Cena jim je za celo leto (od ajtrila do ai)rila) Í K, za pol leta 1'50 K. Naroúniiia za Nemčijo, Bosno in dru]y;e evropsko države znaša ÎÏ'SO K, za Ameriko 4-'50 K, ~ List in Ofifliisi se lilačiijojo iiiijfrfiJ. Dolenjsko Novice izhajajo vsiiU (niliik ; ako : ' : je ta dan [iraznik, dan poprej. : : Vso dopise, iniroruiiio in f>/inuiila sjirejeitia tiskarna .T. Krajec nasi. Božični mir. Mii'11 žele .si razni Ijiitl^ki krogi, bogati iiL ubogi. Miruj srce: líožiíiii mir! šcpece nam dobrava, ko svež ccfir se z drevjem poif^Tava. lioga slaveč zbor angelov prepeva, skrivnosti razodeva nam mir želeć. Ves svet naj mir napolni ko nam z neba višin poslan je božji 8in, zdravilo dtiši bolni. Odpri se sluh, odpri srce ínteíe! Kdo bil bi gluh ob glasih rajske sreeeV Sam knez iiiii'u rodil se je nocoj, le brez stiahu odprimo Uram mu svoj. Moj srČTU mir, nikar se mi ne nuidi ! v življisnjiL borbi budi si vse tolažbe vir. KonCuj prepir preblaga sveta noř: ])0iic8Í mir do skrajnih gorskih koÈ! Vsestranski mir, pohiti na bojišče, v ki'vavo prizorišče si delaj tir. Vse ži'tve smrtiiib ran ])ove(]i v svoj pristan, kjer vsak dobil bo v njem presladki tvoj objem Br, Gorvazij, Božični pozdrav. Zares, prezvišeni so sveti božični ]>raziiiki ! Vsaj iiapolnujejo srca vesoliiega iloveštva s čistimi in plemenitimi čuvstvi ljubezni do bližnjega, mini in sprave; s čuvstvi veselja, usmiljenja in medsebojnega osrcčenja. Že prihaja veličasten aiigeljski pozdrav iz nebeŠkDi visočin s svojo blago-milo in krasno melodijo, ki se mogočno razlega po vsej zemlji in čarobno odmeva v vesoljnem vstvai-stvu: „Čast Bogu na višavali in mir ljudem na zemlji!" In ta sicer večne ljubezni polni praznik, sveti (lan, praznik sloge, sreče iu radosti je našel že v drugič človeštvo v prepiru in divjem bojnem plesu, v neusmiljenem morenju in v strašnem prelivanju krvi! — Vedno Še grome kanoni in sikajo šrapncli pojoč ])retresujoČo vojno pesem, ki nikakoi' ne oznanja blaženega božičnega miru in blagodejnega veselja! — O sveti večer, ki bodeš zopet sekal tisočerim v srce nove rane bvitkosti in žalosti ter v drugič vzbujal milotožne božične sjjomine na odsotne di'age očete, može in sinove, ki se vojskujejo s soviažniki in prelivajo žlahtno kri za domovino, — kje je tvoja moČ, kje tvoje veselje! — Druga leta in morda še,tudi lanski božič jc Še marsikateri sedanji vojščak zadovoljno pi'cživi'1 sveti večer v prijetnem domačem krogu brez slutnje, da bode obhajal letošnje božične svetke v bojni vrsti. Kakšna sprememba! Tjetos bode v daljnih sovi'ažnih krajih, v nevihti, snegu in mrazu žalostno obhajal božič ter se bode samo s hrepenenjem vdeležil in spotiiinjal domačega božiČiuiga radovanja. — in doma? Poprejšnje božično veselje se je umaknilo resnobi iti potrtosti; solze teko raz obraza mater, ženri tn otrok. Njihove misli, njihovo si'ce, tuili niso doma, — ])ri svojih so na vojnem polju, pri svojih najdi-ažjih ! V duliu jib spremljujejo po zemeljskih jarkili in premišljujejo 'i nepopisno otožnostjo njiliovo usodo. ~ Toda vkljub vsem bolečinam človeštva je božič praznik ljubezni in usniiijenja, miru in sprave, ki bode tudi letos pomiril nase rivň-burkano srce, ga napolnil z novim trdnim iipanjctn ter luis vnel in vzi'adostil tudi v tem težkem bojnem času. Božično dete bode juv neslo tolažbo in blagoslov vsetnu svetu. — Sveta noč, bodi blažena božična noč in nakloni nam mir iti moČi, da bi srečno prestali grozovito obiskovanje svetovne vojske! Bodi kmalu naš božični pozdrav! — m Vsem našim cenjenim naročnikom in sotrudnikom pošiljamo odkritosrčne božičtie pozdrave. Pa tudi hrabrim vojakom na bojišču veljajo naši ppzdi avi, želeč jim, da bi se čim preje povi'nili zmagoslavni k svojim ljubim na dom. Kot božični dai' jim poklanjamo naše zagotovilo, da ne bodemo nikdar pozabili, kaj .so oni stoiili za nas itt našo domovino. V novi pogum luij jih bodri pa ponos in zavest, da se borijo za svojo in svojcev boljšo bodočnost in za blagor cele Avstrije! — Z božičnim pozdravom se moramo spoinitijali tudi vseh jiadlih vojakov, ki so že žrtvovali svoje življenje za naš na-daljni obstoj. Izpohiili so vest-uo svojo vojaško dolžnost, zato jim dai'ujemo naŠo večno hvaležnost. iSljihove hrabre čine bodemo znali visoko čislati, in ceniti njiliova velika dejanja. Božje Dete, daj jim vsem božični mil- in večni pokoj! — Posebno vredni so ])a božičnega po-zdi'ava zaostali otročiči že padlih in tudi še živih junakov. Saj jih JezuŠfiek najbolj ljubi. Ljubi jih i>a ravnotako cela Avstrija, zato jim polaga obilo in raznovrstiiib darov pod božično drevesce. Otroci naj ne čutijo trpljenja odsotnega očeta in ne bridkih vojnih posledic; njim naj ost.ane božično veselje čisto in popolno. Otročiči naj se veselé nebeških darov božjega Deteta, ki jim dohajajo po rokah usmiljenih src in dobrodelnih zavodov. Pri mičnih jaslicaii bodo nedolžni otročiči sklepali ročice iti juoliti k Bogu za svoje preljube oČete; molili bodo s hvaležnim srcem za dobrotnike iti za blagor domovine, — Otročja božična sreča bode pa tudi edina tolažba jokajočim itia- teram in plakajoëîm ženam, ki gotovo naj-prisrčnejŠe zdihujejo po blaženem božičnem pozdravu in mirii. Saj je ravno njim teža vojne najbolj odkrita in najhujše čutijo udarec te strašne božje šibe. Letošnji božiČ bode nadnaravna vez mej nami in nasitili oddaljeniîiii vojaki in junaki. V duhu in molitvi iiodetuo združeni drug z drugim in liog miru naj blagoslavlja naše medsebojne željo in vzdibljaje! — Naj doni angeljski božični pozdrav po vsem ne-mirnetii svetu, med vsemi narodi in vojskujočimi državami; „Ùast Bogu na višavah i]i tiiir ljudem na zemlji!" Kako bomo cepili trte v prihodnjem letu. Vojna nam je pritiesla marsikaj no-veg:.. Vsled pomanjkatija ene aH di'uge snovi jo je treba nadomestiti z di iigo, ali si ))a je ti'eba sploh pomagati na drug način kot doslej. Tako je tudi s cepljenjem trt. Doslej smo bili pi i nas navajeni, da smo ali kujiovali