UVODNIK Slovenci smo zanimiv in ponosen narod ......................................3 POSEBNI DOGODKI Naše aktivnosti in komunikacije v obdobju virusa covid ...........4 Posjeta ambasadorice Republike Slovenije u BiH Udruženju Slovenaca RS Triglav Banja Luka ...............................5 Obisk veleposlanice Republike Slovenije v BiH v Društvu Slovencev RS Triglav Banjaluka ....................................5 Pozdravljeni, dragi moji Slovenci! ....................................................6 Dragi rojaki v zamejstvu in po svetu, .............................................7 Izborna skupština Saveza nacionalnih manjina Republike Srpske ..........................8 VIII redovna izborna skupština Udruženja Slovenaca RS Triglav .......................................................9 VIII. redna volilna skupšcina Društva Slovencev RS Triglav ......................................................... 10 Posjeta gradonacelnika Igora Radojicica Savezu i udruženjima nacionalnih manjina ..............................13 UCIMO SE SLOVENŠCINO Delavnica kamišibaja – pripovedovanje zgodb ob slikah .. 14 Kamišibaj radionica – pricanje prica uz slike ............................14 Že prišel je med nas stari, dobri dedek Mraz ............................15 Vec je došao medu nas stari, dobri Deda Mraz ........................ 16 Ustvarjalne delavnice ob slovenskem kulturnem prazniku ............................................17 Kreativne radionice povodom slovenackog kulturnog praznika ................................................. 17 Ustvarjali smo za likovni natecaj Slavisticnega društva Dolenjske in Bele krajine ...................... 18 Bili smo kreativni za umjetnicki konkurs Slavisticnog društva Dolenjske i Bele krajine ...........................19 Rovka Crkolovka ................................................................................. 19 Rovka Crkolovka ................................................................................. 20 Bralna priznanja .................................................................................. 20 Nagrade za citanje ............................................................................. 21 20. maj – svetovni dan cebel ..........................................................21 20. maj - Svjetski dan pcela ............................................................. 22 Ob zacetku šolskega leta - ohranjanje slovenskega jezika in kulture v casu korone............................. 23 Ob Evropskem dnevu jezikov ....................................................... 24 Povodom Evropskog dana jezika ................................................. 24 Narazen, a vendarle skupaj .............................................................24 Razdvojeni, ali ipak zajedno ........................................................... 25 KULTURA NAS ZDRUŽUJE 21. Martinovanje v Banjaluki ..........................................................28 21. Martinovanje u Banjaluci .......................................................... 29 Predavanje ob stoletnici Univerze v Ljubljani ..........................30 Predavanje povodom stogodišnjice Univerziteta u Ljubljani ........................................ 30 Pretpraznicno vece ............................................................................ 31 Predpraznicni vecer ........................................................................... 32 Dan Republike Srpske 9.1.2020 .....................................................32 Odprtje slikarske razstave Tatjane Ratkovic Bosnic pod naslovom “Modro”..................... 33 Prešernov dan v Banjaluki - odprtje razstave o Valentinu Vodniku ...................................... 34 Prešernov dan u Banjaluci – otvaranje izložbe o Valentinu Vodniku .................................... 35 Slovenski kulturni praznik Prešernov dan v Kaknju ...............37 Slovenacki kulturni praznik Prešernov dan u Kaknju ............ 37 MEPZ Davorin Jenko gost na koncertu ansambla „Banjalucki vez“ ............................ 38 11. Slovenacki dan ............................................................................ 38 11. Slovenski dan ................................................................................39 NISMO JIH POZABIL Na obisku pri Stanku Prosen .......................................................... 41 U posjeti Stanku Prosenu ................................................................ 41 KUHAJMO Z LJUBEZNIJO ............................................................. 42 ZLATE MISLI ........................................................................................ 43 Ministarstvo prosvjete i kulture Republike Srpske Priprava: Marija Grbic, Nataša Kajmakovic Oblikovanje: Darko Domazet / Tisk: Grafid d.o.o. Banja Luka / Število izvodov: 300 Slovenci smo zanimiv in ponosen narod Ko premišljujem o nas Slovencih, ugotavljam, da nas je možno srecati povsod po svetu. Zakaj je med nami tolikšna migracija? Za to so razlicni vzroki. Morda je bila to le trenutna želja po avanturi, morda težnja za boljši življenski standard, morda ljubezen… Najbolj bolece za Slovence pa so bile razmere, ki so jih prisilile, da so zapustili svoja ognjišca, zaradi kršenja njihovih osnovnih življenskih pravic, nasilnega zatiranja prebi­ valcev in prepovedi uporabe maternega jezika. Niso ga hoteli zatajiti in niso dovolili, da bi bili na svojem ozemlju podjarmljeni in zanicevani. Zapustili so rodno zemljo. Selili so se na razlicne konce sveta. V tem obdobju se je veliko Primorcev preselilo tudi v Bosno. Bil je to zacetek novega življenja. S svojo iznajdljivostjo in drugimi vrlinami so prepricali domacine, da želijo na enakopraven in pošten nacin spoštovati sredino, ki je postala njihova nova domovina. Bil je to obojestranski preporod. Ko sem se v Ljubljani pred dvajsetimi leti udeležil družinskega srecanja, sem prvic izvedel, da v Banjaluki deluje društvo Slovencev RS Triglav. Zacel sem spremljati njihovo delovanje preko spletne strani. Bil sem prijetno presenecen in nisem mogel verjeti, da so clani društva tako aktivni in da so uspeli prebivalcem Banjaluke ponuditi toliko kvalitetnih razstav in drugih kulturnih dogodkov. Marsikatero slovensko mesto v maticni domovini v svojih kulturnih hramih ni gostilo toliko priznanih slovenskih umetnikov. Poskrbeli so tudi za to, da se lahko njihovi clani ucijo oziroma izpopolnjujejo slovenšcino na dopolnilnem pouku slovenšcine, ki ga vodijo slovenski ucitelji. Ustanovili so mešani zbor Davorin Jenko, v katerem se clani zbora z veseljem ucijo in prepevajo slovenske pesmi. Zbor razen nastopov v Banjaluki zelo uspešno tudi gostuje. Tudi na slovensko folkloro niso pozabili. Užitek je gledati mlada, brhka dekleta ob plesih polke in valcka. Ko sem kolegom v fotografskem klubu Janez Puhar pripovedoval o tem, kako so clani Triglava ak­tivni, mi na zacetku sploh niso verjeli. Ko sem jih preprical, da mislim resno, smo sklenili, da ponudimo organizacijo fotografske razstave naših fotografij v Banjaluki. Led sodelovanja je bil prebit. Zvrstilo se je vec uspešnih izmenjav kulturnih dogodkov v obeh mestih. V dvostranskih pogovorih se je porodila ideja o možnostih razširjanja sodelovanja in tako je nastalo zelo uspešno sodelovanje kranjskih osnov­nih šol in gimnazije France Prešeren z banjaluškimi šolami. Uspeli smo vzspostaviti dobro in pristno sodelovanje šol v obojestransko korist. Da ne pozabim omeniti; Mestna obcina Kranj je leta 1965 podpisala sporazum o pobratenju in sodelovanju z obcino Banjaluka. Omenjeno sodelovanje je v casu razpada Jugoslavije zamrlo. Od leta 2005 je postalo sodelovanje med obcinama spet bolj aktivno, posebno na kulturnem in športnem po­drocju. Upamo, da bomo tako skupaj ustvarili še boljše vezi in porušili prepreke preteklega obdobja. V letošnjem letu smo nacrtovali predstavitev enega od naših velikih Slovencev – Kranjcana Janeza Puharja, ki se je leta 1842 zapisal z izumom fotografije na steklo na vrh razvoja fotografske umetnosti tistega casa. Predvideno razstavo naj bi v razstavišcu Banskega dvora skupaj odprla banjaluški in kranjski župan. Prav tako smo skupaj s predstavniki društva Triglav nacrtovali predstavitev knjige in fi lma mag. Dušana Tomažica o nastanku, življenju in delu clanov Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke. Toda covid- 19 nam je na žalost to preprecil. Omenjena dogodka bomo prestavili in ju izpeljali ob ugodnejšem casu. Dragi clani Triglava, zelo veliko ste dosegli in ste na to lahko ponosni. Vaše vodstvo odlicno usmerja in vodi društvo. Toda brez podpore clanstva ne bi dosegli takšnih uspehov. Mesto Banjaluka vam je tudi naklonjeno in vas šteje za nepogrešljivi del družbenega in kulturnega življenja mesta. V mojem imenu in clanov FD Janez Puhar Vam želim ob bližajocih praznikih predvsem zdravja, sre-ce in uživanja pri delu v vašem Triglavu. Lado Kraljic clan fotografskega društva Janez Puhar Kranj NAŠE AKTIVNOSTI IN KOMUNIKACIJE V OBDOBJU VIRUSA COVID Pišemo 2020. leto. Kaj naj pišemo za naš bilten v tem letu, ki je poln strahu, nepredvidenih dni, noci, skrbi? Za leto 2020 smo nacrtovali veliko projektov. Meseci so leteli, a COVID- 19 nas ni želel zapustiti. Razmišljali smo, se dogovarjali po elektronski pošti, telefonu, z ljudmi iz Urada, veleposlaništva, sestajali smo se po kavarniških vrtovih, izogibali smo se zaprtim prostorom, upoštevali smo vse, kar so svetovali strokovnjaki. Bili smo pesimisti, ali v nas je vedno bila prisotna neka skrita želja, tihi optimizem, da se moramo kljub vsemu organizirati. Sredstva, ki smo jih dobili za projekte, so stala. Žal nam je bilo, da jih ne izkoristimo. V nas sta se javili moc in želja, ki nas je vodila, da moramo neke projekte realizirati. Strah je zamenjala upornost in vsi smo se lotili, da projekte oživimo. Uspeli smo! Naš uspeh, naši projekti so zapisani v našem Biltenu. BILTEN za leto 2020 je tu. Covid-19 se nas še ni navelical, on je tu. Tu smo mi, tokrat z mlajšimi predstavniki, izvoljenimi v izvršni odbor na naši 11. skupšcini. Prejšnji starejši, dolgoletni clani Izvršnega odbora so postali „ mentorji“, predsednica Marija Grbic bo še vedno predsednica, a mladi bodo ustvarjalci novih idej, novih realizacij projektov. Nataša Kajmakovic POSJETA AMBASADORICE REPUBLIKE SLOVENIJE U BIH UDRUŽENJU SLOVENACA RS „TRIGLAV“ BANJA LUKA Dana 18.12.2019. godine u prostorijama Udru­ženja Slovenaca RS „Triglav“ Banja Luka, održan je sastanak clanova Izvršnog odbora Udruženja sa ambasadoricom Republike Slovenije u BiH, gospodom Zoricom Bukinac. Predsjednica Udruženja gospoda Mari-ja Grbic zahvalila se za nesebicnu podršku od strane Ambasade Republike Slovenije u BiH Udruženju Slovenaca Triglav i upoznala am-basadoricu Bukinac o aktuelnim dešavanjima, uspješno realizovanim projektima Udruženja tokom 2019. godine i planiranim aktivnostima i projektima u iducoj godini. Bilo je rijeci i o nedavno održanom 21. Martinovanju, tradicionalnoj manifestaciji koju organizuju banjalucki Slovenci svake godine povodom praznika sv.Martina, njegujuci stari narodni obicaj simbolickog prevodenja mošta u mlado vino, poznat i kao „krštenje vina“. Ambasadorica Bukinac je izrazila zadovoljstvo radom Udruženja Slovenaca Triglav na promociji i ocuvanju slo­venackog kulturnog identiteta na ovim prostorima te naglasila da ce se podrška Vlade Republike Slovenije i Amba­sade u BiH nastaviti i u buducnosti. Na prijedlog ambasadorice, dogovorene su aktivnosti na realizaciji novih projekata u 2020. godini koje se odno­se na obilježavanje Svjetskog dana pcela 20. maja i organizovanje Tradicionalnog slovenskog dorucka koji se sastoji od mlijeka, maslaca, kruha, meda i jabuka. Kako bi se upozorilo na smanjenje broja pcela u svijetu i skrenula pažnja na njihovu ulogu u zdravlju ljudi i planete, UN su rezolucijom koju je predložila Slovenija a podržale sve zemlje EU i mnoge druge zemlje u svijetu, proglasile 20. maj Svjetskim danom pcela. Ovaj datum je izabran kao dan rodenja Slovenca Antona Janša, pionira modernog pcelarstva koje je u Sloveniji važna poljoprivredna djelatnost sa dugogodišnjom tradicijom. Prijedlozi su sa zadovoljstvom prihvaceni i dogovorene su