GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. 21. j-CL-n i ja 1899. Bojazen pred Japonsko. Japonska se zi 2 van rod no hitrostjo »»civilizira" po kapitalističnem kroja. pred pol letom je bil razvoj japouske obrtuije predmet bkrbi za nase amerikanske kapitaliste. Obrtniki mongolske dežele so Be p<> srečno končauej vojni proti Kitajski začeli prav marljivo gibati! Delali so — ali bolje: pustili delati — prav po evropejskih načinih pri tem pa imeli plačevati smešn<< nizke zaslužke skromnim japonskim delavcem! Amerikauski ka pital isti so gotovo dobro privajaoi in se tudi dobro spoznajo zaslužek zniževati, ali ako bodo v tem zamo-gli z japonskimi tekmeci držati korak, to vprašanje jim je delalo mar aikako skrb, ali las jim ni pobelilo. Kakor kaž*», da so bili obrtniki Japouske opozorjeni io s« zbali, da bi se zamogla njih med narod na kupčija pokvariti. Nato so si nUjeli, kakor je baje kavkaška navada, domačega statistikarja, kteri je črno ua belem z številkami moral dokazati, da vsa zadeva ni tako nevarna, ravno nasprotno je res, da namreč na Japonskem delavski zaslužki vedno kviško gredo, in du ti ubogi japonski kapitalisti že več let deloma „se zgubo delajo". Manjkalo je samo še, da bi ta kapitalistični uzorni ekmorn po imenu Ariga, dajal uzrok pričet-k u g i b a n j a japonskih delavc. v — in steoritipno klobasanje bi bilo gotovo. Toda Ariga je premeten in navaja celo številke. Da bodo v deželi z mlado razcvitujočo obrtnijo zaslužki s počet k a naraščali, to je samo ob sebi umevno, in je tudi bilo pričakovati. Zato tudi radi vrjamemo, ako zagotavlja, da so zaslužki od ieta 1873—1893. povprečno za 30 odstotkov poskočili. Da so pa zaslužki od leta 1893 do danes zopet poskočili za 90 (devetdeset) odstotkov, to je pa zelo težko razumeti, pottebno pa že, ako objednem zagotavljajo, da je leta 1898. polovica vaeh japonskih obrtnikov delalo z zgubo. To že zato ni vrjetno, ker bi mladi japonski kapital nomogel vzdržati tacega pojava, o denarnej ali obrtuijski krizi na Japonskem pa ni bilo nič čuti. Ariga seveda ni navajal razni ir zaslužkov ameriških in japonskih delavcev, tudi ue cenam živeža v obeh deželah, Se manj pa o potrebščini ameriškega delavca in azijatskega kulija. Mož gotovo dobro vč, da ameriški in evropejski delavci nikakor ne morejo tekmovati kulijem, zato pa bahari o velicih zaslužkih japouskih delavcev in hoče svet preslepiti češ : „Ne bojte se azijatske obrtnije, ta Razmotrivanje pod črto. Piše Free Lance. (Dalje.) Vidimo, da Slovencem povsodi pretijo nevarnosti in protivuiki, da v lastnem našem mozegu gloda črv. V malenkosti naroda pa tiči glavni uzrok, da se vse proti nami obrača. Naš narod je bistrega uma, nadarjen je duševno še bolj kakor marsikteri drugi, pa polje razviti Bvoje duševne zmožnosti je premajhno. Male domače razmere drže njegov duh v ozkih mejah, vspeti se na visoko in široko, mu brani tesni duševni obzor, kteri se mu doma ponuja. Ako se pa porodi jned Slovenci kak ženij, veleum, .ga domača nerazumna tesnost kma-lo zatarč. Pač bi se žalostne pove-•ti v izgled tega mogle med sloven-akim narodom nabrati. Ako se prikaže v mladeniču nenavadna živah-oost, ako njegov duh išče izleta v iz-yanreduem govoru in mislih, potem vam ne bode tekmovala, saj imamo sami plačevati velike zaslužke, da se obrtuije ne splačujnjo" med tem pa prav marljivo delajo, nakopiču-jejo zaloge in to skoraj zastonj, ker japonske delavce popolnoma okradejo, med tem ko jih evropej-ski in ameriški