in sadili že cepljene ti'te, ali pa, da smo sadili divjake in te jtotem cepili v di'ugem ali Iretjem letu na mestu v vitio-gradu in to skoraj izključno lena zelo n o. ZadnjegaiKičinaso seposhiževali zlasti manjši vinogradniki, medtem ko so večji in premožnejši raje sadili že cepljene trte, kar je vsekakor veliko boljše in enostavnejše. Cepljenje ti't na zeleno, na stalnetii mestu je zelo odvisno od vremena in zato je zelo nezanesljivo. V zadnjih letih se je to cepljonje po večini zelo slabo obneslo, ker je bilo poleti vreme mokrotno in hladno, tedaj za ta način cepljenja neugodno. Za naprej pa bomo sploh prisiljeni zeleno cei)ljenje trt opustiti in sicer iz tega enostavnega vzroka, ker ne bo dobiti za to poti'ebnili gumijevili vezi. Gumijeve vezi so se že v mirnem Času k nam dovažale po veČini iz inozemstva, zlasti iz Italije, kakor na primer priljubljet! gumi „Trissin", Pa tudi za to. LISTEK. Spomini na sveti večer. To je bila trojica! Ne vem, ali so bili Še kje trije tako sorodnega (iulia in tako jednakih nazorov, kakor tiii trije: Ivan, Tone in moja malenkost, ko smo obiskovali visoke šole na Dunaju. Bili smo jedna duša, toda ne v jednem aH dveh, ampak v treh telesih. Lestvico nižjiii in srcdnjili šol je pi'cplczal vsak v di'ugetu mestu. Ko smo pa prišli na višje šole v cesai'sko mesto, se.šli smo se prav po naključji pri neki gospodinji, ki nas je nastanila v podstrešni sobi, ali kakor je ona ti-dila, zgoraj vpi'vem nadstro])ji svoje neprostoi'iie hiše. Tukaj tedaj v tem podstrešnem „salonu" smo se kmalu in natatično sijoznali tei- tudi kmalu skleiiili prijateljstvo, katero je pa postajalo od dne do dne trdnejše in jiri-si'čnejše. Saj smo imeli p]'cna.ša(,i iste nadloge in težave, učili smo se za isto mizo in po zimi prezebali v isti Čumnati. Iver smo si bili v vsem jednaki, seveda, smo bili tudi vsi trije enako lahkomišljeni. V začetku meseca, ko jc pi'inesel jiismonoša vsakemu svojo nakaznico, ko je imel vsak več ali manj cvenka v žepu, tedaj se je nam godilo dobro. Živeli smo kakor grofje. Nobene veselice, nobenega zabavnega večera nismo zamudili. Razume se, da smo po takšnih potih denar kmalu zajjravili invsi'editii meseca navadno ni imel nobeden niti vitiarja več v žcjju. Tedaj pa so napočili za nas pravcati prazniki, ko smo doma sedeli in z žalostnimi in kislimi obrazi gledali prazne mošnje. No, jia še tudi takrat nismo izgubili dobi'C volje. Zbijali smo šale, drug druzega dražili in si na takov etio-staven način preganjali dolgčas. Z vsakim dnevom smo se bolj tolažili, saj se je me.sec nagibal zopet h koncu in z novim mesecem pride pa zojjct iiismonoša z nakaznicami in veselo življenje in uživanje se zopet začne. Tiřda danes smo bili pa vsi trije nekako poti'ti. In kako tudi ne! Bil je sveti večei'. Zuuaj je mi'/la burja zanašala sneŽine oljlačke v obi-az, ljudje so hiteli na ulicah, da pridejo čimpreje na goi'ko. Nam trem junakom jia je bilo vse enako, ali smo zunaj ali pa doma v podstrešnici. Mrzlo je bilo ravnotako v sobi, kakor zunaj; toliko smo bili na boljšem, da ni v sobi mêlo. Kak božični prizoi ! Ivati leži na postelji, zavit v svojo ogi'iijačo; Tone jo oblekel obe suknji, drugo vrh druge in sedi za mizo, z nogami bijoč ob tla; jaz pa sem stal pri mrzli peči, držeč i'oke v žepu in sem pren)iSljcval srečne dni, ko se nam je godilo kakor Izraelcem v Egiptu jiri jioltiih loncih mesa. — Grobna tišina je vladala v podstrešni sobiei; le tu in tam se je začutil vzdih, ki se je temu ali onemu izvil iz |)rsi. Vsak se je domislil na dom in videl v duliu skrbno mamico in dobrega atcja, svoje vesele brate in si'cčne sestre, ki so bili zbrani pred božičnim drevescem in mičnimi jaslicami. — Tu pretrga Ivan molk rekoč: „Vesta kaj, iirijatelja, mi smo pa zares vsi ti'ije pravi labkomišljenci. Ćele imamo par novcev v žepu, že pohitimo, da jih s])iavimo med svet !•' Tovariša mu prikimata potrtim srcem. Nato opomni Tone: „Kako lepo bi se lahko danes zvečer zabavali v gorkih Iirosj.oj'ib med veselo družbo, ako h\ ne bili oil očeta za božične praznike jiosUinih denarjev takoj pognali!" Seveda sem se tudi jaz popolnoma strinjal s prijateljenui. Nato nadaljuje zopet Totie: „Prav se nam sedaj godi, ker smo oni desetak tako potratno rabili! Pa kako lepo mi je oče ))isal: Tu ti pošljem Jickaj za božični večer; kupi si kako ribo in gospoiHnja naj ti jo pripravi. Lahko si napraviš tudi majhno božično drevesce in piješ s svojima prijateljema kozarec vina, ter se pri takšni ])ošteni zabavi tudi nas kaj spomni. — No, spomitijam se že svojih dragih doma, pa še kako močno; toda o ribi, o viini, o božičnem di'evescu, o pošteni zabavi ni ne duha ne sluha!" — Komaj je to izgovoril, zaslišijo se koraki po stopnjicah. Na trkanje se odzovemo kar hitro vsi trije radovedni, kdo jiriliaja. Vrata se odpro in v sobo stopi mož v čini, rudeče obrobljeni obleki, ])okrit s (;esarsko kapo, držeč v roki velilio mapo. Kakor bi nas pičila kača, skočimo vsi trije naenkrat k pismonoši, Šest rok se stegne na mab po listu, katerega jim pomoli poštni mož s smehljajem. Vsak bi bil rad prvi pj'ebral. Tone jo bil iutjl)olj uren in veselo zakliče: „O dobri očka, o dobra uiauiica, poslala sta mi polito Škatljo krapov! Olt, to i>o pravo božičiu) veselje!" — kar se jo izdolal» gumija pri nas, je l)ilo ďelja kavčiikii, ki se tlovaža iz daljiiili, gorkili krajev. Sedaj, ko jc dovoz kavčuka vsled vojiiili dogodkov izostal, jc iia ves giitiii uajileiiila vojna oblast v svrho izdelovanja guiiiijevib ol)roćev za avtotiiobile itd., iii ginoijeviii vezi za trte [ii niogoOe ne izdelovati, ne dovažati, tako da tega blaga gotovo ne bomo dobili letos nié ali le zelo nezadostno množino. Brez guiiiijevili vezi se pa zeleno cepljenje trt iie da izvosti. Pavola ali špaga, oziroma ralija, se v to svrlio nc da porabiti, ker taka vez cepič ne pj'itisne zadosti trdno na podlago. Zelen cepič se namreč, ko ga spojitno s ponioójo vezi s podlago, kmalu