zajednicke aktivnosti na realizaciji navedenih projekata. Žana Pekic OBISK VELEPOSLANICE REPUBLIKE SLOVENIJE V BiH V DRUŠTVU SLOVENCEV RS „ TRIGLAV“ BANJALUKA 18. decembra 2019 je bil v prostoru Društva Slovencev RS Triglav Banjaluka sestanek clanov izvršnega odbora z veleposlanico Republike Slovenije v BiH, Zorico Bukinac. Predsednica Društva gospa Marija Grbic se je zahvalila za nesebicno podporo, ki jo daje Veleposlaništvo Republike Slovenije v BiH Dru-štvu Slovencev Triglav. Seznanila je veleposla­nico Bukinac o aktualnih aktivnostih, uspešno realiziranih projektih Društva v letu 2019 in projektih za leto 2020. Pogovor je potekal tudi o nedavni tradici­onalni proslavitvi 21. martinovanja, ki jo vsako leto organizirajo banjaluški Slovenci z željo, da ohranijo star narodni obicaj, praznik sv. Marti­na, simbolicnega prehoda mošta v mlado vino, ki je poznan kot „krst vina“. Veleposlanica Bukinac je pohvalila delo Društva Slovencev Triglav na promociji in ohra­nitvi slovenske kulturne identitete na tem pro-storu. Poudarila je, da se bo podpora Vlade Re-publike Slovenije in veleposlaništva v BiH tudi v bodoce nadaljevala. Na predlog veleposlanice so dogovorjene aktivnosti za realizacijo novih projektov v letu 2020, kot sta svetovni dan cebel 20. maja in tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo mleko, maslo, kruh, med in jabolka. Da bi opozorili na zmanjšanje števila cebel v svetu in usmerili pozornost na njihovo vlogo za zdravje ljudi in planeta, so z resolucijo, ki jo je predložila Slovenija, s soglasjem vseh držav EU in mnogih drugih držav v svetu, pro-glasili 20. maj za svetovni dan cebel. Dan, ki so ga izbrali, je posvecen dnevu rojstva Slovenca Antona Janše, pionirja modernega cebelarstva v Sloveniji. Cebelarstvo je v Sloveniji pomembna kmetijska panoga z dolgoletno tradicijo. Predlogi so z zadovoljstvom sprejeti in dogovorjene so tudi skupne aktivnosti v realizaciji navedenih projektov. Prevod Nataša Kajmakovic POZDRAVLJENI, DRAGI MOJI SLOVENCI! Upam, da vam korona ni pobrala veselja do druženja in da se v omejenem nacinu zbiranja kljub vsemu dru­žite. Zelo mi je žal, da tudi našega srecanja v Sarajevu ni bilo mogoce izvesti, a bo kmalu kakšna nova prilo­žnost. Nisem seveda pozabil na vas in se s Slovenci v BiH še kar najprej ukvarjam, tokrat pac raziskovalno. Ob tem bi vam rad sporocil, da bom virtualno, dru­gace pac ne gre, sodeloval na znanstveni konferenci Univerze v Tuzli, PMF s predstavitvijo zadnje raziskave Slovenci v Mestu Sarajevu po popisih 1991 in 2013 – dodan je še kratek pogled na popise od 1921. Znan­stveni clanek pa bo objavljen v Reviji za geografi jo, Filozofske fakultete v Mariboru. Ob iskanju gradiva sem slucajno naletel na znanstveni clanek bosanskega avtorja Kostic, M., „Naša misel“, prve novine Delavskega kulturnega društva Cankar u Sarajevu, Bosniaca, Saraje­vo.; 2007, ceprav je clanek star 13 let, upam, da ste ga opazili, torej prvi casopis ni bil Zora, ampak Naša misel. Gospo Bukinac prosim ob tej priložnosti za pomoc, ali lahko dobite kakšno informacijo o tem, ali je »fond« - ška­tla – Naša misel digitalizirana in ce je to mogoce pridobiti. Kolikor sem razumel iz clanka, je v tem kar nekaj zanimi­vega raziskovalnega materiala. Seveda bi se rad spomnil še kakšnega martinovanja v Banjaluki, a ocitno letos ne bo šlo, pa srecanja v Tuzli, Zeni­ci, Kaknju, tudi v Mariboru, do Sarajeva pa nam ni nekako letos usojeno. Zato se posvecam raziskovanju Slovencev v Laktaših in tamkajšnji Slatini – upam, da bo nastalo kaj koristnega. Davorka, tudi Kakanj in Slo v ZDK so že zelo dalec. Naj vse skupaj ne izpade kot hvala, bolj bi bil vesel našega osebnega stika in druženja – upam, da bo kmalu ka­kšna možnost – se kdo od vas morda mudi v Sloveniji ali celo v Mariboru, se oglasite. Pozdrav vsem prijateljem od Dragice do Dragana. Bom vesel kakšnega vašega odgovora. Ostanite zdravi! Dušan Tomažic DRAGI ROJAKI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU, sem Ana Šket in z zacetkom aprila sem postala del ka­bineta ministrice Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, moja naloga so tudi stiki z javnostjo in, kar mi je še ljubše, stiki z vami. Zelo se veselim dela, ker se zavedam, kako kljucen del slovenskega naroda ste. Imam sreco, da sem skupaj s svojim ansamblom, v katerem prepevam v prostem casu, že lahko spoznala en majhen del slovenstva, ki ga živite po drugih državah in priznam, da me je to zaznamovalo bolj, kot sem pricako­vala. Pred obiskom skupnosti na Švedskem in v Nemciji in preden sem spoznala nekaj cudovitih mladih iz Argen­tine, si nisem mogla predstavljati, da bi lahko imel kdo, kljub svoji fizicni oddaljenosti, tako rad Slovenijo in slo­vensko kulturo. Resnicno cenim, da se trudite in ohranja­te slovensko dušo in tradicijo tudi po drugih delih sveta. Prepricana sem, da bi lahko pogosto bili zgled vsem nam, ki tudi fizicno živimo tukaj, na ozemlju naše domovine. Prav zato si zelo želim, da bi tudi Slovenci v Sloveniji lahko bolje spoznali vaše skupnosti, društva in življenje, Spoštovana Ana Šket! Lepo, da ste se že takoj na zacetku prevzema novega po­ložaja spomnili na nas Slovence, ki živimo ne dalec od naše maticne domovine, v Banjaluki BiH. Vaša nekdanja srecanja s Slovenci, slovenskimi skupnostmi širom Evro­pe, so Vam obudila spoznanje, da Slovenci, kjerkoli živi-mo, nismo pozabili na domovino naših prednikov. Ce­prav imamo dve domovini, obe spoštovani, je vsaka na poseben nacin naša. V Sloveniji so naše korenine, od tam smo in prav zato želimo ohraniti materni jezik, kulturo, obicaje prednikov, in jih prenesti našim potomcem, a pri tem spoštovati tudi vrednosti naše sedanje domovine. Naše aktivnosti, ki potekajo vec kot 22 let, so zapisa­ne v naših letnih porocilih, ki jih pošiljamo vsako leto na Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prav tako je za vsakega dostopen naš letni Bilten. Na spletni strani Društva Slovencev Triglav obve-šcamo javnost o naših mesecnih dogodkih; pisana je v slovenšcini, anglešcini in lokalnem jeziku. V Društvu deluje dopolnilni pouk slovenšcine. Ucen­ci, ne glede na starost, dobijo s pomocjo uciteljev kva­litetno znanje slovenskega jezika. Uspešna sta tudi naš MePZ Davorin Jenko in Otroška folklorna skupina. Pevski zbor sodeluje na vseh naših prireditvah, naj bo to doma ali po ostalih mestih širom bivših Republik, in v matic­ni domovini. Skupaj z Otroško folklorno skupino sode­luje na prireditvi Dobrodošli doma, na revijah narodnih manjšin, na našem tradicionalnem vsakoletnem srecanju Slovenski dan v Slatini in martinovanju. Naši uspehi so vi-ki ga živite v tujih deželah. V cast si štejem, da me je mini-strica dr. Helena Jaklitsch vkljucila v svoj krog sodelavcev in še posebej me veseli, da vidi kot enega izmed naših pomembnejših ciljev prav to, da naša socialna omrežja in spletni portali postanejo glasniki izjemne slovenske zavesti po vaših društvih. Zato vas že sedaj povabim, da nam pošiljate utrin­ke iz vaših dogodkov, aktivnosti, kulturna in druga ustvarjanja pa tudi cisto vsakdanje trenutke iz vaših življenj. Res se veselim našega sodelovanja. Verjamem, da lahko skupaj spišemo zelo lepo zgodbo in razširimo ter še okrepimo glas o ljubezni do Slovenije, naše skupne domovine, tudi cez mejo in celo po svetu.   Ana Šket Svetovalka za odnose z javnostjo Kabinet ministrice - Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dni tudi v uspešnem sodelovanju z literarnimi ustvarjalci, slikarji, glasbeniki, dramskimi umetniki itd., iz Slovenije. Tudi založništvo nam ni nepoznano. Iz navedenega je razvidno, da smo precej aktivni. Vse naše aktivnosti so bile do prejšnjega leta vezane za prostor, ki smo ga delili z ostalimi narodnimi manjšinami. Veliko moci in prošenj smo porabili za pridobitev našega novega prostora. Za­radi naše vztrajnosti, truda naše veleposlanice v BiH Zo-rice Bukinac in razumevanja župana Banjaluke Igorja Ra­dojcica smo dobili težko pricakovani prostor. Uspeli smo ga preurediti in z novim elanom nadaljevati naše delo. Vse ostale zacrtane programe bomo poskušali reali­zirati v mesecih, ko se nas bo strašni virus covid-19 nave-lical in zapustil. Tako kot vsi širom sveta živimo po dolo-cenih ukrepih. Pomagamo si, casa imamo dovolj in šele sedaj vidimo, kako težko se znajdemo v hišnem zaporu. Saj bo minilo, bo, kdaj?.... Cudovita je naša skupna domovina, bogata z narav­nimi lepotami, bogate kulture, veselimi in spoštovanimi ljudmi, in vanjo spadamo tudi mi, ki živimo zunaj meja. Ponosni smo, da smo del nje. Znamo to ceniti. Ona je naša, v njej se pocutimo vedno dobrodošli, pocutimo se, da smo doma. Veselimo se srecanje z Vami in ker ste nam omenili, da ste tudi pevka, bomo to znali tudi izkoristiti. IO Društvo Triglav IZBORNA SKUPŠTINA SAVEZA NACIONALNIH MANJINA REPUBLIKE SRPSKE U petak, 11. septembra 2020. godine u prostoru Jevrejskog kulturnog centra u Banjaluci održana je Izborna skupština Saveza nacionalnih manjina Republike Srpske. Kako je raniji planirani termin održavanja Skupštine morao biti prolongiran shodno aktuelnoj epidemiološkoj situa­ciji prouzrokovanoj prisustvom koronavirusa, Izbornoj skupštini je prisustvovalo 28 delegata iz Banjaluke, Prijedora, Prnjavora, Gradiške.   U uvodnom obracanju i prije pocetka rada Skupštine prisutnim delegatima i gostima obratili su se Franjo Rover ispred Saveza i Đorde Mikeš ispred Jevrejskog kulturnog centra. Kroz sedamnaeset tacaka dnevnog reda, delegati Skupštine su usvojili dokumente koji se odnose na izvještaje o radu Saveza i Nadzornog odbora za 2019. godinu, te planove rada za 2020. i 2021. godinu. Izvršen je i izbor novog rukovodstva Saveza nacionalnih manjina Republike Srpske za naredni cetverogodišnji period, te je vecinom glasova ponovo ukazano povjerenje Franji Roveru da u narednom periodu ostane na celu Saveza.  Novi potpredsjednik Sa­veza je Janko Šimon iz Udruženja Slovaka Semberije „Juraj Janošik“ Bijeljina, a novi clanovi Upravnog odbora su: Lju­bica Janjetovic, Dragan Hrastek, Aleksandra Stevandic, Iren Milivojevic, Zoran Mitrovski, Danijel Kovc, Mladen Lunic i Danijela Trkulja. Pored ovih organa izabrani su i novi clanovi Nadzornog odbora, te komisija za kulturu i informisanje i statutarno-pravne poslove.  Nakon održane skupštine, predsjednik Rover se zahvalio prisutnima te je izrazio namjeru da Savez poduzme i dodatne aktivnosti kako bi se realizovao plan rada za 2020. godinu u onoj mjeri koliko aktuelna situacija bude do-zvoljavala, iako su brojne aktivnosti morale biti odgodene do daljnjeg.  