordpol (seTerni teLaj) neizraer- negt trpeia po gl. 10 do 12 Popolna obluka xa dcLk.e ia otroke ia sobo, | plaMi >a doi ueprenoLljivi, devlji za 1ott irbn tega UOGA.TA ZALOGA plaider watherproff, dolman, aacco /a gospe — zs j to blago odprt se je t veejo »loinost gospodoT j odjemnikOT poseben oddelek t posebnem, lo-isen> Kin zdravniikih spriSeval boleznl v Mofcn h Itrebuhu, botfenje, kr5, ielodeJao in premen-¦JavnomrzHco, zabaianje, hemeroilde, zlatenico, SmigrflflO itd. in je nnjboljsi piipomoifek ?oj > r 1 glistc pri otrocih. ¦ PoSilJa izdelovatelj po poSti v SkntJjicjth I po 12 steklenic za 1 gld. 36 novc. I Pri ve&em itevilu d^bi se primeren odpust. 6osp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljini Na ^ahteranje potrjujem, da sem Va§ cvet za zefo-dec, kojegn deli so mi dobro znani, v velikih slufajib ˇspesno rabil proti boleznim r zeiodcu in zlati zili. Ljubljana, mesec januvar 1884. Dr. Emit titez Stockl, c. k. Tladnt sratoraltc ia ollLa uajboljSih vi-st, 1 do 3 metre visoka, kakor tudi chreiiije, bresltve, mai*elice5 cespe, slive in mrnrve po 20 do 40 aoldov; plemenite cepide juboldne (20 tret), hruskove, vsakovratne drelnjeve in slivove, koa po 2 solda; liolci vlaakega rtzlinga (grasevine), traminca, mozlerja 100 koaov po 50 soldov; jwjca ssa vtalitev najbolj&ib francoakih kokoajib paaem, jajce po 10 do 20 soldov prodaja JOS. STEEGLER vzvi§. grof. Coroninijev oskrbnik v ©t. I*etru pri Gorici. —jaaw, LEKAMA TRNKOCZY W* zraven rotovza, na velikem meatnem trgu v Ljubljana ~M priporoLa in razpoSilja s poStnim povzotjem za zelodeo, katorim se ima na tisoLo ljudi za-hvaliti za zdravjo, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v zolodci in so noprokoHljivo srodwtvo zoper: pomanjkanje slaati pri jedi, slab zelodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kr6 v zolodci. biQe area, zabaaanjje, gliste. fcolez-ni na vranici, na jetrih in zoper zlato zilo. SVARILO! So jodonkrat nam jo omeniti, da ho to kapljicn izpo- Htavijcnc veltkemu ponaroja-nju. Mnogo ljudi jo, ki no majo pripravijanja toh knpljio in pod imenom „Marijaooljske kapljice" ra/.pecavajo olodnjo kot pouarojono knpljioo inoj novodnim ljudstvoui. To kapljico zaradi svoje brezvspoi-ii./jn jiuiu pr»*u nJiarijaceljske zolodCne kapljice". Kdor torfj zeli pravih wMarijace!jakih zelodonih kap-t)ic , pnzi n»j pri kupovauji vedno na gorenjo podobo Matere bozje, ki jo za varatvano znam-ko postavno zajamoena in mora biti na rsaki ste-klencici. Dobivajo se v lekami Trnkoozy zraven rotovza v Ljubljana so najboljie in, kakor mnoga za-hvajna pisma potrjnjejo, najakuienojie in proapesnejie kapljice zoper v8e iolodfino bolezni in njih nasledke. ilW 1 ateklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.. 5 tucatov samo 8 gld. -*¦ Razpo&ifja ae s posto uajmenj joden tucat steklenic. Nasiov: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. slcparstvii s feoiijskiini plahtamtf Uze 87 let obatojeda priviligirana c. k. dezelno tovarna za plahte in koce prej Lieehtonauer-jeve udove & sinov razpo§i!ja po svoji dunajski zalogi KONJSKE PLAHTE 190 cm. dolge, 130 cm. airoke, neraztrgljive, s tem-| nim dnom in zivimi obrobki, ena po 1 gl. 60 kr. a zabojem vred. Kdor vzame najmanj 10 plant, dobi eno po vrhu aU pa 10% popnata na ceni. Samo radi ogromnega izdelovanja in prevelike prodaje nam je mogo^e da dajemo te konjake plahte V tej nenavadni velikoati in tako izvrstno robo po tako nixki ceni. Na stotine zabvalnih pisem si lahko vsakdo ogleda. Razpo&ilja se proti povzetja. Ear ne pristoja, vzame se nazaj brez tezav. •W Napis naj Be natanCno naredi: *•¦ Pfe^de • Oecken- Fabriks - Kaupt - Niderlage, Wieii, I. Kotlienthurmstrasse 14. Svarimo vsakterega, naj ae knpnje blaga od takih firm, ki ae bojyo javno podpLati avoje ime in ki poznemajo, ne da bi ameu. na-ae osnanilo.!! Previdnoat potrebna!!