nekoliko vsiiši in vez, ki ni dovolj pi'ožtia in ki se ]ie ntesinije, odnelia in cepič se ne tišOi podlage in sc z njo nc moro zrasti. Treba bo tedaj za iiajjrej, dokli.'i' no nastanejo zopet redne razmerci, poslnževati sc driigega načina cepljenja in to je cepljenje trt JI a s u 11 0. Proti tciim cepljenjn vladajo med vinogi'adniki na Dolenjskem razni predsodki, ki temeljijo na slabili izkušnjah iz prvih Časov obnavljanja po trtni nši nni-čeiiib vinogradov. Takrat so naši vinogradniki dobivali na suho cepljeno trto od nezanesljivili trt-ničarjev, zlasti iz sosedne Šlajerske. Trte niso bile dobro spi'cjcte in zaraščene in po saditvi niso vsi)Civale. A od (ega časa se je jiiiiogo spremenilo. Sedaj sc dol)ijo na suho cepljcne trte pri zaiicsljivili domačih trtnicah, kakor il pr. iz državnih trtnic, iz trtnic deželne kmetijske šole na (.irniu, kmetijskih podruž [tic novomeške, mokronoške itd., in ž njimi zasajc-ni vinogradi pi'av lepo vspevajo. V občinah St. ,lanŽ, Tržišče, (Št. Kupert itd,, najdemo danes mnogo vinogradov, ki so zasajeni izključno s sar)nmi subocepljcninii trtami. Tudi državni in deželni vzoi'ni vinogradi itd., so zasajeni s takimi ecjiljenkami, ki vspevajo, čc ne bolje, vsaj tako dobro kot v zeleno cepljeno trte. Tudi na Vipavskem je mnogo vinogradov zasajenih izključno s suho-cepljenimi trtami, ki izvrstno vspevajo. Predsodki pi'oti suhoce[)ljenim trtam so tedaj neutemeljeni. Pa tudi način cepljenja trt na suho se je zelo v zadnjili letiii zboljšal in daje veliko boljše uspehe kot v starejših časih, l.ako da si vsak vinogradnik lahko pridela l)otrebnc snhocepljenc sadike brez posebnih stroškov doma. Popisavati, kako se pridelujejo tako sadike na najboljši in fiajeenejši način, to je s pomočjo siljenja ali kaljenja, na teta inestti ni mogoče. Oitozarjam pa na svoj spis: „siljenje irt kaljenje ameriških klju- čev," ki ga jo izdala in založila c. kr. kmetijska družba kranjska. Poleg tega se na kmetijski šoli na Gi'iiiu, kakor tudi pri državni hinici v Bršlinu vsako leto prirejajo tečaji, kjer se v tem načinu ceidjcnja laliko vsakdo izuči, iïato piipoi'očam vinogradnikom, ki nameravajo letos vinograile tui novo za-sajati, da sadijo cepljene trte, ki si jih ali kupijo ali pa sami vzgojijo. Najenostavnejše je, da si kupijo potrebne ključe ali bilfe iti si jih doma ap]'ila meseca occpijo, jih potem dajo kaliti v zabojih v hleve ali druge gorke prostore in potem, ko so skalili, jih vložijo v trtnico ali pa sadijo nai'avnost v vinograd. Kdor misli saditi siljene trte iz zabojev iiara\'no.st v vinograd, ta naj se ])o-shižujc za cepljenje mesto ključev (rezine) raj bilf (vkoreiiičeiiib trt). V doijri ne jireveč liešeiii ali kameniti zemlji rastejo kaljene i[i naravnost v vitiogi'ad sajene ii1e prav iz-vrsf]io. Kdor se hoče o tem prepričati, ogleda naj si n. pr. vinograd g. Antona Osolnika iz IMuliabera (nekdanji Lehmaiuiov vinograd) v Trski gori. Tam najde oddelek s 4 leta starimi na ta ]iaČin cepljenimi in sajcnimi trtami, ki so tako lepe in močne, da bodo letos že vse šparone dobile. V okolici Novega mesta bivajoči vinogradniki imajo pa še to ugodnost, da si pi'oti zmerni odškodnini dajo laîiko kaliti svoje cepljene trte v di'žavno siltnco pi'i bršlinskt trtnici. Tam so bile siljene tudi Osoltiikove (Tičkove) irte. Za oddaljenejše vinogradnike pa priredi na Željo županstev alidniŠtev podpisani-tečaje za cepljt'nje iti siljenje trt v domačem kraju in je tozadevne prošnje nasloviti čim preje na podpisanega. Za nasajanje na novo rigolanih vinogradov s cepljenimi trtami je tedaj zadostno skrbljeno, ti'eba se je stvari le z veseljem in z unemo poprijeti, kot so se jc poprijeli v driigili krajih. Omenjam le, da se n, p. na Nižjem Avstrijsketii zasadi vsakoletno v vinograde okoli 10 miljonov tako cepljenih in siljenili trfniii sadik. — Drugo vprašanje pa je, kako naj postopajo tisti vinogi-adniki. ki iitiajo že vinograde zasajene z divjimi ameriškiitii trtami in jih nc morejo, kot, so se natnetiili, cepiti na zeleno, ker jim pritiianjkuje jtotrebiiih gumijevih vezi. Odgovor na to vprašanje je: tudi ti naj cepijo na suho. Tako cejiljenjc itiienujemo suho cepljenje na stalne m mestu v i'azloček s prej poi)isaiiitu s u hint cepljenjem v r o k i, (Kodoc jirihodnjič.) Hitro se naročite na Dolenjske Novice! Božična kolednica L 19(5. Kdo trka zunaj v poziti, grozni noči, ko vseokrog besne viltarji jezni, besne, velé: „Ti, hiša, se pogrezni ! Umre naj mož! l^lova, solze toči! iCaj meni tiiar otroei stokajoči V Kaj meni mar zakoni nerazvczni ? ■ Kaj meni mai* voditelji oprezni? Kdo vstaviti se more moji moči V,,. Júlo trka zunaj, iz viharja kliče? ■— Prihaja ICralj mirú, Vladar vsovečni! „O prosim vas, pi'idjube otročiče, sprejmite nie, s))rcjiuite, boste srečni! Sprejmite me!" Nam milo, tiiilo kliČc „in boste zdaj in boste v veke srcčtii !" Sadar Ivan, DomaČe in tuje novice. Vpoklic letnikov 1865, 1866, 1867, 1870 In 1871. ( '. kr. korespondenčiii urad poroča, da se te dni objavi razglas, s katerim se vpokličejo pod orožje pri prebiranjih za orožje sposobne spoznani či'uo-vojniki rojstnih letnikov 1870 in 1871 s 17, januarjem li)16, rojstnili letnikov ]8(;5, t866, 18G7 pa 21, januarja liHij. Vpoklicani so tedaj 44- in 4o letni najprej, 48-4ý- iti TK) letni teden kasneje, 4C- in 471ettii še niso .vpoklicani. Uradtto se vpoklice najtniajših in najstarejših razlaga tako, da prideta itajmlajša lettiika, tedaj 44-in 45 letni najbrže še kot nailomestilo za fronto. Najstarejše letnike pa bodo „do nadaljnega" porabili v zaledju in v etapnem ozemlju. Ker jih morajo izvežbati za to službo, zato so vpoklicani prej nego srednji letniki. Iz zaledja in etapiniga ozemlja pa bodo poslali na froiito vse one, ki sedaj služijo tandiaj iii so sposobni zaslužbo vironti. Poroka. V Zagrebu se je poročila dec. t. 1. Novomeščanka, gspdč. Jožica Reitz z g. iiiženerjem Josipom Ivvarda. Obilo sreče! Dvojna odlika. Kanonik Fran PovŠe je dobil spiu'očilo, da je njegov nečak Vili 1*0 vše jiostal tiiajor in si v tej vojski zaslužil dvojno odliko od dveh cesarjev. Naš cesar mu je poilelil zaslužni vojaški križec, nemški jia iini je podelil železni križec. Novi g. iiuijor izvira po svojem očeiu iz Povšetove rodbine na Trebelnctii. Pogreb umrlega g. JVIih. D u I o ve c-a sc je vršil 18. dec. iz bolnišnice Usmiljettih bratov v Katuliji na šmihekko pokopališče ob i)recejŠni udeležbi. Slovesno ga je pokopal njegov sošolec, Jiiilostlj. g. jtroŠt dr. Seb. Blbert z infulo ob asistenci proč, g. kanonika Erzar-ja, t.udi rajncega sošolec, in ]>rečast. g. župnika Porenta, prečastitc duhovščine iz Šmiliela in drugih gospodov. 