Takode, u narednom periodu jedna od glavnih aktivnosti ce biti i obaveze koje se odnose na pripremu akcionih planova a koji proizilaze iz novousvojene Strategije za unapredivanje i zaštitu prava pripadnika nacionalnih manjina u Republici Srpskoj za period 2020-2024. godina. M. K. VIII REDOVNA IZBORNA SKUPŠTINA UDRUŽENJA SLOVENACA RS TRIGLAV Dana 27.9.2020. godine održana je VIII redovna izborna skupština Udruženja Slovenaca RS „Triglav“ Banja Luka. Poštujuci epidemiološke mjere i pridržavajuci se uputstava nadležnih organa, na skupštini se okupilo oko 50 clanova koji su, nakon izbora radnog predsjedništva i predsjednika skupšti­ne, imali priliku cuti Izvještaj o radu Udruženja Slovenaca Republike Srpske “Triglav” za period 2016-2019. godina, Finansijski izvještaj Udru­ženja Slovenaca Republike Srpske “Triglav” za period 2016-2019. godina i Izvještaj Nadzornog odbora Udruženja Slovenaca Republike Srpske “Triglav” za period 2016-2019. godina. Potreb-no je napomenuti da su svi materijali za skupšti-nu unaprijed dostavljeni elektronskim putem. Tokom izlaganja Izvještaja o radu koji je predstavila Ana Marjanovic, pomenute su naj­važnije aktivnosti, a narocito je istaknut rad dodatne nastave slovenackog jezika i svih pra­tecih aktivnosti, zatim proslava 15. godišnjice rada hora „Davorin Jenko“, obilježavanje 20. godišnjice rada Udruženja i preseljenje u nove prostorije. Takode, Finansijski izvještaj je pred­stavljen sa svim prihodima i rashodima po go-dinama dok je u Izvještaju o radu Nadzornog odbora, koji je predstavila Mira Dojcinovic, navedeno da je Udruženje u izvještajnom pe­riodu organizovalo 238 aktivnosti, da su sve aktivnosti uredno dokumentovane i svi fi nan­sijski izvještaji predati nadležnim institucijama na vrijeme. U pogledu rada svih odbora, Nadzorni odbor je naveo da su svi odbori ispunili svoje ciljeve, a posebno je istakao potrebu da se rad Odbora za humanitarne i socijalne poslove unaprijedi. Skupština je jednoglasno usvojila navedene izvještaje. Nakon predstavljenih izvještaja, prešlo se na tacku dnevnog reda koja se odnosi na izbore predsjednika i po­tpredsjednika Udruženja, kao i clanova Izvršnog odbora i Nadzornog odbora. Predsjednica skupštine je procitala prijedlog imena na pomenute funkcije te je skupština isti jednoglasno usvojila. Saziv za period 2020-2022. godina je sljedeci: predsjednik Udruženja i ujedno clan Izvršnog odbora - Marija Grbic, po­tpredsjednik Udruženja i ujedno clan Izvršnog odbora - Žana Pekic, clanovi Izvršnog odbora - Anita Cemažar Markovic, Dražena Bubonjic, Boris Katan, Mladen Lunic, Ana Marjanovic, Nataša Kajmakovic, Viktor Debeljak, Marija Petkovic i Slavko Rolih, a u Nadzorni odbor su izabrani: Mira Dojcinovic (predsjednik), Zdenka Jelic (clan) i Siniša Cenic (clan). Mladen Lunic je clanove skupštine upoznao sa Programom rada za period 2020-2022. godina, pri cemu je po­sebno istakao cinjenicu da ce Udruženje lakše organizovati neke od svojih aktivnosti sada kada ima vlastite pro-storije. Napomenuo je da je potrebno ukljuciti nove generacije djece u rad folklorne sekcije, ali i pokušati svojim aktivnostima privuci veci broj clanova kako bi isti što aktivnije bili ukljuceni u rad Udruženja. U pogledu tacke dnevnog reda koja se odnosi na izmjenu Statuta Udruženja, predsjednica skupštine je clanove upoznala sa potrebom izmjene clana koji se odnosi na adresu sjedišta Udruženja što su prisutni jednoglasno usvojili. Nakon predstavljenih izvještaja i programa, prešlo se na diskusiju pod tackom razno. Prisutni su imali nekoliko pitanja koja su se odnosila na stavke finansijskog izvještaja, proširenje aktivnosti kojima se Udruženje bavi, nacin rada hora s obzirom na neodgovarajucu prostoriju na novoj lokaciji. Clanovi Izvršnog odbora su dali odgovore i po­zvali sve prisutne da ukoliko imaju inicijative koje bi mogle doprinijeti boljem radu Udruženja, iste slobodno dostave uz prijedlog nacina realizacije i nosilaca aktivnosti. Ana Marjanovic VIII. REDNA VOLILNA SKUPŠCINA DRUŠTVA SLOVENCEV RS TRIGLAV 27. 9. 2020 je potekala VIII. redna volilna skupšcina Društva Slovencev RS Triglav Banjaluka. Ob spoštovanju epidemioloških ukrepov in upoštevanju navodil pristojnih organov se je na skupšcini zbralo približno 50 clanov, ki so imeli po izvolitvi delovnega predsedstva in predsednika skupšcine priložnost slišati poro-cilo o delu Društva Slovencev Republike Srb­ske Triglav za obdobje 2016–2019, fi nancno porocilo Društva Slovencev Republike Srbske Triglav za obdobje 2016–2019 in porocilo nad­zornega odbora Društva Slovencev Republike Srbske Triglav za obdobje 2016–2019. Treba je opozoriti, da so bili vsi materiali za skupšcino vnaprej oddani v elektronski obliki. V porocilu o delu, ki ga je predstavila Ana Marjanovic, so bile omenjene najpomembnej­še dejavnosti, predvsem delo dopolnilnega pouka slovenskega jezika in vse spremljajoce dejavnosti, praznovanje 15. obletnice pevske­ga zbora Davorin Jenko, 20. obletnice Društva in preselitev v nove prostore. Prav tako je bilo financno porocilo predstavljeno o z vsemi pri­hodki in odhodki po letih. V porocilu o delu nadzornega odbora, ki ga je predstavila Mira Dojcinovic, je navedeno, da je Društvo v tem obdobju organiziralo 238 dejavnosti, da so bile vse dejavnosti ustrezno dokumentirane in da so bila vsa financna porocila pravocasno pre­dložena. Glede dela vseh odborov je nadzorni odbor dejal, da so vsi odbori izpolnili svoje cilje, posebej pa je poudaril potrebo po izboljšanju dela odbora za humanitarne in socialne zadeve. Skupšcina je omenje­na porocila soglasno sprejela. Po predstavljenih porocilih smo prešli na tocko dnevnega reda, ki se nanaša na izvolitev predsednika in pod-predsednika Društva ter clanov izvršnega in nadzornega odbora. Predsednica skupšcine je prebrala predlog imen za omenjene funkcije, ta predlog je skupšcina soglasno sprejela. Clani v obdobju 2020–2022 so: predsednica Društva in tudi clanica izvršnega odbora - Marija Grbic, podpredsednica Društva in tudi clanica izvršnega odbora - Žana Pe­kic, clani izvršnega odbora - Anita Cemažar Markovic, Dražena Bubonjic, Boris Katan, Mladen Lunic, Ana Marjanovic, Nataša Kajmakovic, Viktor Debeljak, Marija Petkovic in Slavko Rolih, clani nadzornega odbora: Mira Dojcinovic (pred­sednica), Zdenka Jelic (clanica) in Siniša Cenic (clan). Mladen Lunic je clane skupšcine seznanil s Programom dela za obdobje 2020-2022. Poudaril je, da bo Društvo lažje organiziralo nekatere svoje dejavnosti zdaj, ko ima svoje prostore. Omenil je, da je potrebno v delo folklorne skupine vkljuciti nove generacije otrok, hkrati pa poskusiti s svojimi aktivnostmi pritegniti vecje število clanov, ki bodo aktivneje vkljuceni v delo Društva. Pri tocki, ki se je nanašala na spremembo statuta Društva, je predsednica skupšcine clane seznanila s potrebo za spremembo naslova sedeža Društva, to so prisotni soglasno sprejeli. Po predstavljenih porocilih in programih smo prešli na razpravo pod tocko razno. Prisotni so imeli vec vprašanj, povezanih s financnim porocilom, razširitvijo dejavnosti, s katerimi se Društvo ukvarja, in nacinom delovanja zbora zaradi neprimernega prostora na novi lokaciji. Clani izvršnega odbora so odgovorili na vprašanja in vse prisotne povabili, da vse pobude, ki bi lahko prispevale k boljšemu delu Društva, podajo s predlogom za nacin izvedbe in imenom osebe, ki bo zadolžena za to dejavnost. Prevod Nataša Kajmakovic F U N K C I J A IZVRŠNI ODBOR Predsjednik udruženja Marija Grbic Potpredsjednik Žana Pekic Odbor za kulturne djelatnosti Anita Cemažar Markovic Odbor za obrazovanje i sport Dražena Bubonjic Odbor za humanitarne i socijalne poslove Boris Katan Odbor za opšte i pravne poslove Mladen Lunic Odbor za OSJ i marketinšku djelatnost Ana Marjanovic Clan Nataša Kajmakovic Clan Viktor Debeljak Clan Marija Petkovic Clan Slavko Rolih ODBOR PREDSJEDNIK ODBORA CLANOVI ODBORA Odbor za kulturne djelatnosti Anita Cemažar Markovic Vesna Marinkovic Vojvodic Muhamed Music Saša Jovanovic Odbor za obrazovanje i sport Dražena Bubonjic Tijana Medic Gorana Retel Nada Vatovec Nemanja Babic Odbor za humanitarne i socijalne poslove Boris Katan Slavko Rolih Dubravka Gacanovic Miran Savic Odbor za opšte i pravne poslove Mladen Lunic Aleksandar Špehar Robert Perušic Marjan Cucek Saša Kelecevic spoljni saradnik Majda Despotovic spoljni saradnik Odbor za OSJ i marketinšku djelatnost Ana Marjanovic Marko Petrovic Lenka Debeljak-Perušic Luka Babic Cenjeni Dušan Šiško! Najlepša hvala za cestitke. Veseli me, da ste kot predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu prepoznali napore in ustvarjalnost clanov Društva Slovencev RS Triglav iz Banjaluke, ki si že vec kot 20 let prizadeva ohranjati slovenski jezik in kulturo v Bosni in Hercegovini. Veseli me, da spremljate naše delo, kar nas dodatno hrabri, da bomo še dalje po svojih najboljših moceh uspešno utrjevali slovenstvo in duh slovenstva med rojaki, ki žive izven Slovenije. Veseli bi bili srecanja z Vami, na katerem bi spregovorili tudi o novih idejah za ohranjanje slovenske kulture, jezi­ka in obicajev Slovencev v Bosni in Hercegovini. IO Društva Triglav POSJETA GRADONACELNIKA IGORA RADOJICICA SAVEZU I UDRUŽENJIMA NACIONALNIH MANJINA Na inicijativu predsjednika Saveza nacionalnih manjina Republike Srpske, Franje Rovera, u ponedjeljak 5. oktobra uprilicen je radni sastanak predstavnika Saveza i udruženja nacionalnih manjina sa gradonacelnikom Banjaluke, Igo­rom Radojicicem. Ovom prilikom, gradonacelnik Radojicic je pohvalio rad svih udruženja u prethodnom periodu iako aktuelna epidemiološka situacija u tekucoj godini znatno otežava rad i aktivnosti udruženja, posebno u onoj mjeri koja se odnosi na vece kulturne dogadaje koji ukljucuju i prisustvo veceg broja ljudi. Takode, izrazio je zahvalnost za sve do-sadašnje upucene kritike, pohvale i sugestije koje su u mnogome dale doprinos kreiranju pozitivne lokalne politike i nastavku podrške radu i aktivnostima udruženja nacionalnih manjina. Redovni radni sastanci i susreti udruženja nacionalnih manjina sa predstavnicima Gradske uprave i gradona-celnikom Grada Banja Luka su redovna godišnja aktivnost prilikom koje predstavnici udruženja i Saveza redovno informišu o aktuelnim projektima i realizovanim aktivnostima koji doprinose promociji kulture i kulturnog naslijeda nacionalnih manjina, a koji ujedno doprinose i boljoj promociji Grada Banja Luka. M. K. DELAVNICA KAMIŠIBAJA – PRIPOVEDOVANJE ZGODB OB SLIKAH Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Izhaja iz Japonske. Kami pomeni japonsko papir, šibaj pa gledali-šce oziroma dramo. Slike so vložene v majhen oder – butaj. Pripovedovalec ob pripovedovanju menja slike, ki prikazu­jejo dogajanje v zgodbi ali pesmi. Kamišibaj združuje be-sedno in likovno umetnost, gledališce, strip in film, zato je primeren tudi za uporabo v šolah in vrtcih. Pomembna je skladnost slike, besedila in govornega nastopa. Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice An-tona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine ucen­cev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Iz­brali smo znane pravljice: tisto o rokavicki, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih carobnih škar­jicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih obicajih. Vsi ucenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza. Delavnica kamišibaja je bila del projekta Knjižnica – vesolje zakladov. Uvodoma nam je Katja Bevk predsta­vila to obliko pripovedovanja, povedala nam je nemško ljudsko pravljico Mamka Bršljanka. Knjižnicarke knjižnice Antona Tomaža Linharta iz Radovljice že šest let prihajajo v Banjaluko in vedno pripravijo kaj zanimivega. Uvodno jesensko srecanje je vsako leto namenjeno ustvarjalnim delavnicam in spodbudam, da bi naši ucenci kar najvec brali. Na zakljucku šolskega leta najboljšim bralcem podelijo nagrade, za vse pripeljejo knjige za poletno branje. Stik s pisano besedo je za tiste, ki ne živijo v okolju, kjer bi sloven-šcino vsak dan govorili, zelo pomemben, zato smo veseli sodelovanja s knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovlji-ca. Z delavnico kamišibija smo ucence spodbudili k pripovedovanju, ob risanju so lahko izrazili svojo ustvarjalnost. Izvirni izdelki potrjujejo, da so ucenci iz Banjaluke, Slatine in Teslica uživali ob delu. Zdaj se že veselijo, da bodo svoje izdelke pokazali na novoletni prireditvi. Barbara Hanuš KAMIŠIBAJ RADIONICA – PRICANJE PRICA UZ SLIKE Kamišibaj je oblik pripovijedanja uz slike. Potice iz Japana. „Kami“ znaci japanski papir, a „šibaj“ pozorište ili drama. Slike se slažu u malu pozornicu – „butaj“. Pripovjedac, prilikom pripovijedanja, izmjenjuje slike koje prikazuju ono što se dogada u prici ili pjesmi. Kami­šibaj kombinuje verbalnu i vizuelnu umjetnost, pozorište, strip i film, što ga cini pogodnim za upotrebu u školama i vrticima. Važna je konzistentnost slike, teksta i glasa. Katja Bevk i Božena Kolman Finžgar iz biblioteke Antona Tomaža Linharta Radovljica donijeli su butaj u Banjaluku i u subotu, 23. novembra, tri grupe ucenika oprobali su se u kreiranju slika za pripovijedanje. Odabrali smo poznate bajke: onu o rukavici koju je izgubio Djed Mraz a u nju se naselile životinje, o Djedu Mrazu, koji se zaglavio u dimnja­ku, o krojacici i njenim carobnim makazama, o Zlatorogu – jarcu sa zlatnim rogovima koji je besmrtan, pricu o Petru Klepecu i legendu Bledskog jezera. Najmladi su crtali pri­zore pjesama koje govore o zimskim i novogodišnjim obi­cajima. Svi ucenici pokazali su puno kreativnosti i uporno­sti. Neki su se vec testirali u pripovijedanju uz slike, drugi ce još uvek vježbati pripovijedanje prica a svoje slike ce morati nacrtati. Oni ce u subotu, 14. decembra, nastupiti na dogadaju na koji se pripremamo kada dode Djed Mraz. Kamišibaj radionica bila je dio projekta Biblioteka – vasiona blaga. Na pocetku nas je Katja Bevk upoznala s ovom vrstom pripovijedanja, ispricala nam je njemacku narodnu bajku Mamka Bršljanka. Bibliotekarke iz biblio­teke Antona Tomaža Linharta iz Radovljice dolaze u Ba-njaluku vec šest godina i uvijek pripreme nešto zanimlji­vo. Uvodni jesenji susret namijenjen je svake godine za kreativne radionice i poticaje za naše ucenike da proci­taju što više. Na kraju školske godine dodjeljuju nagrade najboljim citaocima, donoseci knjige za citanje za sve to-kom ljeta. Kontakt s pisanom rijecju vrlo je važan za one koji ne žive u okruženju u kojem bi se svakodnevno go-vorio slovenacki, pa nam je drago što saradujemo s bibli­otekom Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. Radioni-com kamišibaj potaknuli smo ucenike na pripovijedanje i izražavanje svoje kreativnosti prilikom crtanja. Originalni proizvodi potvrduju da su ucenici iz Banjaluke, Slatine i Teslica uživali u radu. Sada se vec vesele da ce svoje proi­zvode predstaviti na novogodišnjoj priredbi. Prevod Ana Marjanovic ŽE PRIŠEL JE MED NAS STARI, DOBRI DEDEK MRAZ Spet je novoletni cas. Sveti Miklavž je v Slove­niji že hodil okoli, Božicek in dedek Mraz pa še bereta pisma otrok in pripravljata darila. Pridni palcki jima pomagajo in prav palcki so jima povedali, da ju otroci v Banjaluki že ca­kajo. Pohiteli so in pripeljali veliko daril, v vsa­kem paketu pa je bila tudi lepa slovenska slika­nica, saj palcki vedo, da so v Banjaluki in Slatini ucenci, ki se ucijo slovenšcino in veliko berejo. Božicek in dedek Mraz prideta vedno skupaj, tako pokažeta vsem, kako lepo je, ce smo prijatelji in si pomagamo. Tudi otroci, ki se ucijo slovenšcino, so pravi prijatelji. Radi se igrajo in si pomagajo pri ucenju. V soboto, 14. decembra, so dopoldan izdelovali vošcilnice in vadili za nastop. Risbe za kamišibaj so pripravili že na delavnici pred tremi tedni. Popoldan smo se vsi zbrali v Židovskem kulturnem centru, dvorana je bila kar pre­majhna za vse, ki so prišli cakat dedka Mraza. Program so vodile tri žabe – ucenci iz Slatine. Šolarji so se predstavili s pravljicami Rokavicka, O šivilji in škarjicah, Peter Klepec, Zlatorog in Dedek Mraz v dimniku. Slišali smo tudi veliko pesmi, vse so spremljale ilustracije. Kamišibaj je umetnost pripovedovanja zgodb ob sli­kah v malem lesenem odru. Ta umetniška oblika, ki po­vezuje besedno in likovno umetnost, je v Banjaluki manj znana, a je za ucence dopolnilnega pouka slovenšcine zelo primerna, saj vsi radi rišejo. Nastopajoci so združili sliko in besedo in tako pritegnili pozornost poslušalcev. Ob koncu programa so vsi skupaj zapeli pesem Siva ku-cma, bela brada in poklicali dedka Mraza. Dedek Mraz je prišel skupaj z Božickom. Otroke sta vprašala, ce so bili pridni. Seveda, otroci v Banjaluki in Slatini so zelo pridni. Domov so odhajali z bogatimi da­rili in lepimi spomini na srecanje z dedkom Mrazom in Božickom. Novoletni cas je tudi cas za druženje, zato je Društvo Slovencev Triglav pripravilo zakusko in po prire­ditvi je bil cas za klepet o vsem, kar smo to leto doživeli, in o tem, kar nas caka. Pomislili smo na besede slovenske pesnice Anje Štefan: »Naj sreca, ki pravkar je sedla med nas, raztegne se dalec cez praznicni cas.« Barbara Hanuš VEC JE DOŠAO MEĐU NAS STARI, DOBRI DEDA MRAZ Ponovo je novogodišnje vrijeme. Sveti Nikola je vec pro-šetao Slovenijom, a Djed Božicnjak i Djed Mraz još uvijek citaju pisma djece i pripremaju poklone. Vrijedni patuljci im pomažu i baš oni su im rekli da ih djeca u Banjaluci vec cekaju. Požurili su i donijeli puno poklona, a u svakom je paketicu bila i lijepa slovenacka slikovnica, jer patuljci znaju da u Banjaluci i Slatini posto­je ucenici koji puno uce i citaju slovenacki. Djed Božicnjak i Djed Mraz uvijek zajedno dodu i svima pokazuju kako je lijepo biti prijatelji i pomagati jedni drugima. I djeca koja uce slovenacki jezik su pravi prijatelji. Vole da se igraju i pomažu u ucenju. U subotu, 14. decembra, izradivali su cestitke i uvježba­vali nastup. Crteži za kamišibaj vec su pripremljeni na radio-nici prije tri nedelje. Popodne smo se okupili u Jevrejskom kulturnom centru, dvorana je bila premala za sve koji su došli cekati Djeda Mraza. Program su vodile tri žabe - ucenici iz Slatine. Školarci su se predstavili bajkama Rukavica, O šivanju i makazama, Peter Klepec, Zlatorog i Djed Mraz u dimnjaku. Culi smo i mnoge pjesme, sve popracene ilustracijama. Kamišibaj je umjetnost pripovijedanja pored slika u maloj drvenoj pozornici. Ova umjetnicka forma koja spaja verbalnu i vizuelnu umjetnost manje je poznata u Banjaluci, ali je veoma pogodna za ucenike dodatne nastave slo­venackog jezika, jer svi vole crtati. Oni koji su nastupali su kombinovali sliku i rijec kako bi privukli pažnju slušalaca. Na kraju programa svi su otpjevali pjesmu Siva kucma, bela brada i zvali Djeda Mraza. Djed Mraz je došao zajedno sa Djedom Božicnjakom. Pitali su djecu da li su dobra. Naravno, djeca u Banjaluci i Slatini veoma su marljiva. Vratili su se kuci s bogatim poklonima i dragim sjecanjima na susret sa Djedom Božicnja­kom i Djedom Mrazom. Docek Nove godine vrijeme je i za druženje, pa je Udruženje Slovenaca Triglav pripremilo zakusku, a nakon priredbe došlo je vrijeme za razgovor o svemu što smo ove godine doživjeli i što nas ocekuje. Po-mislili smo na rijeci slovenske pjesnikinje Anje Štefan: “Neka se sreca koja je upravo sjela medu nas proteže daleko izvan praznicnog vremena.” Prevod Ana Marjanovic USTVARJALNE DELAVNICE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 8. februar je slovenski kulturni praznik, dan, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Dopol­nilni pouk slovenskega jezika in kulture je bil na ta dan praznicen, spomin na pesnika smo pocastili z ustvarjalnimi delavnicami. Z nami sta bili kustosinji Gorenjskega muzeja Kranj Anja Poštrak in Barbara Kalan. Na Osnovni šoli G. S. Rakovski sta izvedli tri delavnice za otroke in mladostnike. Ucenci so pisali z gosjimi peresi, barvali so podobe oblacil iz ob-dobja romantike, ob zemljevidu Gorenjske so prizore iz Prešernovega življenja umešcali po krajih (npr. rojstna hiša, Prešernovo gledališce, Prešernov gaj, Prešernov trg …). Kranj je Prešernovo mesto, tam je France Prešeren umrl in tam je pokopan. Kustosinji sta povedali, kaj se v Kranju dogaja 8. februarja, pokazali sta razlicne slikanice Prešernovih del, pri mladostnikih sta posebej poudarili sporocilo Zdravljice. Mladostniki so spoznali tudi življenje in delo Valentina Vodnika, saj je Gorenjski muzej Kranj v Vodnikovem letu pripravil razstavo Valentin Vodnik – Kranjcev prvi poet. Namen delavnic je bil mladim približati življenje in delo dveh pomembnih slovenskih ustvarjalcev: Valentina Vodnika, ki je ustvarjal v obdobju razsvetljenstva, in Franceta Prešerna, ki je ustvarjal v obdobju romantike. Ucenci se najvec naucijo, ce so sami dejavni, in ustvarjalne delavnice jim bodo prav gotovo ostale v spominu. Za spomin pa so dobili tudi knjigo Prešernovih pesmi. Barbara Hanuš KREATIVNE RADIONICE POVODOM SLOVENACKOG KULTURNOG PRAZNIKA 8. februar je slovenacki kulturni praznik, dan kada se sje-camo smrti slovenackog pjesnika Franca Prešerna. Do-datna nastava slovenackog jezika i kulture bila je na ovaj dan praznicna, a sjecanje na pjesnika smo osvježili kroz kreativne radionice. S nama su bile kustosice Gorenjskog muzeja Kranj Anja Poštrak i Barbara Kalan. U Osnovnoj školi G. S. Rakov-ski organizovane su tri radionice za djecu i mlade. Ucenici su pisali gusjim perom, bojili slike odjece iz romanticnog perioda i postavljali prizore iz Prešernovog života oko mjesta na karti Gorenjske (npr. rodna kuca, Prešernovo pozorište, Prešernov gaj, Prešernov trg...). Kranj je Prešernov grad, tamo je umro France Prešern i tamo je i pokopan. Kustosice su ispricale šta se u Kranju dogada 8. februara, pokazale su razne slikovnice Prešerno­vih djela, a posebno su mladima istaknule poruku Zdrav­ljice. Mladi su takode upoznali život i djelo Valentina Vod­nika, buduci da je Gorenjski muzej Kranj u godini Vodnika organizovao izložbu Valentin Vodnik - prvi pjesnik Kranja. Svrha radionica bila je približiti mladima život i djelo dva važna slovenacka stvaraoca: Valentina Vodnika, koji je radio u doba prosvjetiteljstva, i Franca Prešerna, koji je stvarao tokom romanticnog perioda. Ucenici najviše uce ako su i sami aktivni, a kreativne radionice sigurno ce pamtiti. Kao uspomenu dobili su i knjigu Prešernovih pjesama. Prevod Ana Marjanovic USTVARJALI SMO ZA LIKOVNI NATECAJ SLAVISTICNEGA DRUŠTVA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Slavisticno društvo Dolenjske in Bele krajine je razpisalo likovni natecaj Slovenšcina – moj jezik. Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine so se z veseljem lotili dela, saj radi rišejo in pripravljajo plakate. Svoja razmišljanja o slovenšcini so predstavili izvirno in nastali so odlicni plakati. Žal je epidemija preprecila, da bi jih v Novem mestu že lahko razstavili, vsi upamo, da se bo to zgodilo februarja, ko praznujemo dan maternih jezikov. Slovenšcina je za mnoge ucence jezik njihovih prednikov in ob ustvarjanju plakatov so poudarili svoj pozitivni odnos do jezika. Barbara Hanuš BILI SMO KREATIVNI ZA UMJETNICKI KONKURS SLAVISTICNOG DRUŠTVA DOLENJSKE I BELE KRAJINE Slavisticno društvo Dolenjske i Bele krajine raspisalo je umjetnicki konkurs Slovenacki - moj jezik. Ucenici dodatne na-stave slovenackog jezika rado su se prihvatili posla, jer vole crtati i pripremati plakate. Na originalan nacin predstavili su svoja razmišljanja o slovenackom jeziku i nastali su izvrsni plakati. Nažalost, epidemija im je onemogucila izlaganje u Novom Mestu, a svi se nadamo da ce se to dogoditi u februaru, kada slavimo Dan maternjeg jezika. Za mnoge uce­nike slovenacki je jezik njihovih predaka, a prilikom izrade plakata isticali su svoj pozitivan stav prema jeziku. Prevod Ana Marjanovic ROVKA CRKOLOVKA 8. februarja se je iztekel projekt Rovka Crkolovka. Knjižni-ca Srecka Vilharja Koper je bralno tekmovanje pripravila cetrtic, mi smo sodelovali prvic. Vsak ucenec mora pre­brati najmanj eno knjigo iz bralnega seznama, da se sku­pina lahko uspešno uvrsti. Prijavili smo dve skupini, obe sta bili uspšeni, izstopali so ucenci iz Slatine, ki so se zelo trudili in vsak teden prebrali eno knjigo. V Sloveniji, Italiji, Avstriji in Bosni in Hercegovini je sodelovalo 1154 ucen­cev, ki so prebrali 4900 knjig. Naši ucenci so ilustrirali izbrana dela in komisija je sporocila, da so njihovi likovni izdelki izstopali med po­slanimi. Najboljše likovne stvaritve bodo nagrajene in vsi smo se zelo veselili, da bomo odšli v Koper na podelitev nagrad. Korona virus je preprecil izvedbo prireditve in naš odhod v Slovenijo. Vsi upamo, da bomo spomladi lahko odšli po priznanja. Barbara Hanuš ROVKA CRKOLOVKA 8. februara završen je projekat Rovka Crkolovka. Biblioteka Srecka Vilhara u Kopru pripremila je ce-tvrti put takmicenje u citanju, a mi smo ucestvo­vali prvi put. Svaki ucenik mora procitati najmanje jednu knjigu sa liste za citanje kako bi grupa bila uspješno rangirana. Prijavili smo se za dvije grupe, obje su bile uspješne, istakli su se ucenici iz Slatine koji su se jako trudili i citali po jednu knjigu svake sedmice. U Sloveniji, Italiji, Austriji i Bosni i Herce­govini ucestvovalo je 1.154 ucenika koji su proci-tali 4.900 knjiga. Naši su ucenici ilustrovali odabrana djela, a komisija je izvijestila da se njihovi umjetnicki pro-izvodi isticu medu pristiglim. Najbolja umjetnicka djela ce biti nagradena i svi smo bili vrlo sretni što cemo ici u Kopar na svecanu dodjelu nagrada. Koronavirus je spri­jecio dogadaj i naš odlazak u Sloveniju. Svi se nadamo da cemo na proljece moci otici po priznanja. Prevod Ana Marjanovic BRALNA PRIZNANJA Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine so v pre­teklem šolskem letu osvojili veliko bralnih priznanj. Sodelovali so v projektih Rovka Crkolovka, Knjižnica - vesolje zakladov, brali so za bralno znacko in posta­li poletni bralci - poletavci. Naj bodo fotografije priznanj in nagrad spodbu­da, da tudi to šolsko leto ne pozabijo na branje. Barbara Hanuš NAGRADE ZA CITANJE Ucenici dodatne