00. frančiškanov iii gg. Usmiljenih bratov. Za žalujočimi so šli preblagorodtii gospod dež. sodni nadsvetnik dr, liogina, g. notar Pleiweiss, deželni poslanec in župan Zurc, zastopnik ljubljaiisk(;ga ui-šulinskega samostana, preč. gospod špij'iiual Valentin ZujiančiČ, in drugi gospodje, gospe itt go-Sjjodičnc, ki so izkazali rajnemu zadnjo čast. — K zadnjemu ])oročilu šo pristavitiio sledečo izpojjulnitev : Pokojttik je ))il rojen v Trstu, kjei' je bil njegov oče, ki so je kmalu potem preselil v Kado\ljico, trgovec. V tiiašnika je bil posvečen 1. IHHrj. Kot kapiati je služil dober mesec v Prcdosljih, potem sciiem lefc v Semiču, skoro pet let pri Sv. Petru v l.julfijani, eno leto kot podvodja duhovskega semenišča v Ljubljani in naposled od dtie 1. januarja 1999 kot uršttlinski spiritual v Ljubljani. Med govorom ga je pred tremi leti zadela kap iKi možgane, da mu je spomin zlasti za lastna imena zelo opešal. Ker je bil vajen dela, gaje bolezen zelo mučila in je močno hrejienel, da bi ozdravel in bi bil zopet sposoben za delo, i)a nni ni bilo dano. Bil je več let urednik „Krščanskega IJetoljuba" in je rad podpiral učečo se mladino. — Omenim še naj, da se je ves Čas zdravil z malo izjemami v liolnišnici gg. Usmiljenih bratov, kjer je bil zelo zadovoljen in vedno veselega temperamenta. Rajnega gospoda sitio vsi spoštovali in ljubili in gospodi duhovni so ga raili obiskovali. Vsakemu obiskovalcu je samo toliko in tiiilo potožil, češ: da bi le začel zopet sv. maso brati, potem bom pa si'eČen. Gotovo, presrečen si sedaj, predragi g. !Miha, ker vživaš že božje Jagnje v večnem raju ! Božični pozdrav z bojišča. — Vsetu cenjenim čitateljem „Dolenjskih Novic" voščitiH) vesele iti srečne božične praznike iz zapadnega bojišča. Prosimo iti se pri-poročujemo, spominjajte se nas blagovoljno pri sv. opravilih ob teh velikiii praznikih. Željno radi bi prisostvovali tudi tni, pa iiíjšíi Ijiilia (loiiH)viiia je, v iitivaiiiosli ! Ocisliti jo mol'amo zavratncga izdajalca in ga napraviti za vedno neškodljivega. Spominski praznik rojstva Najvišjega naj donose nam slavno ztiiago in trajen, blažen Jiiir! Naj vlada zopet blagor in sreča v domovini! Iskrene jiozdrave vsem Dolenjcem od Vaših Dolenjccv : Hrovat Alojzij, četovodja iz Petati; liavec Blaž iz Starega trga; Požar Ivan iz Dolenje vasi; Šmajdek Jatiez iz Petan; Prelesnik Jožef iz Dolenje vasi; Kosiček Vittko iz Žužemberka. — Na veselo svidenje! Vojaško. G. Jos. Marold, c. kr. vojni kurat, je naznatiil svojcem v Zalogu št. 10, obč. Prečna, da je dne 14. oktobi'a 1910 padel pri Zabrežu v Srbiji in da je tudi otidi pokopan Jožef Dci'ganec, vojak doniobr. pp. 27, 12. kompanija. N. p. v m,! t t Ker je bila pošta še odprta, smo bili kaj hitro vsi trije tam ter smo se ])rerivali tned množico Ijndij, da bi čitnpreje dobili škatljo s tako zaželjeno jedjo. Ko se nam je končtto posrečilo dobiti jo v ]'oke, hiteli stuo veselo domov. Řkat.lja je bila ]u'ecej poškodovatta, kakor je to že navadno pi'i božičnih pošiljatvuh ob ogi'oiiutem navalu različnih zavojev. — Itt zgodilo se nam je nekaj, kar bi nikdo ne mislil. Ko stiio nanu'eč šli ravno Čez veliko ulico, spodrsne neimdoina Tone,tu, ki je nosil di'agoceno brfMiie. Padel je po tleh, kakor je bil dolg in širok, škatlji je jia odletelo pri tej nesi'eČi dno in zmrznjetii krapi so zdrČali tja po ulici s takitii rojiototii, kakor bi pohar orehov vrgel po tleh. Trno se pobere Tone in vsi trije pobiramo krape v po-lotiiljeno skalijo. Nekako hudo nam je bilo pri si'cii, ko smo videli dar božji na nesnažnih tiličiiih Ileh. Še huje nam je pa bilo, ko se je jela tropa radovednežev okrog nas zl>irati iti se kroliotati. — S i)odvojenitiii koraki stiio dosjieii dotitov. Tone poseže jtrvi po krapih iti nese k ustom. Pa kako je skremžil obraz, ko se je p]'ei)ričal, da .so krapi popolnoma zmrznjeni. Vrže ga jezno ob lia, da je odletel krap v zrak kakor žoga. Z žalostjo smo moi ali spoznati, da se tiam je okusna večerja pokazila, katero smo tako težko pi'ičakovali, ITitro smo zmetali krape lui mizo in Ivan itreišče škalljo, ako ni morda kakšno ]usmo v njej, Iti res, jirikaže se belo i)isnio. Hitio ga obine proli luči in gleda skozi njega, ako ni morebiti kakšen „cesarski metulj" notri, katej'i hi v tem obupnetii položaju prav prišel in izvrstno nadottiestil ziiu'znjene krajie in dobro večerjo. Toda žalibog, nič ni bilo zajiaziti. Ko )iot.eni Tone pismo vzame, bere sledeče híísede: „Di"a};'i moj Tottček! Ravnokar je mati ])ripravila okusne krape,; ker vemo. da jih ti po.sebno rad ješ, pošiljam U jih za božični večer. 