nastave slovenackog jezika osvojili su mnoge nagrade za citanje u protekloj školskoj godini. Uce-stvovali su u projektima Rovka Crkolovka, Biblioteka – vasiona blaga, citali za citalacku znacku i postali ljetni citaoci - poletavci. Fotografije priznanja i nagrada neka budu podsticaj da ni ove školske godine ne zaboravimo na citanje. Prevod Ana Marjanovic 20. MAJ – SVETOVNI DAN CEBEL Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan cebel. Letos smo praznovali 3. svetovni dan cebel. Cilj je ozavešcati ljudi, da je nujno izboljšati pogoje za preživetje cebel in s tem tudi za preživetje ljudi. Letošnji svetovni dan cebel je bil drugacen kot lani, ko smo pri pouku skupaj obeležili ta dan. A marljive cebele se ne menijo za virus, obilje cvetov jih vabi in tudi mi uživamo ob njihovem brencanju. Ker se ne moremo družiti, je naše praznovanje na daljavo. Kosta in Đorde Baroš sta svetovni dan cebel preživela v cebelnjaku. Pridno pomagata dedku, saj bi tudi onadva rada postala cebelarja. Izdelala sta še cebelici iz papirja, naucila sta se dve pesmi o cebelah: pesem Romane Kranjcan Zum zum zum in pesem Anje Štefan Tri cebele. Cestitamo mladima cebelarjema, ki sta v teh mesecih pouka na dalja­vo pripravila že veliko lepih izdelkov, risb in posnetkov. Barbara Hanuš 20. MAJ - SVJETSKI DAN PCELA Slovenija je predložila, u okviru Ujedinjenih nacija (UN), da se 20. maj proglasi Svjetskim danom pcela. Ove godine proslavili smo 3. svjet-ski dan pcela. Cilj je osvijestiti ljude o potrebi poboljšanja uslova za opstanak pcela, a time i za opstanak ljudi. Ovogodišnji Svjetski dan pcela razlikovao se od prošlogodišnjeg, kada smo zajedno obilježavali ovaj dan tokom nastave. Ali marljive pcele se ne brinu oko virusa, obilje cvijeca ih poziva, a mi takoder uživamo u njihovom zujanju. Buduci da se ne možemo družiti, naše slavlje je na daljinu. Kosta i Đorde Baroš proveli su Svjetski dan pcela u pcelinjaku. Vrijedno pomažu djedu, jer bi i oni željeli postati pcelari. Izradivali su i pcele od papira, naucili dvije pjesme o pcelama: pjesmu Romane Kranjcan Zum zum zum i pjesmu Anje Štefan Tri cebele. Cestitamo mladim pcelarima koji su vec pripremili mnogo lijepih proizvoda, cr­teža i snimaka tokom ovih mjeseci ucenja na daljinu. Prevod Ana Marjanovic Cebelici iz papirja sta izdelali tudi Milica Marjanovic in Sofija Mihajlovic, sladke cebelice pa je spekla naša ucenka Jovana Risojevic. Le poglejte, vsaka je drugacna in že cakajo, da poletijo v usta! Papirne pcele izradile su i Milica Marjanovic i Sofija Mihajlovic, a slatke pcele naša ucenica Jovana Risojevic. Pogledaj­te samo, svaki je drugaciji i vec cekaju da vam ulete u usta! OB ZACETKU ŠOLSKEGA LETA - OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE V CASU KORONE Potomci Slovencev v Banjaluki, Slatini in Prijedoru skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Številne de­javnosti društev dopolnjuje pouk slovenšcine. Od leta 2010 je v te kraje Republike Srbske napotena uciteljica iz Slovenije. Dve leti je poucevala Nina Gradic, od jeseni 2012 poucuje mag. Barbara Hanuš. Pouk organizira in fi nancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, strokovno podporo nudi Zavod RS za šolstvo. Manj znano je, da slovensko Ministrstvo že vrsto let podpira tudi izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v osnovnih in srednjih šolah. Tako kot se otroci in odrasli v Bosni in Hercegovini lahko ucijo slovenšcino, se otroci v Sloveniji lahko ucijo srbšcino, hrvašcino, makedonšcino, rušcino … Epidemija je marca zaprla šole in pouk smo morali prilagoditi. Delo poteka na daljavo. Komunikacija prek racu­nalnika seveda ne more nadomestiti živega stika, a poleg pomanjkljivosti takega pouka je prav, da izpostavimo tudi prednosti. Ucenci so se lahko ucili, kadar so želeli, ob delovnih listih so si nekateri vzeli vec casa, da so preverili jezi­kovna pravila v razlicnih prirocnikih ali da so prebrali še dodatna besedila. Nekateri so ta cas izkoristili za poglobljeno ucenje in so zelo napredovali. Marsikdo, ki pri pouku ni bil glasen in aktiven, je zdaj pokazal veliko željo po ucenju. Slovenske knjižnice so vsem omogocile brezplacno izposojo elektronskih knjig, zato je to pomlad vec ucencev bralo, prislužili so si priznanje bralne znacke Slovenije in priznanje projektov Rovka Crkolovka ter Knjižnica – vesolje zakladov. Slovenski filmski center je omogocal brezplacen ogled slovenskih filmov, to je bila tudi za ucence dopolnil­nega pouka slovenšcine priložnost, da spoznajo odlicna slovenska dela. Tudi gledališca so se odzvala in v casu, ko so bile dvorane zaprte, objavila svoje predstave na spletu. Marsikaj smo lahko videli in doživeli, ceprav le z domacega kavca. Nekatere knjige slovenskih založb so bile brezplacno dostopne, velik odziv pa so doživeli avtorji in knjižnicarji, ki so se odlocili za branje in pripovedovanje zgodb. Mnogi pisatelji so se redno oglašali prek svojih spletnih strani, posnetke njihovega pripovedovanja so si ogledali tudi Slovenci v tujini. Avtorji otroških del so popestrili naše delo na daljavo. Ucitelji, ki poucujemo v razlicnih državah, smo se povezali, drug drugega smo opozorili na zanimive posnetke in na odlicne interaktivne naloge za otroke in odrasle. Ce so si ucenci vzeli cas za slovenšcino, so lahko nadgradili svoje znanje jezika in poznavanje slovenske kulture. Pri mladostnikih in odraslih smo veliko casa namenili ogledu posnet­kov slovenskih pokrajin, krajev in obicajev. Arhiv oddaj RTV Slovenija nam je bil ob tem v veliko pomoc. Seveda smo pogrešali druženje in obšolske dejavnosti, razlicne delavnice in izleti so pomembna motivacija za ucenje slovenšcine. A tudi na daljavo smo obeležili pomembne dogodke. Praznovali smo 2. april, mednarodni dan mladinske književnosti, in 20. maj, svetovni dan cebel. Sodelovali smo na razlicnih natecajih, tudi na natecaju S stri-pom proti virusu. Reševali smo ciciveselošolske vprašalnike, pisali pogovore z literarnimi osebami in svoja razmišlja­nja o poeziji slovenskih pesnikov. Vse to je zbrano v biltenu To smo mi. Izdelki ucencev dokazujejo, da koronavirus ne more zatreti ustvarjanosti. Upali smo, da se bomo ob koncu šolskega leta srecali na podelitvi potrdil in knjižnih nagrad, a širjenje virusa tega ni omogocalo. To poletje ni bilo možnosti za potovanja, vsi, ki so si poleti želeli obiskati Slovenijo, bodo morali na uresnicitev svojih želja še pocakati. Zavedamo se, da je treba zdravje postaviti na prvo mesto, zato tudi jeseni pouk poteka na daljavo. S poukom smo zaceli 1. septembra, ucenci se pridno odzivajo, jaz pa išcem zanimive naloge in posnetke, ki bi pritegnili njihovo pozornost. Z delom bomo nadaljevali, srecevali se bomo tudi prek aplikacije zoom. Marsikaj se je spremenilo, a sodobni mediji nam omogocajo, da ostanemo povezani. Lahko beremo spletne strani slovenskih revij, gledamo slovenske programe na televiziji in poslušamo radijske oddaje v slovenšcini. Mediji ne morejo nadomestiti vsega tega, kar se dogaja pri pouku, zato si želimo, da bi se v drugem polletju spet srecevali v ucilnicah. Barbara Hanuš OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV 26. september je evropski dan jezikov. Vedno smo ga praznovali v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki, letos to ni bilo mogoce. Dan smo obeležili na spletnih straneh, zato so ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine pripravili kratek nastop. Predstavili so izštevanke v slovenšcini in srbšcini. Starejši osnovnošolci, srednješolci in odrasli so v svojih besedilih opisali pomen evropskega dne jezikov. Razmišljali so, ali nas ucenje jezikov povezu­je, zakaj si jeziki zaslužijo svoj praznik, kateri jezik bi se radi naucili in kakšen jezik je slovenšcina. Zapisali so, kdaj so prvic slišali slovenšcino in zakaj se jo ucijo. Razkrili so svoje želje in upanja. Ucenje jezika nas povezuje in tudi v tem koronacasu je slovenšcina trdna vez med nami. Barbara Hanuš POVODOM EVROPSKOG DANA JEZIKA 26. septembar je Evropski dan jezika. Oduvijek smo ga slavili u Narodnoj i univerzitetskoj biblioteci u Banjaluci, ali ove godine to nije bilo moguce. Dan smo obilježili na internetu, pa su ucenici dodatne nastave slovenackog jezika pripremili kratku prezentaciju. Prezentacije su predstavljene na slovenackom i srpskom jeziku. Stariji osnovci, srednjoškolci i odrasli su u svojim tekstovima opisali važnost Evropskog dana jezika. Pitali su se da li nas ucenje jezika povezuje, zašto jezici zaslužuju svoj praznik, koji bi jezik željeli nauciti i kakav je jezik slovenacki. Zapisali su kada su prvi put culi slovenacki jezik i zašto ga uce. Otkrili su svoje želje i nade. Ucenje jezika nas povezuje, pa cak i u ovo vrijeme koronavirusa slovenacki jezik je jaka veza izmedu nas. Prevod Ana Marjanovic NARAZEN, A VENDARLE SKUPAJ »Narazen, a vendarle skupaj,« je geslo razlicnih prire­ditev, ki v tem letu, ko se zaradi možnosti okužb ne smemo družiti, potekajo prek spleta. Nove tehnolo­gije nam omogocajo, da se kljub razdalji vidimo, sliši-mo, pogovarjamo. To velja tudi za pouk slovenšcine. Ceprav smo narazen, ostajamo povezani. Pišemo si sporocila, pošiljamo likovne izdelke, se posnamemo… Racunalniški program zoom nas povezuje prek ekranov. Pouk poteka po ustaljenem urniku, program nam omogoca, da se vidimo in pogovarjamo. Pri ucenju jezika moramo razvijati štiri sporazumevalne zmožnosti: branje, pisanje, poslušanje in govorjenje. Branje in pisanje lahko vadimo tudi, ce se ne vidimo. Veliko je tudi posnetkov za poslušanje, ob njih preskušamo naše razumevanje. Poiskati pa moramo še možnosti za govorjenje. Ker naši ucenci doma ne govorijo slovensko, slovenšcine pa ne slišijo niti v svojem okolju, je pomembno, da se srecujemo ob ekranu. Vcasih je to le klepet in pogovor ob be-sedilih, ki jih beremo, vcasih pa je potrebno razložiti tudi slovnicna pravila. Dopolnilni pouk slovenšcine je drugacen, kot je bil, a pomembno je, da redno poteka. Tako ne bomo pozabili vsega, kar smo se doslej naucili, ob novih oblikah dela pa se bomo naucili še marsikaj novega. Mi ostajamo povezani in upamo, da bo kmalu spet vse tako, kot je bilo. Barbara Hanuš RAZDVOJENI, ALI IPAK ZAJEDNO »RazdvojenI, ali ipak zajedno«, moto je raznih dogadaja koji se ove godine održavaju putem interneta, kada se ne smijemo družiti zbog mogucnosti zaraze. Nove tehnologije omogucavaju nam da se vidimo, cujemo i razgovaramo uprkos udaljenosti. To se odno­si i na nastavu slovenackog jezika. Iako smo razdvojeni, ostajemo povezani. Pišemo poruke, šaljemo umjetnicke radove, slikamo ... Racunarski program Zoom povezuje nas preko ekra­na. Casovi su po redovnom rasporedu, program nam omogucava da se vidimo i razgovaramo. U ucenju jezika moramo razviti cetiri komunikacijske vještine: citanje, pisanje, slušanje i govor. Možemo vježbati citanje i pisanje cak i ako se ne vidimo. Puno je i snimaka koje možemo preslušati i s njima testiramo razumijevanje. Ali još uvijek moramo pronaci mogucnosti za razgovor. Buduci da naši ucenici kod kuce ne govore slovenacki, a slovenacki cak ni ne cuju u svom okruženju, važno je da se nademo preko ekrana. Ponekad je to samo prica i razgovor uz tekstove koje citamo, a ponekad je potrebno objasniti i gramaticka pravila. Dodatni casovi slovenackog jezika razlikuju se od onoga kako je bilo nekada, ali je važno da se redovno održavaju. Na taj nacin necemo zaboraviti sve što smo do sada naucili, a uz nove oblike rada cemo nauciti i puno novih stvari. Ostajemo povezani i nadamo se da ce uskoro opet sve biti kao prije. Prevod Ana Marjanovic Zovem se Alisa Pekic, po zanimanju sam diplomirani inžinjer arhitekture i živim i radim u Becu u Austriji. Zajedno sa svojim bratom, Harisom koji je student ekonomije na Univerzitetu u Grazu, od pocetka septembra 2020. godine po-hadamo dopunski kurs iz slovenackog jezika za odrasle koji vodi mr Barbara Hanuš, profesorica slovenackog jezika. U skladu sa epidemiološkom situacijom u cijelom svijetu uzrokovanom pandemijom virusa COVID-19, nastava se izvodi na daljinu svake srijede putem ZOOM aplikacije uz korištenje propisane literature i nastavnog programa odobrenog od Ministarstva. Profesorica nam nakon predenog gradiva zadaje