1'ozdravita te tvoj oČe in mati." — Tonček itiilo pogleda po nama iti žalostno v^u'asa: „Kaj naj i>a zdaj jaz pišem domov, da mi ne bo treba lagati?" — „No, za to bom pa že jaz poskrbel, da ti nc bo treba laži pisati", mu odvrnem jaz. Vsi ti'ijii začnemo sedaj in'eobraČati svoje žepe, ako bi morda veiidai' ne bilo (istalo iz lioljših Časov Še kaj notil Kmalu se oglasi Ivan: „ilvala Bogu, dva cela solda imam!" „.laz pa tri", i)ristavi Tone. jMedtem sem se jaz še vedno tipal po žepih svoje suknje. Ves vesel zakritim: „Tu notri za tem robom jc i)a gotovo nekaj, ali dvajsetiea ali pa gumba!" Hitro razparamo z nožem podvlako suknje in v naše veliko veselje se prikaže svitla dvajsetiea. Jaz poberem ui'ito vse trojno l)remoženjc, vzanuitit klobuk itt zbežim skozi vj'ata pu stoptijicah. — l'rijatelja pa sta nemii'iio čakala, da se iiovrnem. Kmalu sem bil nazaj. V sobo j)rinesem še rožo, ki je že relo leto stala posušena ju'cd vratmi. Postavim jo na mizo, na-taktiem na njen vi'h košček sveče, na vejice pa pilvežem tri smodke, ki pa, razumljivo, niso bile najboljše vrste; nadalje položim na mizo četrt hleba kruha in Iri sardelce. Ivan in Totic pa sta se zraven smejala, četudi nista bila kaj i>o-sebno dobre volje, Kat.o skočim jircd vi'afa in lu'inescm Še veliko Jiiajolko vode in jo tudi postavim na mizo. Zdaj pa vzamem itak že zelo raziljano škatljo krapov, jo razkosam in zakurim peč. Ttnli starega „zajca", ki je poitmil že veliko let pi'i isti gospodinji, je zadela bridka usoda; moral je v peč, Nato smo zmrznjeno krape postavili na peč, da se otajajo, zraveti pa smo greli tudi naša mrzla telesa. — Po končanih „ceremonijah" smo se vsedli za mizo in prižgali svcčieo. Zavžili smo darove božje; libicc in kruli, nazadnje lia še krape, akoravno niso bili posebno dobri; vse skupaj smo pa zamakali s svežo vodo. Po tej borni božični večerji prinese Ivan iz svojega kovčega stare, zamazane kvarte in začeli smo igrati. Ker jm nismo imeli denarja, smo poi'ezalî vse gumbe od hlač, saj naramnic itak ni nobeden nosil. Potem si šo vsak vzame svojo smodko z drevesca suhe rože, zapalimo, iti bili smo nazadtije še prav židane voljo. Igi'ali smo do iiol dvanajstih; iiotcm smo se podali v cerkev k polnoČiiici, Po siovesnem cerkvenem opravilu smo šli urnih korakov domov, ker jc že vsak komaj čakal, da bi si ogrel v postelji mrzle ude. ~ Drugi (îan, na sveti dati, je pisal Tmiic svojemu očetu sledeče pismo; „Ljubi očka! Iskrena hvala Vam, da ste bili tako dobri in ste nam pripravili tako lep božični večer, kakor ga gotovo 39. štev Iz srbskega ujetništva jc bil resen 23. iiovcinlira IVtun; Hren, posestnik iz .lablaiia, župnije .MirnapeČ; iialiaja se soiiaj v Zciiinnu na Ogrskem. V \ijctuiŠtvii jc bil eno leto. Občina Prečna je s pomoCjo conjcnc begiinke i/, Goric.e, gospe Pavle Jekel j, }io obi'iiiii nabrala KJO kron božično darilo vojakom. Svota se je izročila c. kr. okr. glavai'.'itvu v nadaljno razpolago in razdelitev. Potem se je nabi'alo snliega sadja eno velilio vrečo, katero se je oddalo bolnišnici TIsmiljenih bratov v Kaiidiji. Vprašanja se stavijo veikrat na nas: kako da prihajajo v Ncmćijo vposlane raz-Sk'diiiee nedoslavljene nazaj? Na to podajamo ki'atko pojasnilo, ki so ga že pnul več ćaiioin prinesli Usti: V vse inozemske kraje (Aiislandj, l.udi v Nemčijo, se ne sinejo pošiljati razglednice, ki predstavljajo kraje, posamezna večja poslopja, vojašnice, bolnišnice, mostove, spomenike it(i, sploh večje stavbe. Siccr je pa sploh tndi pri nas pi'cpovedana že prodaja gori omenjenih razglcdnic in sicer pod kaznijo, toraj se tem manj smejo i)osÍIjati v inozemstvo. J-ahko sc pa pošiljajo tudi v Nemčijo dopisnice, in drngo vsakovrstne razglednice s cvel.ljicami, z živalmi itd. Upoštevajte to, da so brez potrebe ne kvarijo znamke! Darove in darovalce za napravo bo-žičnic v petih rezervnih bolnicah v Novem inesVu in Kandiji priobčimo v prihodnji številki. Preskrba vdov in sirot po vojaških osebah. Opazilo seje, da prihaja iz avstrijske državne polovice veliko manj prc-skrbninskih prošenj kakor iz Ogrske. To ima svoj vzi'ok gotovo v tem, da se v Avstriji prispevki za preživljanje naprej izplačujejo, ter da ae potemtakem stranke v takih slučaji ne potezajo za nakazilo vojaške preskrbninc. Za preostale vdove in sirote pa zna to imeti neprijetno po-slPtUru, (ta so iifj vložilo pi t KploSiii ustavitvi prispevkov za preživljanje po končani vojni naenkrat nešteto preskrbninskih i>roSenj, ki se razumno ne bodo mogle vse iakoj rešiti. Ce bodo potem raditoga morale tisočne potrebne rodbine ostati manj ali več časa brez vsake preskrbnine, gotovo ne ln) to krivda vojaške Ufii'ave. V lastno korist ])reosf.alili po vojaških osebah je tedaj, da lirijavijo čimpreje svojo pravico do vojaške preskrbnine pii politični okrajni oblasti ali jiri žn]i:instvii. Tj-avico do te vojaške preski'ho imajo vdove in zakonske sirote vseli pred sovražnikom padlih, na ranah ali vsled vojnih naporov ali na nalezljivih boleznih umrlih, kakor tudi pogrešanih prijiadnikov vojske, in sicei' aktivnega in neaktivnega stanja, nikjer drugje niso imeli. 1'ovabil sem, kakor ste mi pisali, svoja dva sošolca. V prijetni, zakurjeni sobici smo se zabavali izvrstno, kakor še nikoli popřeje. Še cló božično drevesce smo imeli, na katei'em so svillo gorele svečice in se zibali po vejicah raznovrstni, a veinlar zelo skromni darovi. Tudi sem kupil namesto ene ribe tri, da smo imeli vsak po eno, in tudi sniodko je imel vsak. Primakali smo pa z izborno kapljico iz gospodinjinega soda. 'J^idi poslane krape stiio povžili z največjo slastjo. Nazadnje smo Se za kratek čas igrali, in sicer prav nedolžno, kar lahko sjioznate vr, tega, da ni nobeden nobenega vinarja zgnhil. Moja dva tovariša se ne počutita danes posebno dobio; gotovo jima je Škodila preobila božična večerja, pa bodeta, kakor upam, kmalu zdrava, da so jima ic enkrat želodca nekoliko izprazneta! — Še enkrat se Vam prisrčno lepo zahvaljujem za poslano božično darilo, s katerim ste napravili toliko veselja in toliko zabave mojima prijateljema. Ivaiiti in Jožetu, posebno pa Vašemu prehvaležneniiJ sinu Tonetu." Štrukelj, sokrivec Zii])eta je tedaj pi'ijet, kakor smo že zadnjič poročali. Iz Slovenca pa Se iKistiamemo sledeče jioročilo: 15. (.. m. se je pojavil dolgoiskani Jožef Štrukelj, sokrivec Hlartina Ziipeta, ki jo umoril orožnika in se nahaja sedaj v preiskovalnem zajiorii v Prclesju, okraj Krško. Krog sedme uie zjutraj je pi'išel k lii.ši mlinarja Al. Sitai'ja, kjei' je našel njegovo ženo Terezijo pj'ed hlevom. Štrukelj jo je liozdravil in ji ponudil roko, vprašal, če jo kaj novega in poizvedoval. Če ni morda v bližini orožnika. JIi;d tem pogovorom je stopil iz hiše mlinar Sitar, katerega se je Štrukelj ustrašil in zbežal. Orožništvo, ki je bilo zvedelo za to, je cel dan zasledovalo pobeglega morilca. Proti 4. uri popoldne je prišel Štrukelj k hiši jiosestnika Matija Zidarja v Kostanje veti, občina Št. Rupert, in prosil njegovo ženo Terezijo za skodelo mleka, ki ga je tudi dobil in izpil. Terezija Zidar je o tem nemudoma obvestila svojega moža, ki je bil na delu izven doma in se je vrnil domov ravno v trenotku, ko je hotel Štrukelj oditi. Štrukelj jc pozdravil Zidarja, ki ga je že od jireje poznal, in govoril z njim nekaj časa pred hišo. Ko se je pa med pogovorom enkrat ozrl nazaj, ga je zgrabil Zidar za obe roki in ga trdno držal, dočim sta istočasno priskočila iz svojih skrivališč dva lovca, ki sta bila obveščena o Štnikljevem ])rihodu. ^Morilca so nato zvezali z vrvmi in ga odgnali proti Krškem ; niedpotoma ga je prevzela orožniška patrulja, ki je prišla nasproti. Štrukelj je bil izročen deželnemu sodišču. Nevaren tat pod ključem. Dne 6. t. m. jo bilo posestniku Francu Tomšič iz 1'odstrma, občina Kostanjevica, ukradenih čez 1400 K iz zaklenjene omare v času, ko so bili domači vsi z doma. Isti dan okoli 2. ure po|)oldne, ko pride Tomšič domov, zapazi, da je imel nepovabljenega gosta v hiši, nakar Iakoj pogleda v razbito omaro po denarju. Toda žila mu je zaostala, ko vidi, da je ves njegov trud par let odnesen, O í5l.(HÍk-ti Ili itiitil nobenega jiojma, ker ga nihče ni videl, kajti hiša stoji samotno pod Gorjanci. Hitro ))oSlje Tomšič svojo ženo na orožiiiSko postajo v Kostanjevico tatvino naznanit. Nato se podasta g. stražmojstcr Valant in črnovoj. narednik Jarc na lice mesta. Če bi se mogoče dobila kaka sled jK) storilcu. Te ni bilo mogoče tam dobiti. Ker je že mrak nastopil, bilo je treba hitro gledati, da hi so storilcu prišlo na sled. Po dolgem in trudapobjem iskanju po gozdu in bližnjih vaseh ,sc je končno posrečilo tatu y osehi Vinccnca Zeme iz Zabukovja na Štajerskem iiri Št. Jerneju v vasi Verli še isto noč izslediti. Pj'i njem so dobili še skoro ves ukraden denar. Zeme je bil že opetovano liredkaznovan radi hudodelstva tatvine. Razen navedenega ima Zeme tudi še več drugih tatvin na vesti ter se zanj zanima l.udi c. kr. orožništvo v Celju radi nekega vloma. Da jc Tomšič tako hitro prišel do svojega denai'ja, se ima zahvaliti Ic pridnosti ter nagli iji pravi nia-enitvi, pri zasledovanju oiTienjenima gosp. orožnikoma. Vojni mip. v ogrskem in nemškem državnem zliorii se je přetečeno dni veliko govorilo in razpravljalo o zaželjencm mirn. Grof Tisza je na tozadevno vprašanje izjavil, da je odvisno poiiolnoma od sovražnikov, kdaj se bo sklenil mir. Toda sovj'ažniki še vedno nočejo nič slišati o njem, ampak še sklepajo nakane, kako bi se dalo onemogočiti Avsti'ijoin Nemčijo.— nemškem državnem zborn seje izrazil državni liancelar Bethmann-ilollweg.daso za veznice .V vstrija, Nemčija, Turčija in Bolgarija na vseh bojiščih zmagovite, toraj jim ni Ireija prosili za mir; paČ pa so vedno piipravljene o mii'ovnih predlogah razju^avljati, če bi jih jim sovražnik piedložil. Toda o tem še sedaj v sovražnih krogih ni duha ne sluha, č(!tudi njihovo ljudstvo koprni in vzilihiije po miru; njihovi mogočneži pa imajo za-luaSena ušesa. — Anglež pravi, da vojne ne bo konec popřeje, dokler ne dobi dalekosežnih jamstev, da ga Nemčija nespraví zopet v vojno. — Francoz se pridružuje Kitcbcnerjevim besedam, da se mora Nemčiji, ki postaja slaba, nanovo napovedati vojsko. — Rus pa Se niti slišati noče o miru in noče niti i'azpravljati o mirovnih govoi'ih v ogrskem in nemškem državnem zboru. — Italija pa itak govori in piŠe vedno najbolj neumno in bedasto, kakor trdijo listi. To radi verjamemo, če smelo naznanja v listu „Popolo dTtalia" Avstriji in Nemčiji tako dolgo vojsko, dokler ne bodete obe državi uničeni. Kakor tedaj spoznamo, odklanja vsa sovražna javnost našo mirovno pripravljenost ter nas zasmehuje. Toraj naprej ! Če nočejo, nabrusimo si vnovič nože in v pravični boj! S Srbijo smo že končali in s Črnogoro bo-demo tudi kmalu, Potem še spodimo zadnjega Italijana in Rusa z nase zemlje. Po dosedanjili dogodkih niliče ne bo dvomil, da smo taiîcga junaštva povsem zmožni. Ako naši sovražniki sedaj nočejo miru, hode jim odslej vsak dan mir dražji. Vojni pregled. „Lokalanzeiger" poroča iz Rotter-dama: Soški dopisnik „Couranta,, poroča: Gorico obstreljujejo dalje. V petek so bombardirali mesto 6 ur. Vojaško bolnišnico je zadelo 14 bomb; na cestah je bilo iilutih ali ranjenih 7 oseb. V soboto jc bilo mirno. V mestu ostalo prebivalstvo se nam mora smiliti. Tvorijo je večinoma trgovci, ki živo l>o kletcli. Italijanska letala so zopet pri-])lula nad tiieslo in so metala bombe, prepodili so jih avstrijski obrambni topovi in letala. — Na Ejaškein sta zopet odstavljena dva generala, toraj so med vojsko upokojili do zdaj ,^>3 generalov. — Rusi so poslali jtri Reni zbrane ruske Četo večji del proti Bukovini. — Kor. urad poroča iz Bei'lina, da jc bila 17. dec. popoldne potopljena mala nemška križarka „Bremen" in neka spicinijajoča jo tovpcdovka jjo napadu nekega jiodmorskega čolna. Znaten del posadke so rešili. — Angleške izgube ob zadnjih turških napadih ae cenijo na 1000 mož. Švica ostane poil orožjem in straži zdaj svoje meje. Razmere so pa iste kakor lani. — V Rimu so v.se kavarne, gostilne in nuizeji napolnjene Angležev, ki bodo v kratkem oilpotovali na Dardanele.— V Albaniji stoji zdaj ilo 1 .'