zadatke koje trebamo uraditi do sljedeceg casa. Nakon što ona pregleda zadatke i ukaže nam na eventualne greške, na sljedecem casu razgovaramo o tome prije nego što predemo na sljedece poglavlje. Oboje smo jako zadovoljni nacinom na koji se nastava odvija i onim što smo dosad naucili a posebno našom profesoricom Barbarom. U Austriji je na snazi „Lockdown“ zbog velikog broja zaraženih virusom korona i normalan život je onemogucen tako da nam vrijeme provedeno u ucenju jezika sa profesoricom predstavlja na kratko bijeg iz sumorne svakodnevnice. Alisa Pekic Moje ime je Alisa Pekic, diplomirala sem iz arhitekture in živim in delam na Dunaju v Avstriji. Skupaj z bratom Ha-risom, ki je študent ekonomije na Univerzi v Gradcu, se od zacetka septembra 2020 udeležujem dodatnega tecaja slovenskega jezika za odrasle, ki ga vodi mag. Barbara Hanuš, profesorica slovenšcine. V skladu z epidemiološkimi razmerami po svetu, ki jih povzroca pandemija virusa COVID-19, se pouk izvaja vsa­ko sredo na daljavo prek aplikacije ZOOM z uporabo predpisane literature in kurikuluma, ki ga odobri ministrstvo. Po koncani ucni uri nam profesorica dodeli naloge, ki jih moramo opraviti do naslednjega predavanja. Ko pregle­da naloge in nas opozori na morebitne napake, se o tem pogovorimo, preden nadaljujemo z naslednjim poglavjem. Oba sva zelo zadovoljna s potekom pouka in s tem, kar sva se do zdaj naucila, še posebej s profesorico Barbaro. V Avstriji velja “Lockdown” zaradi velikega števila ljudi, okuženih z virusom korona, in normalno življenje je onemo-goceno, zato je cas, ki ga posvetiš ucenju s profesorjem, kratek pobeg iz mracnega vsakdana. Milica, stara 8 let, iz Drustva Slovencev Triglav Banja Luka je narisala Blejsko jezero. Draga Milica, hvala za poslano cudovito risbo Blejskega jezera, ki smo se je zelo razveselili. Upam, da boš imela priložnost še veliko­krat obiskati Slovenijo in da se boš lahko kmalu kopala v Blejskem jezeru. In, seveda, da boš narisala še veliko risbic! Nam je tvoja risbica zelo polepšala dan in bomo veseli, ce nam še kdaj kakšno pošlješ. Tvojo sliko pa bomo tudi z veseljem obesili na našem uradu. Tako jo bodo lahko videli vsi, ki pridejo k nam na obisk. Prepricana sem, da jim bo polepšala dan. Vse dobro in prisrcen pozdrav iz Slovenije! Dr. Helena Jaklitsch Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Draga Milice, Hvala ti što si nam poslala prekrasan crtež Bledskog jezera, koji nas je veoma razveselio. Nadam se da ceš imati pri­liku posjetiti Sloveniju još mnogo puta i da ceš uskoro moci plivati na Bledskom jezeru. I, naravno, da ceš nacrtati još mnogo crteža! Tvoj crtež nam je uljepšao dan i bicemo sretni ako nam pošalješ još poneki crtež. Takode cemo rado postaviti tvoj crtež u našoj kancelariji. Tako ce to moci vidjeti svi koji nam dodu u posjetu. Sigurna sam da ce im uljepšati dan. Srdacan pozdrav iz Slovenije! Dr. Helena Jaklitsch Kancelarija Vlade Republike Slovenije za Slovence po svijetu Prevod Ana Marjanovic 21. MARTINOVANJE V BANJALUKI Ni bilo leta brez tradicionalne zabave ob prazniku, ki je posvecen sv. Martinu. Tako je tudi 23. novembra 2019 Društvo Slovencev Triglav že enaindvajsetic pripravilo martino­vanje. To je praznik, ki je znan že iz casov poga­nov, ko so se kmetje zahvaljevali bogovom za dobro letino. Tako se tudi mi, banjaluški Slovenci, ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so z nami vsa ta leta. Voditelj uradnega dela programa je bil Dušan Tomažic, znanec in prijatelj Društva Slovencev in avtor knjige Slovenska etnic­na manjšina v BiH. Na zacetku programa je povabil pred mikrofon Ano Marjanovic, da v imenu Društva pozdravi goste. Rekla je, da je želja, ki smo jo omenili na lanskoletnem martinovanju, da Društvo dobi svoje pro-store, izpolnjena. Za to se moramo zahvaliti razumevanju župana Mesta Banjaluka Igorju Radojcicu in financni podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Omenila je tudi, da se ob koncu vsakega leta sestanemo, zberemo vtise naše­ga dela, da se odpocijemo in naberemo moc za naše nadaljnje delo. Projekti za naslednje leto so že pripravljeni, razlicni bodo, a z isto nalogo – ohranitev identitete slovenske na­rodne manjšine, slovenskega jezika, kulture, tradicije in obicajev. Na koncu je povabila župana mesta Banjaluke Igorja Radojcica, da pozdravi goste. V svojem govoru je rekel, da je zadovoljen, da je prisoten na tem dogodku, in da je srecen, da je Društvo Slovencev kot naj­aktivnejše društvo narodnih manjšin dobilo svoje prostore. Poudaril je, da Banjaluka do-bro sodeluje z gospodarstveniki iz Slovenije. Po pozdravnem govoru župana Radoj-cica sta nastopila MePZ Davorin Jenko in Otroška folklorna skupina Društva Slovencev Triglav. Sledil je krst vina. Peter Kiric in Miran Trop iz Ormoža sta na zanimiv nacin predsta­vila slovenski obicaj – krst vina. Po zdravici je goste zabaval ansambel Džuboks iz Novega mesta. Upamo, da so se vsi dobro zabavali in da se bomo drugo leto prav tako veselo družili. Nataša Kajmakovic 21. MARTINOVANJE U BANJALUCI Nijedna godina ne može proci bez tradici­ onalne proslave praznika posvecenog sv. Martinu, pa ni ova i to vec 21. put. Udruženje Slovenaca je 23. novembra proslavilo ovaj praznik, u narodu poznat kao Martinovanje. To je praznik koji potice još iz paganskih vremena, kada su se seljaci zahvaljivali bo­ govima za dobru ljetinu. Tako i mi, banjalucki Slovenci, ovu priliku koristimo da se zahvali- mo svima koji su uz nas svih ovih godina. Moderator zvanicnog dijela programa bio je Dušan Tomažic, dobro poznati prijatelj Udruženja i autor knjige „Slovenacka etnicka manjina u BiH“. Na pocetku programa, po­ zvao je Anu Marjanovic da pozdravi goste u ime Udruženja. Ona je navela da je želja koju smo izrazili prošle godine tokom proslave Martinovanja da Udruženje dobije svoje pro- storije ispunjena i to zahvaljujuci razumijeva­ nju gradonacelnika Grada Banja Luka g. Igora Radojicica i sredstvima Kancelarije Vlade Re- publike Slovenije za Slovence po svijetu. Na- vela je da se ovako krajem godine okupimo i saberemo utiske, ali i da se odmorimo kako bismo bili spremni za dalje poduhvate. Pro-jekti za narednu godinu su vec spremni, bice raznoliko, ali sa jednakom zadacom – ocuva­nje identiteta slovenacke nacionalne manjine, slovenackog jezika, kulture, tradicije, obicaja. Na kraju je pozvala gradonacelnika Grada Ba-nja Luka g. Igora Radojicica da pozdravi go-ste. On je istakao da mu je zadovoljstvo što je prisutan na ovakvom dogadaju i da je sretan što je Udruženje Slovenaca kao najaktivnije udruženje nacionalnih manjina dobilo svoje prostorije, te je naglasio dobru saradnju Banje Luke sa privrednicima iz Slovenije. Nakon obracanja g. Radojicica, uslije­dio je nastup hora „Davorin Jenko“ sa dvije pjesme kao i nastup Djecije folklorne grupe Udruženja „Triglav“. Zatim su Peter Kiric i Mi­ran Trop iz Ormoža na zanimljiv nacin pred­stavili slovenacki obicaj - krštenje vina. Nakon zdravice, goste je zabavljao ansambl Džuboks iz Novog Mesta. Nadamo se da su se svi dobro zabavili i da cemo se iduce godine isto tako veselo družiti. Prevod Ana Marjanovic PREDAVANJE OB STOLETNICI UNIVERZE V LJUBLJANI “S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihce nikoli vec,” je jezikoslovec Fran Ramovš 3. decembra 1919 zacel cisto prvo predavanje na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. V prvem letu se je na univerzo vpisalo skoraj 950 štu­dentov, od tega 28 žensk. Kljub temu, da so prevladovali moški, je bil prvi doktorski naziv podeljen ženski, kar je bila tudi v evropskem merilu redkost. Prejela ga je Ana Mayer Kansky. Univerza v Ljubljani zdaj praznuje, dopolnila je sto let. Je med tremi odstotki najboljših univerz na svetu, na njej študira skoraj štirideset tisoc študentov. Ob tej po­membni obletnici se na vec kot 50 univerzah po svetu odvijajo Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti. Kulturnopromocijski projekt Svetovni dnevi vodi Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Univerze v Ljubljani, sodelujejo pa vse univerze, vkljucene v program Sloven-šcina na tujih univerzah. Stoletnico prve slovenske univerze smo 5. decembra obeležili tudi v Banjaluki. Na Filološki fakulteti je lektorica dr. Janja Vollmaier Lubej pripravila predavanje o sloven-skih znanstvenicah in umetnicah z zacetka 20. stoletja. Odlicnega predavanja so se udeležili tudi ucenci dopol­nilnega pouka slovenšcine in clani Društva Slovencev Tri­glav. Skupaj s študenti so povsem napolnili predavalnico in z zanimanjem prisluhnili predavanju o Almi Karlin, Vidi Jeraj, Zofki Kveder, Angeli Piskernik, Lili Novy, Almi So-dnik, Ilki Vašte, Meti Vidmar, Marji Borštnik, Ljubi Prenner, Zdenki Adamic, Miri Mihelic, Branislavi Sušnik in drugih znanstvenicah in umetnicah, ki so vsaka po svoje zazna­movale cas, v katerem so živele, in pomembno vplivale na razvoj slovenske znanosti in umetnosti. Po predava­nju je bil cas za druženje. Bilo je sladko, saj nas je dr. Janja Vollmaier Lubej pogostila s potico Barbara Hanuš PREDAVANJE POVODOM STOGODIŠNJICE UNIVERZITETA U LJUBLJANI “U ovom svetom trenutku naš narod ulazi u istoriju, koju više nikada niko nece izbrisati”, zapoceo je 3. decembra 1919. godine lingvista Fran Ramovš prvo predavanje na novoosnovanom Univerzitetu u Ljubljani. U prvoj godini na univerzitet se upisalo gotovo 950 studenata, od cega 28 žena. Iako su dominirali muškarci, prva doktorska titula dodijeljena je ženi, što je bila rijetkost i u evropskim razmjerima. Titulu je dobila Ana Mayer Kansky. Univerzitet u Ljubljani sada slavi 100 godina. Spada medu tri posto najboljih svjetskih univerziteta, a na njemu studira gotovo cetrdeset hiljada studenata. Na ovu važnu godišnjicu, održava­ju se Svjetski dani slovenacke nauke i umjetnosti na više od 50 univerziteta širom svijeta. Kulturno-promotivni projekat Svjetski danI vodi Centar za slovenacki jezik kao drugi i strani jezik Uni-verziteta u Ljubljani, a ucestvuju svi univerziteti koji ucestvuju u programu Slovenacki jezik na stranim univerzitetima. I u Banjaluci je 5. decembra proslavljena stogodišnjica pr-vog slovenackog univerziteta. Na Filološkom fakultetu, lektorica dr Janja Vollmaier Lubej pripremila je predavanje o slovenackim naucnicama s pocetka 20. vijeka. Odlicnom predavanju prisu­stvovali su i ucenici dodatne nastave slovenackog jezika i clano-vi Udruženja Slovenaca Triglav. Zajedno sa studentima, oni su u potpunosti napunili predavaonicu i sa zanimanjem slušali preda­vanja o Almi Karlin, Vidi Jeraj, Zofki Kveder, Angeli Piskernik, Lili Novy, Almi Sodnik, Ilki Vašte, Meti Vidmar, Marji Borštnik, Ljubi Prenner, Zdenki Adamic, Miri Mihelic, Branislavi Sušnik i drugim naucnicama i umjetnicama, koje su svojstvene vremenu u kojem su živjele i znacajno uticale na razvoj slovenacke nauke i umje­tnosti. Nakon predavanja došlo je vrijeme za druženje. Bilo je slatko, jer nas je dr Janja Vollmaier Lubej pocastila poticom. Prevod Ana Marjanovic PRETPRAZNICNO VECE Mjesec decembar je mjesec praznika, darivanja, ali ujedno je i mjesec u kojem sumiramo rezultate svojih uspješnih ili neuspješnih projekata, svojih ostvarenih ili neostvarenih želja. Udruženje Slovenaca RS Triglav Banja Luka sa pono­som može konstatovati da su sve planirane aktivnosti, obuhvacene kroz brojne projekte, uspješno završene, a ostvarila nam se i dugogodišnja želja da imamo svoj pro-stor za rad i druženje. Clanovi Izvršnog Odbora Udruženja organizovali su 17.decembra, u novim prostorijama Udruženja, pretpra­znicno vece za starije clanove Udruženja, koji su mu se, na veliko zadovoljstvo organizatora odazvali u velikom bro-ju. Druženju je prisustvovao i konzul Konzularne kancela­rije Republike Slovenije, Marjan Ristic, kao i clanica prvog IO Udruženja Triglav, gda Nataša Vrankovic. Ovakva druženja su uvijek povod za tužna prisjecanja na naše clanove koji nisu više sa nama, na njihov doprinos radu Udruženja, šale i smijeh. Sjecamo ih se sa nostalgi­jom, ali i sa radošcu što su bili dio nas. Uz dobro vino, odabrane slatke i slane zalogajcice, ve­seo razgovor i malo muzike, ispratili smo još jednu staru i radosno docekujemo novu godinu. Marija Petkovic PREDPRAZNICNI VECER Mesec december je mesec praznikov, daritev in mesec v katerem, seštevamo rezultate naših uspešnih in neuspešnih projektov, naših ure­snicenih ali neuresnicenih želja. Društvo Slovencev RS Triglav Banjaluka lahko s ponosom potrdi, da so vse planirane aktivnosti, preko številnih projektov tudi uspe­šno koncane. Uresnicila se je naša želja, da ima-mo svoj prostor za naše delo in druženja. Clani Izvršnega odbora Društva so 17. de­cembra 2019 v novem prostoru Društva orga­nizirali predpraznicni vecer za starejše clane Društva in ti so se na zadovoljstvo organizatorja radi pridružili. Med povabljenimi sta bila tudi konzul Konzularne pi-sarne Republike Slovenije Marjan Ristic in clanica prvega Društva Triglav gospa Nataša Vrankovic. Povod teh druženj je vedno tudi obujanje spominov na naše clane, ki, žal, niso z nami, a so veliko prispevali k uspehom našega Društva. Povod teh druženj je vedno tudi obujanje spominov na naše clane, ki žal, niso z nami, a dali so veliko v delu našega Društvu. Spomnimo se njihovih šal, njihovega smeha. Spomino se nanje z nostalgijo in radostjo, saj so bili tudi oni nekoc del nas. Ob dobrem vinu, izbranih sladicah, drobnih zalogajckih, ob veselem kramljanju in glasbi smo se poslovili od starega leta in nazdravili prihajoce novo leto. Prevod Nataša Kajmakovic DAN REPUBLIKE SRPSKE 9.1.2020 Clanovi Izvršnog odbora, hora i folklora ucestovali su u svecanom defi leu koji je organizovan povodom obilježa­vanja Dana Republike Srpske 09. januara 2020. godine. Predstavljeni smo kao Udruženje Slovenaca RS Tri­glav koje djeluje preko 20 godina u Banjoj Luci. Preko folklora, hora i dodatne nastave slovenackog jezika aktivno radi na ocuvanju identiteta, tradicije i obi­caja. Nastoji da ocuva veze izmedu Republike Srpske i Slo­venije na raznim poljima, kulture, obrazovanja i privrede.  ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE TATJANE RATKOVIC BOSNIC POD NASLOVOM “MODRO” Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Dru-štvo Slovencev Republike Srbske »Triglav« Banja Luka že dol­ga leta sodelujeta na podrocjih kulture, mladinskih izmenjav, razlicnih mednarodnih kulturnih dogodkih, z namenom pro-moviranja in predstavljanja slovenske tradicije in kulture No-vega mesta in Slovenije. V okviru teh skupnih prizadevanj sta organizirala odprtje slikarske razstave banjaluške akademske slikarske Tatjane Ratkovic Bosnic pod naslovom “Modro”, ki je bila v petek, 17. 1. 2020, ob 18.00 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Dogodek je odprla direktorica obcinske uprave Mestne ob­cine Novo mesto dr. Vida Cadonic Špelic, v sklopu kulturnega programa pa so nastopili ucenci Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Kulturni program je povezovala Klavdija Kotar. Avtorica Tatjana Ratkovic Bosnic je rojena v Banja Luki in se je tokrat, po dolgoletnem graficnem ciklusu “Oblike”, v Novem mestu predstavila z novim opusom “Modro”, v tehniki akrila na platno. Rdeca nit slikarske razstave je modra, ki ima v okviru raz-stave skoraj avtobiografsko razsežnost, pojavlja se kot rokopis avtoricinega stanja. V razstavi jo doživljamo v vseh njenih globi­nah, niansah, odtenkih – od temno do globoko težke in temno modre do prosojno turkizno modre. Avtorica razstave je avtorica osebnega umetniškega izraza, nežne ideje, ostre realizacije. Njena razstava je zasnovana na predstavitvi slik, katerih tema je beleženje vsakdanjega življenja. Gre za pregled zapisovanja vsakodnevnih doživetij, ustvarjenih v preteklih treh letih umetniškega delovanja avtorice. Slike prikazujejo custvena stanja in odnos do zunanjega sveta, njegov vpliv in kako je našel prostor v osebnem spominu. Ves umetniški napor je osredotocen na slike, ki so projekcija osebnih izkušenj. DRPD Novo mesto ‘Modro’Tatjane Ratkovic Bosnic: »Slike so lirske, naslovi so epski« Tatjana Ratkovic Bosnic je z akrili na platnu in razstavo Modro v Novem mestu gostovala do 9. februarja. Novo mesto - »To je mlada avtorica, sicer magistra grafike, ki se na tokratni razstavi predstavlja z akrili na pla­tnu. Prvic razstavlja v Sloveniji oziroma v Novem mestu, razstava pa se imenuje Modro, saj njena platna vsebujejo najvec modre barve,« je avtorico pred petkovim odprtjem razstave v galeriji Kocka v KC Janeza Trdine orisal Dragan Gacnik, tudi sam umetnik in hkrati predsednik Združenja Slovencev Encijan iz Zenice. Omenjeno društvo je eno od osmih društev Slovencev v BiH, ki se redno povezujejo in sodelujejo preko razlicnih programov, vecinoma na podrocju kulture, prav tako z raz-licnimi društvi v Sloveniji, že dve desetletji prav z novome­škim Društvom za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD). »Naše društvo ima okoli 1.100 clanov, poleg DRPD smo povezani z osnovnimi šolami in nekaterimi slovenski-mi gimnazijami, tudi novomeško. Sodelujemo še z marsi­katerim društvom v Sloveniji, imamo izmenjave pevskih zborov in folkloristov, skratka, okoli 50 dogodkov letno,« je za Dolenjski list pred odprtjem razstave povedala pred­sednica banjaluškega Triglava Marija Grbic. Z DRPD po njenih besedah odlicno sodelujejo in tako je padla tudi zamisel, da razstavo Modro pripeljejo v Novo mesto. »Grafika je moja prva ljubezen v umetnosti, tu sem se povsem našla. A sem imela tudi veliko željo, da slikam. To je povsem drug medij. Nekako mi je tudi to šlo in lažje sem ujela in uresnicila lastne ideje prav skozi slikanje. Grafi ka namrec zahteva daljši proces ustvarjanja, slika je zame hitrejša, z njo lažje ujamem misli in custva,« je še povedala umetnica, ki je leta 2008 diplomirala iz grafike na Akademiji za umetnost pri prof. Zoranu Banovicu, leta 2012 pa zakljucila magisterij pri prof. Nenadu Zeljicu. Živi in ustvarja v Banja Luki, kjer je tudi profesorica umetnostne kulture. PREŠERNOV DAN V BANJALUKI - ODPRTJE RAZSTAVE O VALENTINU VODNIKU Društvo Slovencev Triglav Banjaluka vsako leto pocasti slovenski kulturni praznik in pripravi vec kulturnih priredi­tev. Prešernovi dnevi so priložnost, da prebivalcem Banja­luke pokažemo dosežke slovenske kulture in umetnosti. V Glasbenem paviljonu v parku Petra Kocica je v soboto, 8. februarja 2020, v pozdrav vsem, ki smo se zbrali v spomin na Franceta Prešerna, zazvenela slovenska pesem Lipa zele­nela je. Zapeli so jo pevke in pevci pevskega zbora Davorin Jenko, ki ga vodi magistra Vanja Topic. Veliko Slovencev in prijateljev Slovencev se je zbralo na odprtju razstave o Valen­tinu Vodniku. Z nami je bil tudi predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije konzul Marjan Ristic. V imenu Društva Slovencev Triglav je spregovorila Nataša Kajmakovic. Pose-bej je pozdravila gostji iz Slovenije - kustosinji Anja Poštrak in Barbara Kalan sta prišli iz Prešernovega mesta – Kranja. Mesti Kranj in Banjaluka sta pobrateni, redno sodelujemo s kranj­skimi šolami in s fotografskim društvom iz Kranja, tokrat pa smo sodelovanje obogatili z gostujoco razstavo Gorenjske­ga muzeja Kranj Valentin Vodnik – Kranjcev prvi poet. Leto 2019 je bilo Vodnikovo leto, praznovali smo 260 let od rojstva Valentina Vodnika, ki je ustvarjal v obdobju razsvetljenstva. Podobno kot Dositej Obradovic pri Srbih se je Valentin Vodnik pri Slovencih zavzemal za širitev zna­nja in za uporabo slovenskega jezika, poudarjal je pomen izobraževanja. Pesmi je izdal v zbirki Pesmi za pokušino, ki je prva slovenska pesniška zbirka. Pisal je tudi basni, uganke, razne kuharske in medicinske prirocnike. Izdajal je prvi slovenski casopis Ljubljanske novice. Na odprtju razstave so ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Sla-tine in Banjaluke nastopili s kratkim prizorom pred Vodni­kovim spomenikom in z recitacijami njegovih del, kusto­sinji Gorenjskega muzeja Kranj pa sta predstavili razstavo Valentin Vodnik – Kranjcev prvi poet. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavo. Pre­šernov dan, izpolnjen z dopoldanskimi ustvarjalnimi de­lavnicami in vecernim odprtjem razstave, se je zakljucil ob pogovorih in prešernem druženju. Barbara Hanuš PREŠERNOV DAN U BANJALUCI – OTVARANJE IZLOŽBE O VALENTINU VODNIKU Udruženje Slovenaca Triglav Banjaluka svake godine slavi slovenacki kulturni praznik i organizuje nekoliko kulturnih dogadanja. Prešernovi dani prilika su gradanima Banjalu­ke pokazati dostignuca slovenacke kulture i umjetnosti. U Muzickom paviljonu u parku Petar Kocic u subotu, 8. 2. 2020. godine, slovenacka pjesma »Lipa zelenela je« cula se u znak pozdrava svima koji su se okupili u znak sjecanja na Franca Prešerna. Otpjevali su je pjevaci hora Davorin Jenko pod vodstvom magistrice Vanje Topic. Na otvaranju izložbe o Valentinu Vodniku okupilo se mno-go Slovenaca i prijatelja Slovenaca. I konzul Marjan Ri­stic, predstavnik Ambasade Republike Slovenije, bio je s nama. U ime Udruženja Slovenaca Triglava prisutne je pozdravila Nataša Kajmakovic. Posebno je pozdravila go-ste iz Slovenije - kustosice Anju Poštrak i Barbaru Kalan iz Prešernovog grada - Kranja. Gradovi Kranj i Banjaluka su pobratimljeni, redovno saradujemo s kranjskim školama i Fotografskim društvom Kranj, a ovaj put smo saradnju obogatili gostujucom izložbom Gorenjskog muzeja Kranj »Valentin Vodnik – prvi pjesnik iz Kranja« 2019. godina bila je Vodnikova godina, a proslavili smo 260 godina od rodenja Valentina Vodnika, koji je dje­lovao u doba prosvjetiteljstva. Slicno poput Dositeja Obra­dovica kod Srba, Valentin Vodnik kod Slovenaca zalagao se za širenje znanja i upotrebu slovenackog jezika, isticuci važnost obrazovanja. Svoje pjesme objavio je u zbirci Pje­sme za degustaciju, koja je prva slovenacka pjesnicka zbirka. Pisao je i basne, zagonetke, razne kuharske i medicinske prirucnike. Objavio je prvi slovenacki casopis Ljubljanske novine. Na otvaranju izložbe ucenici dodatne nastave slove­nackog jezika iz Slatine i Banjaluke nastupili su s kratkim prizorom ispred spomenika Vodniku i recitacijama njegovih djela, dok su kustosice Gorenjskog muzeja Kranj predstavile izložbu Valentin Vodnik - prvi pjesnik Kranja. Posjetioci su sa zanimanjem gledali izložbu. Prešernov dan, ispunjen jutarnjim kreativnim radionicama i vecer­njim otvaranjem izložbe, završio je uz razgovor i veselo druženje. Prevod Ana Marjanovic Valentin Vodnik DRAMILO Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupcija tebe redé. Za uk si prebrisane glave pa cedne in trdne postave. Išce te sreca, um ti je dan, našel jo boš, ak’ nisi zaspan. Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Lenega caka strgan rokav, pal’ca beraška, prazen bokal.  SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK PREŠERNOV DAN V KAKNJU 15. februarja 2020 je Slovensko združenje mešcanov Jo-žef Špringer Kakanj praznovalo slovenski kulturni praznik Prešernov dan. Na svecanem dogodku sta bili prisotni tudi clanici Društva Slovencev Triglav RS Banjaluka. Clani Slovenskega združenja mešcanov Jožef Šprin­ger Kakanj so pripravili pester program. V preddverju kulturne dvorane je bila postavljena potujoca razstava Nesnovna kulturna dedišcina Slovenije v luci Unescove konvencije. Na štiriindvajsetih panojih so se lahko obisko­valci s pomocjo fotografij in kratkih opisov predstavljenih narodnih obicajev, umetnosti rokodelstva ter mnogih drugih tradicij seznanili z bogastvom nesnovne kulturne dedišcine Slovenije. Prisotne so pozdravili župan mesta Kakanj Aldin Šljivo, veleposlanica Republike Slovenije v BiH Zorica Bukinac in predsednica društva mešcanov Da­vorka Drijencic Špringer. Po ogledu razstave je v dvorani kulturnega centra sledil program v spomin na velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ucenci dopolnil­nega pouka slovenšcine so recitirali pesmi iz Prešernove­ga pesniškega opusa, trio glasbenikov, prav tako iz dru­štva, je mojstrsko zaigral dve melodiji. Gost vecera je bil novinar in geograf mag. Dušan Tomažic, ki je predstavil svojo knjigo Slovenska etnicna manjšina v BiH. Govoril je tudi o novih statisticnih podatkih, ki jih je našel o Sloven-cih v BiH. Po svecani prireditvi je sledilo druženje. Tekel je po­govor o nacrtih za prihodnja obdobja in obljube, da se bomo v bodoce vec videvali. Za topel sprejem in za po­zornost, ki smo je bili deležni v casu obiska, se zahvalju­jemo organizatorjem, posebno predsednici Slovenskega združenja mešcanov Jožef Špringer Kakanj. Želimo, da bo njihovo delo še naprej uspešno. Nataša Kajmakovic SLOVENACKI KULTURNI PRAZNIK PREŠERNOV DAN U KAKNJU 15. februara 2020.godine Slovenacko udruženje gradana Jožef Špringer Kakanj proslavilo je slovenacki kulturni pra­znik Prešernov dan. Svecanoj manifestaciji su prisustvova­le i clanice Udruženja Slovenaca Triglav RS Banja Luka. Clanovi Slovenackog udruženja gradana Jožef Šprin­ger Kakanj pripremili su raznovrstan program. U predvor­ju kulturne dvorane postavljena je putujuca izložba pod nazivom Nematerijalna kulturna baština Slovenije u svje­tlu UNESCO Konvencije. Na dvadeset i cetiri panela posje­tioci su mogli upoznati bogatstvo nematerijalne kulturne baštine Slovenije kroz fotografije i kratke opise narodnih obicaja, zanata i mnogih drugih tradicija. Prisutne su pozdravili gradonacelnik Kaknja Aldin Šljivo, ambasadorica Republike Slovenije u BiH Zorica Bukinac i predsjednica Udruženja gradana Davorka Drijencic Špringer. Nakon raz­gledavanja izložbe, u dvorani kulturnog centra uslijedio je program u znak sjecanja na velikog slovenackog pjesnika Franca Prešerna. Ucenici dodatne nastave slovenackog jezika recitovali su pjesme iz Prešernovog pjesnickog djela, a trio muzicara, takode iz udruženja, majstorski su izveli dvije melodije. Gost veceri bio je novinar i geograf mag. Dušan Tomažic, koji je predstavio svoju knjigu Slovenacka etnicka manjina u BiH. Govorio je i o novim statistikama koje je pronašao o Slovencima u BiH. Svecani dogadaj pracen je druženjem, razgovorima, planovima za buduci period i obecanjima da cemo se vidje-ti u buducnosti. Zahvaljujemo organizatorima, posebno predsjednici Slovenackog udruženja gradana Jožef Špringer Kaknju na srdacnoj dobrodošlici i pažnji koju smo dobili tokom posjete. Želimo da njihov rad i dalje bude uspješan. Prevod Ana Marjanovic MEPZ DAVORIN JENKO GOST NA KONCERTU ANSAMBLA „BANJALUCKI VEZ“ 24. februarja 2020 je Ansambel Banjalucki vez imel v Vijecnici Ban-skega dvora svoj mesecni koncert. Ansambel Banjalucki vez je naslednik znanega Ansambla Zdravka Cosica. Maestra Cosa, ki je dolga leta uspešno vodil ansambel, ki je na svojih koncertih s pe­smijo budil in vracal nostalgijo nekdanje mladosti številnim obi-skovalcem, žal ni vec med nami. Med nami so ostali njegovi zvesti inštrumentalisti, pevci in njegova zvesta publika. Nekoc Cosov ansambel, danes Ansambel „Banjlucki vez“ sle­di delu prejšnjega. Uspešno prireja koncerte, na katerih so tako kot nekoc prisotni tudi gosti. Na ponedeljkovem koncertu je bil gost MePZ Davorin Jenko Društva Slovencev Triglav RS Banjaluka. Tokrat je zbor pod vodstvom mag. Vanje Topic Viještica zapel tri pesmi, slovensko narodno, srbsko starograjsko in novi aranžman Zottelmarscha. Uspešen nastop MePZ Davorin Jenko je potrdil bucen aplavz številne publike. Nataša Kajmakovic 11. SLOVENACKI DAN U nedelju, 27. septembra 2020. godine, u prijatnom am-bijentu izletišta ’’Park prirode’’ u Jaružanima, na teritoriji opštine Laktaši, održan je 11. Slovenacki dan, tradicional-no okupljanje slovenacke nacionalne manjine banjaluc­ke regije, ovaj put u nešto drugacijem izdanju, poštujuci preventivne mjere u vrijeme pandemije. Organizator oku­pljanja Udruženje Slovenaca RS ’’Triglav’’ iz Banjaluke, ne želeci da se prekine tradicija susretanja na manifestaciji koja je ranijih godina održavana u Slatini, pozvala je svoje clanove da se okupe na ’’Slovenackom danu’’. Vremenske prilike su bile naklonjene posjetiocima i svi su mogli da na otvorenom prostoru, u prirodnom okruženju uživaju u jesenjem suncu i sa svojim porodica-ma i prijateljima provedu ugodno nedeljno popodne. Mladen Lunic Ni štand nije izostao. Na njemu su bili izloženi naši godišnji bilteni, bilteni To smo mi, koje pišu ucenici dodatne nastave slovenackog jezika kao i naše dvojezicne knjige za odrasle i dvojezicne knjige za mlade. Sve je to štampano u organiza­ciji našeg udruženja, a mi se trudimo da svake godine svoj štand ucinimo drugacijim, da pokažemo nešto vrijedno pamcenja za sve nas. Tako smo se ove godine, kada nam prijeti virus korona, sjetili 20. maja, Dana pcela. Na pocetku pandemije, organizator, Ambasada Republike Slovenije u BiH, uz logisticku pomoc našeg udruženja, ucestvovala je u jutarnjem programu RTRS na temu pcelarstva, znacaja pce-la, medusobne saradnje pcelara i veza sa pcelarima širom svijeta. U emisiji su ucestvovali ambasadorica Republike Slovenije u BiH, gospoda Zorica Bukinac, prof. Goran Mir­janic sa Odsjeka za pcelarstvo banjaluckog fakulteta, Damir Barašin, predsjednik pcelarskog udruženja Banja Luka, i Duška Radakovic. Pisane rijeci na našem štandu obogatili su predmeti poput stare košnice, oslikane tave, kozolca, lutaka u na­rodnoj nošnji, poznatog vina cvicek iz Dolenjske, male slovenacke zastave, belokranjske pogace i hrpe drugih predmeta kao raj za oci. Prevod Ana Marjanovic 11. SLOVENSKI DAN V nedeljo, 27. septembra 2020, je v prijetnem ambientu izletniške tocke Park prirode v Jaružanih v obcini Laktaši potekal 11. Slovenski dan, tradicionalno druženje sloven-ske narodne manjšine v regiji Banjaluka, tokrat v nekoli­ko drugacni izdaji, ob spoštovanju preventivnih ukrepov med pandemijo. Organizator srecanja, Društvo Slovencev RS Triglav iz Banjaluke, ni želel prekiniti tradicije sreceva­nja na prireditvi, ki je bila v prejšnjih letih v Slatini, in je pozval svoje clane, da se zberejo na Slovenskem dnevu. Vremenske razmere so bile obiskovalcem naklonjene in vsi so lahko uživali jesensko sonce na prostem, v na­ravnem okolju so preživeli prijetno nedeljsko popoldne s svojimi družinami in prijatelji. Prevod Nataša Kajmakovic Na stojnici na Slovenskem dnevu v Jaružanih so bili razstavljeni naši letni bilteni, bilteni To smo mi, ki jih pišejo ucenci dopolnilnega pouka slovenšci­ne, in naše dvojezicne knjige za odrasle in dvoje­zicne knjige za mladino. Vse to je bilo natisnjeno v organizaciji našega društva. Trudimo se, da je naša stojnica vsako leto drugacna, da na njej pri­kažemo nekaj, kar je vredno spomina za vse nas. Tako smo se letos, ko je naše življenje ogroženo z virusom CORONE, spomnili na 20. maj, dan ce­bel. Na zacetku pandemije je organizator, Velepo­slaništvo Republike Slovenije v BiH, ob logisticni pomoci našega društva sodelovalo v jutranji od­daji na RTV Republike Srbske. Tema je bila cebe­larstvo, pomen cebel, medsebojno sodelovanje cebelarjev in povezovanje s cebelarji vsega sveta. V oddaji so sodelovali veleposlanica Republike Slovenije v BiH gospa Zorica Bukinac, prof. Goran Mirjanic s katedra za cebelarstvo na banjaluški fa-kulteti, predsednik cebelarskega društva v Banja­luki Damir Barašin in gospa Duška Radakovic. Pisano besedo na naši stojnici so popestrili eksponati, kot je star cebelji koš (trnka), panjske koncnice (poslikani panj), kozolec, lutki v naro­dni noši, cvicek, znana vinska kapljica z Dolenj­ske, mala slovenska zastavica, belokranjska po­gaca, pa tudi kup vesele paše za oci. Nataša Kajmakovic NA OBISKU PRI STANKU PROSEN Zima je bila v zatonu, bližala se je pomlad in z njo se je rojevala želja, da obišcemo našega dolgoletnega clana Stanka Prosena. Želje so vedno prisotne in niso potrebne nekega velike­ga planiraranja, a letos, 2020, so se morale želje prilagoditi nekemu nepoznanemu virusu CORONI 19. Zaradi virusa, ki je vecini neznan, je potrebno slediti, se držati navodil in opo­zoril, ki jih navajajo strokovnjaki, epidemiologi, infektologi, vkljucujoc tudi razum. Spoštovali smo vse odredbe in naše želje, da se po nekaj mesecnem nevidenju s Stankom ponovno vidimo. Obiskale smo ga Marija, Mira in Nataša. Bil je to lep soncen dan, kot narocen za prijetno druženje. Na vratih nas je prvi pozdravil mali kužek, cuvar, ta nas pozna že od naših prejšnjih obiskov, a takoj za njim nasmejan Stanko. Mislim, da je bil mocno vesel našega obiska. Takoj nas je usmeril v vrt Prosenovih, kjer nas je cakala miza obložena s slanimi in sladkim zalogaji, ki jih je pri­pravila Stankova Dana, njegova zvesta življenjska sopotnica. V cudovitem pravljicnem ambientu vrta, kjer vsako steblo dre­ves krasijo pticja gnezda s cudoviti cvetni aranžmani, poko­šen travnik, kocija v zapregi jelenov, morda žrebickov, polno cvetja in bogato rodna vinska trta. Vse to vsako leto na novo kreira Dana. Bil je to dodatek za ugodno pocutje in ležeren pogovor. Dve, morda tri ure ugodnega kramljanja so minile za tren. Govorili smo kot nekoc v mlajših letih, bili smo veseli, posveceni samo casu naše mladosti, a to je za naša leta veliko. Nataša Kajmakovic U POSJETI STANKU PROSENU Zima je bila pri kraju, bližilo se proljece i s njim se rodila želja da posjetimo našeg dugogodišnjeg clana Stanka Prosena. Želje su uvijek prisutne i ne zahtijevaju vece planiranje, ali ove godine, 2020. godine, želje su se morale prilagoditi nekom nepoznatom koronavirusu. Kako je vi­rus nepoznat opštoj populaciji, bilo je potrebno slijediti upute i upozorenja struc­njaka, epidemiologa, infektologa, ukljucujuci i razum. Ispunili smo sve naredbe i želje da Stanka ponovo vidimo nakon nekoliko mje­seci otkako ga nismo vidjeli. U posjetu su mu došle Marija, Mira i Nataša. Bio je lijep suncan dan, dan za ugodno druženje. Na vratima nas je prvo docekao psic, cuvar, koji nas poznaje od naših prethodnih posjeta, a odmah iza njega nasmiješeni Stan-ko. Mislim da je bio veoma zadovoljan našom posjetom. Odmah nas je uputio u vrt Prosenovih, gde nas je cekao sto sa slanim i slatkim zalogajima koji je pripremila Stankova Dana, njegova vjerna životna saputnica. U prelijepom bajkovitom ambijentu vrta, gdje je svako drvo ukra­šeno pticjim gnijezdima s prekrasnim cvjetnim aranžmanima, pokošenom travom, kocijom koju vuku jeleni, možda ždrijebad, punog cvijeca i bogat plodnom lozom. Sve ovo svake godine iznova stvara Dana. To je bio dodatak pri­jatnim osjecajima i ležernom razgovoru. Dva, možda tri sata ugodnog cavrljanja prošla su u trenu. Govorili smo kao nekada u mladim godinama, bili smo sretni, vjerni samo svojoj mladosti, a to je za naše godine mnogo. Prevod Ana Marjanovic Letošnje leto smo okupirani z virusom Covid. Ubogamo vsa navodila, ki nam jih daje stroka. Poslušamo nasvete nu-tricionistov, izkušenih zelišcarjev, farmacevtov. Želimo biti zdravi in odporni. Na vse nacine želimo kljubovati virusu in prepricana sem, da bomo uspeli. Jesen je skoraj že za nami, zima nam trka na vrata in v tem casu je dobro, da poišcemo recepte z malo drugacno prehrano. Navajeni smo na kislo zelje, na pasulj, na razlicne jedi iz fižola. Fižol spada med strocnice, a med nje spadajo tudi grah, soja, bob in manj poznana cicerika (leblebija, sladunjak). Plod cicerike je majhen, sestavljen je iz ogljikovih hidratov, beljakovin, rastlinskih vlaken, olja, aminokislin in mineralnih snovi. Cicerika je zastopana v zdravilstvu kot zdravilo, ki pomaga pri preprecevanju abdominalnih bolezni, pospešuje funkcijo ledvic, crevesja, želodca in pri zau­tavljanju krvavitev. Med žensko populacijo je cicerika posebno popularna. Gre za ucinkovit dodatek pri izgubljanju telesne težine. Cicerikin namaz za vsako priložnost Ciceriko namoci in pusti cez noc. Zjutraj odlij te-kocino in jo kuhaj do mehkega. Kuhano odcedi. Nekaj tekocine prelij v kozarec. V manjšo skledi-co nalij približno pol decilitra olivnega olja, dodaj nekaj strokov nasekljanega cesna, malo sezama in ciceriko. Postopoma dodaj malo tekocine, da po­stane namaz bolj voluminozen, in kuhaj približno deset minut, nato dodaj malo vec sesekljanega ali posušenega kopra (po okusu lahko dodaš ori­gano ali timijan), posoli, popraj in pusti, da se še malo kuha. Zmešaj s palicnim mešalnikom. Lahko dodaš še malo olivnega olja in namaz je gotov. Ponudi ga na rezini kruha ali na malih kana­pejih. Za boljši okus lahko daš na namaz malo naribanih kislih kumaric in rezino trdo kuhanega jajcka. Nataša Kajmakovic Naj cas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje... Življenje gledam z vec plati, od zgoraj, spodaj in še kje, je le privid, podaljšek sanj; vem, da življenja ne poznam. Joni Mitchell Vse tece, nic se ne povrne, in nic ne pride vec nazaj; nikoli val se ne obrne, sijoca zvezda se utrne, v temi zgubi se njen sijaj. Lili Novy