^0.000 laških Čet, ki so namenjene za hranitev le Albanije. — V Galipoliju so dosegli Turki velikansko zmago nad Angleži. V Carigradu so vzliudile te vesti splošno radost. Četvero-sporazum namerava popolnoma izprazniti Galipoli in se čete prepeljejo v Solun. Angleški list „Times" sam pripoznava neuspeh in pravi, da je dardanelsko podjetje za nje „najmonumentalnejši neuspeh", ki je kedaj dolctcl angleško orožje. Ne kaže, da se veselimo, ker se je končal najvažnejši del podjetja z umikanjem. Taka izpraznitev ji; vedno v zvezi z izgubami. V (ialipoliju sta padla tudi dva angleška genei'ala. Nemci zopet obstreljujejo Rigo z novimi granatami, ki dvakrat razpočijo: jirvič v zraku in drugič, ko udarijo na trdo. Pri Prizrenu so se .Srbi zadnjič branili; imeli so Še okolu 100 topov, ki so jih razvrstili v obliki polkroga proti Bolgarom. Ko so se bili pet ur, so izstrelili Srbi vse granate in so bežali oh Drinu po ozkih stezah v albanske gore. Bitke se je udeležilo nad 8000 Srbov; polovico je bilo ujetih. Ostanek vodi zdaj malo vojsko v albanskih gorah, a ker sovražnik hitro iirodira, je popolnoma izključeno, da bi se še dolgo držali. Srbski begunci žive z mesom konj, ki so iioginiti. Órevljl se raztrgajo ob ojstj'ih albanskih skalah. Kri zaznamuje pota, po katerih so begali srbski begunci. Srbski kraljevič je prijezdil v desetih dneli v Skadcr brez vsake prtljago. Vojvoda Putnik je tako oslabel, da so ga morali vojaki zadnje dni nositi v Skadcr. Lord Kitcliener se poda prihodnje dni v Egipt, kjer bo prevzel vrhovno povelj- stvo operacij. Angleška jc pripravljena na dolgotrajno vojsko v Kgiptu. — Vojne ofenzive najiovedujejo na ,eni strani Rusi s pomočjo velikih zalog streliva, s katerimi so jim prihiteli Francozi in Japonci na liomoč. Od druge strani strašijo zopet Angleži in Francozi s strašno spomladansko ofenzivo v prvi vrsti zoper Nemce. Angleži in Francozi imajo pač veliko govorjenja, toda v dejanjih jih naši daleč prekošajo; tako bo tudi zdaj. —■ Tembolj so pa pri-liravljejii Turki za ofenzivo proti Kgiptu; sklicali so že dva milijona mož pod orožje in dobili so tudi v zadostnem številu avstrijskih in nemških težkih topov v pomoč. Pravo delovanje turške armade se bo tedaj še-le zdaj pričelo z veliko silo. — (.)h grški meji stoji po poročilu „Daly Telegraph" 200.000 Avstrijcev in Nemcev. — Bolgarija razpolagaz velikim številom težkih topov.— „Matln" poroča o novih težkih, diferencah mod Grško in entento, ker se Grška brani dati Železniški materijal, — Grška ])(nnno-žuje svojo armado, ker vrniti se morajo vsi v inozemstvu živeči in vojaške službe oproščeni Grki. Raznotero. Najpotrebnejša hrana. List „Zcit" poroča, da dobimo v kratkem karto za kruh in moko v celi Avstriji. Tudi po deželi se bo dobilo moko le proti karti. Izdajale se bodo za moko ]josebnc karte in za kruh zopet posebne. Na Dunaju popoldne od 2. ure naiirej do večera ne bodo več pili po kavarnah mleka, ndečne kave, mlečnega čaja in kakaa. Na ta način mislijo prihraniti dnevno lO.OOOlitrov mleka. Dunaj rabi na dan približno pol milijona litrov mleka.— Okrog 100.000 litrov ga boilo prihranili v prvi vrsti za otroke, doječe matere in bolnike po bolnišnicah. Ostanek šele dobi drugo prebivalstvo. — Otroci do 2 let dobijo po liter mleka na dan, od 2. do G. leta pa pol litra. Mobilizacija avstrgskih žen. Ženske organizacijo, od katei'ih vojno ministrstvo pričakuje predlogov o uporabi žensk v zaledju, so imele zadnje dni na Dunaja več posvetovanj, Predvsem skušajo dohiti temelj, na katerem naj bi .slonela takozvana ženska mobilizacija. Do sedaj se je razpravljajo o varstvu matei', mladine in otrok, o šolanju žensk, določila se je tudi približno njiiiova zmožnost za delo, govorilo se jo tudi o posvetovalnicah, starosti, zaslužku in prilikah za žensko ojó čuda veliko narodniii pesmi, ki se glase lako milo, da se človek radostno zasolzi. Potem sledijo razne zdravico; seveda gospodarju in gospodinji so nazdravi najprvo. Naposled molijo Boga in ga prosijo milosti, da bi jih še mnogo let ohranil v trdtiem zdravju, v obili sreči in v iiopolni dušni in telesni zadovoljnosti. Tako začne in konča vrli Belokranjec božično veselje z molitvijo. Dalo božično Dete, da bi tudi letos nc bilo preveč skaljeno pošteno božično veselje Beloki'anj{iem in ne nam, ko živitiio v času vojnili sil, draginje in vsakovrstnega pomanjkanja, in da bi božje Dete obi'isalo vsem domaČim solzo, ki jili točijo po svojih odsotnili vojakili, vojskujočih se na krvavih poljanah za vei'o, dom in cesarja! Naj naiti prinese letošnji božič tolažbo in sladko upanje na skoi'ajštiji srčno zaželjeni mir in častno zmago Avstrije! Ta popis izvira iz spisa, ki stno ga povzeli iz neke stare knjižice. Seveda so sc danes nekatoi'o stare navade ub različnih praznikih že opustile, ali saj spremenile, da so se odmaknile novejšejtni Času, ki žalibog le prerad lepe stare narodne običaje in cerenmnijc odpravlja, ali jih pa nadomešča z manj pomeiiljivitiii. Tako se je opustilo v Bolokrajini tudi že tako imenovano koledovanje ob božičnem in novoletnem času. Hodili so namreč fantje od fare do fare, od vasi do vasi, ter so })rei)evali pomenljive pesmice „kolednice". In te lepe in različne navado so popisane v dveh ňašeljnovih knjižicah „Bisernice", kjer se nahaja še besedilo nekaterih ko-lednic in mnogo drugih zanimivosti. Kdor so kaj bolj zanima za Belokranjce, za to ljubo božje ljudstvo in njegove mičnosti, naj si kujji omenjeni knjižici; ne bode mu žal Cena jo onemu zvezku dve kvoiii in sc lahko naročuje zraven založništva Katol. tiskovnega drtištva v Ljubljani tudi pii J. Ki'ajec nasi, v Novem mestu. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko zadevajoč izključno rabo metriške mere v lesni trgovini. z zakonom z dtic julija 1871, drž, zak. št, IG ex 187^, so bile v[)e^aiie novo rnere in uto;či (uietriška mora), kî se imajo od 1, jan. 1876 dalje izključno ral»iti v javnetti proiiietn. Kljub temu .sc jioraliljajo v lesni trgovini Šc vedno store, dunajske, da celo inozemske (benočansko, pari-škc) mero. Ker provzročujo tako, v prometu nedopustne mere razne nedostatke in izkorišůanja kupcev in so bile posebno zadnji ùas, ko so ceno lesa močno poskočile, povod rHzniin pritožbflni, opozarja e. kr, deželna vimia na olistojočo prepoved, vslod katere se staro, nopostaviie mere v lesni trgovini in javnem prometu ne smejo ra))iti. Morska enota za tr^rovino z drvnii za kurjavo v metriški meri jo doloiena z nai'edbo, izdano od ministerstev za notranje stvari, finance, trgovino in po^iedelstvo cine 23, decembru 187.5, drž, zak, št. 157, i'l-estoiiki te prepovedi so boilo kaznovali ne j^lodo na morebitno posto pairje po kazenskem zakonu, od politično oblasti prve stopnje po členu VI. zakona z dne 23. jul. 1871, di-ž, zak. stev. IG ex 1872, z globo od 10 K do 200 K, oziroma z zaporom od 1 od do 20 dni. Ljiiljljana, dne 2, decembra 1915, C, kr, deželni predsednik : baron Schwarz s. r. Podučilo k zgornjemu razglasu. Akoravno ae stare mereiri uteži od 1.187(i dalje ne sinejo več rabiti, so vendar osobito v lesni trgovini 5o v navadi, nc da bi bili dani tehtni vzroki za to. Uočim se jo v trgovini z okroglim losom večinoma udomačila uietriška mera (merska enota to jo I ))0hii kubični meter), pri rezanem lesu in drveh za kurjavo Se vodno niso povsod odstranjeno stare dunajske moro. Ta razvada se je sodiij z gori mivedenim razglasom prepo-vedaJii. Kar se tiče trgovino z drvmi za kurjavo, opozarja ta razglas na določbe niinisterske naredbe z dne 2;-), dccemljra 187r), drž, zak. št, 157, a kojo jc bila vpeljana l;ot merska enota prostorni kubični meter. Drvii prodajajo na Kranjskem sicer po večini že na [)rostornc knbičue metre, lo ponekod, posebno pa v (jub^janskein politiúnein okraju, tržijo jih še vedno v takozvanih drvarskih sežnjih ali klaftrah. Ker ti drvarski sežuji niso enotne kubii'ne vsebino, zanimajo se konzumenti, mod katere je Stoti vso sloje prebivalstva koliko prostornih kubičnih metrov obsezajotak drvarski sežujl ali kîaftre, da morejo klafterske ceno preraùuniti v metorske. Račun bî bil sicer odveč, ker se smejo drva le na prostoj'uo kubične metre prodajati, torej tudi cene le po tej n'ieri zahtevati, vendar jo f^lede kontrole cen važno, da se omenjeni raiuin napravi: Kot drvarski sežcnj sc večinoiua i>ro[]aja sklad drv, visok po 1 seženj to je 189G5m in dolg ravnotako. Prostornina sklada zavisi od dolžine polon, ki jo pa napravljajo v raznih krajih različno. Xajboý v navadi so dolžino jtolen po 21 palcev ali col, toje55'31cm, po 22 palccv, to je r)7í)5cm in po 23 palcev, to jo (iOfitícm. Ako smo si nabavili drvarski seženj po palcev dolgih drv, proračuuimo ga na mctro, ako ztnnožimo dano nam izmeri, toraj : l'890r,in X l'89i)5m X 0'íi7ííri m, kar znese matančno 2'()2 prostorskih kubičnih metrov. Če stane tak seženj drv na primer 34. K, (»rido nam na prostorni kubični tticior 34 : 2 02 to je IG K 83 h. Najenostavneje rg merijo po 1 m dolga drva, zuraditega konzumenti najbolj po takih V[irašujejo iu bi bilo tudi želeti, da bi so v prihodnje lepo Im dolga polena prodajala in s tem napravil konec vsotu nedostatkom. Po omenjeni ministcrski iiareii!)i pa so dopustno tudi druge dolžino polen, toda samo take po SOcm, fifiem in po 50cm. Taka drva pa se smejo glasom isto naredbo skladati le v tako dolgo sklade, oziroma opore, da odgovarja kubična mera drv lo celim prostornim kubičnim metrom. Ako so skladi po Im visoki, ima pri polcuili, dolpih lOm, meriti dolžiua sltlada I'O tu „ >1 ,1 tJ 8 ,, ,, ,, ,, 1 „ J7 » ,> 01) „ „ „ „ 1'ij „ )t ,, » ,i J, M ^ ^ JÏ da znaša i)roatornina drv 1 prostorni kubični meter. — Iz tega je razvidoti, da so dolžine po 21, 22, 23 ter več ali manj palcev v trgovini nedopustne; kobi bile vendar na i^rodaj, smela bi se zaračunati po 21 in 22 palcev dolga drva lo za 00 cm dolga, po 23 palccv pa lo za GOom dolga, Prodajalec in kupec sta kazryiva, ako se ne ravnata po obstoječih predpi.sili; tudi ni dovoljeno ceno drv za kurjavo nastaviti za sežajo, am[iak Ic za prostorno kubične metre. Kukor izkuSiija uči, morajo se nezakonite stare mero v lesni trgovini najkorenitejšo odpraviti, ako kupci vsako ucpostavnost ovadijo bližnjemu tržnemu ali policijskemu osobju, oziroma žendarmeriji ali županstvu. Razvedrilo. Verjetno. ("Gospodinja: „Onih šest pai'ov nogavic, ki so mi zmanjkali pi'i perilu, sem našla sedaj v tvojem kovčegu!" — Dekla; „Oh, gospa, seveda! Motela sem vam napraviti iznenadno veselje za božič, da ))i \'am nogavice skrivotna podpletla in zakri)ala!" V šoli. Uči t e 1 j : „ Vsak Človek mora ubogati, bodisi iičencc ali odraščen. No, Fiaitcelj, ali mi znaš povedati, katerega moram jaz ubogati ?" — K r a n e e I j ; „Gospo soprogo!" Ljubezen. Žena: „Dragi mož, kaj me hodcš tudi takrat tako rad iinel, ko bom stara?" — .Mož: „Ančka, zakaj pa to vprašaš? Vsaj boš kmalu videla." Tolažba. — „Anica, ti si izgubila s sniitjo svojega sopi'oga nenadotuestljivega soproga!" — „Ne vem, bodern še-le videla!" Srečen mož. „Tvoja soproga igra ves dan na glasovir in še povrh presneto slabo!" — „K, kaj te to briga! Naj igra, mi vsaj kosila ne kuha!" Izgovor. Pajia: „Kdko, zakaj pa nisi danes poljubil matuicc za dobro jutro kakor, po navadi." — Sinko: „l'ai)a, saj si vendar sam rekel včeraj, da ima matnica strupen jezik!" Pri poroki. Duhoven i)ouČuje ženina in nevesto o njenib priliodnjili zakonskih dolžnostih eden do drugega; med drugim reče ženinu: „ilož mora s svojo ženo vedno lepo ravnati in jo varovati vsega hudega." .In nevesti pi'avi : „Žena mora mirno in potri)cžljivo slediti svojenni možu na vseh njegovih potih skozi vse življenje." Nato sc pa osupiiena oglasi nevesta: „Pre-častni gospod, ali bi se ne smel ta nauk obrniti in zamenjati? Vedite, moj ženin jc pismonoša !" Đražbeni oklic. E fil)8/15 Dne 18. januarja 1916 predpoludne ob 10, uri lio liri C. kr, okrožnem sodiiiu, v izlii àt. 30, dra/.ba slodotMh nopTemi™in : Zeiiiljiikii knjig:« HriiSi-a, vL St. 55 iti Siiti; gozdi, njivii in vinogrud, Cenilna vrciinoet 150GK, Najiiitinjài poimdek 100.1 K. 1'od tiHjiiiaiijiiiii ])ouii(lkom sg ne iirodnja, C, kr. okrajno sodišče v Riidolfovem, odd. IV., dno novembra liHS. Drozbeni ohlic. H mhjib o Dne IB.jamiarJa !9ltí predpoludne ob It. itrl bo ]iri