kapitalisti saj za polovico njih truda in izdelka. M goče je pa Arigo namignil japonskim kapitalistom, da bi naj zaslužke znižali japonskim delavcem iu znašel, da kavkaški delavci še ceneje delajo. Iz naši! noi® Kolonij. Pravijo Aguinaldo je m r t o v. C h i c a g o, 16. junija. ,,Times" se iz Londona poroča, da je Agui-nalda zadela enaka osoda kakor generala Luno. Posameznosti o umoru še niso znane ; ker je pa vest nek douiačinec priuesel v Manilo, verujejo to ljudje. Mislijo, da so umor učinili Lunovi prijatelji. Manila, 16. junija. Z\ milje severno od Calumpita so vstaši za hrbtom amerikauskih črt razdjali telegrafično zvezo. Topuičarji in člani signalnega oddelka s^daj isto popravljajo. Pri Sati Fernandu se ju vnel hud boj. Vstaši so poskušali zopet zasesti deželo v okolici pri San Fernandu in danes zjutraj Amerikance napadli. Po večurnem boju so Amorikanci napad odbili in vstaši so se morali z veliko zgubo umakniti. Pred črto polka iz Iovva so našteli 15 mrtvih in 12 ranjenih Filipincev, pred kansa-škem polkom pa 39 mrtvili in nekaj ranjenih. General McArlhur poroča, da so našli kakih sto mrtvih in ranjenih Filipincev; 011 pravi, da je bil sovražnik 3000 do 5000 mož močan. Vplenili so 75 pušk. McArthur meni, da je Aguinaldo osobno vodil napad. Amerikanci so imeli 14 ranjenih, med temi dva smrtno. Filipinska junta v Hongkongu spodbuja svoje pristaše k vstrajno-sti. Ona zagotavlja, da bodo prihodnje volitve v Zjed. državah vpljivale na filipinsko vprašanje, in ako McKinley ne bode vnovič izvoljen, potem bode nova vlada pripoznala neodvisnost Filipincev. Dosedaj se še ne da sprevideti kakošen vpljiv bode imela Bmrt gonerala Lune na Filipince. Nek vpljiveu domačin, kteri je z vladi-uimi krogi v Maloloeu v dotiki je rekel, kadar bodo zadnji porazi splošno znani se bodo Filipinci vzdignili proti Aguinaldu. Amerikanski častniki trdijo, da so mi- šiba, strah in žuganje skušajo izbiti že v nežni mladosti iz duhapolne glave vse to. Šiba ga spremeni v mirnejšega in v bolj ubogljivega otroka — pa značaj njegov je pokvarjen za vedno. Trmoglavost, nezaupljivost, hiuavščina je nadomestila odkritosrčno blagodušnost in druge plemenite lastnosti v njegovem srcu. Prav dobro jedro more imeti, ako premaga to, kar so njegovi odgojevalci proti njemu pregrešili. Spominjam si še dobro „neumne-ga Janeza", kteri je pred kakimi tridesetimi leti nosil po Gorenjskem ua hrbtu leseno cerkvico, v ktero je sam postavil okusne al-tarčke z lučicami. Prišel je mirno v hišo in le, če mu je kedo rekel, jn zazvonil zvonček v malem stol-pičku. Prosil ni nikdar ničesar, če mu je kdo kaj jesti dal, je jedel — pa brige mu to ni dosti dajalo, ker tviek iu suh ,e bil kakor ,,fižolova preklja", kakor pravijo. Široko-krajen, luknjasti slamnik na zme- rovni odposlanci Filipincev le z namenom prišli v Maiilo, da bi ogledovali, kar je bilo brezdvomno spoznati iz njihovega ^edeuja, ko so šli preko amerikanske črte. Na vstaše streljali. Manila, 17. junija. Bataljon 14. polka rekognoscira deželo proti Salitiaui, kjer se baje zbirajo vstaši v velicih množinah. Včeraj je dospela topničarka ,,Kapidan" in kratek čas tukaj ostala. Njen poveljnik Frauklin poroča, da se je bojeval z vstaši 10. junija. Ko se je general Wheaton pri Tauguigu bojeval, je videl Franklin 500 vsta-šev bližati se levemu krilu Ameri-kancev, da bi jih napadli. ,Repidan' je vozila neopazovana od vstašev na kakih 500 yardov k obrežju in pričela potem iz vseh topov streljati. Učinek je bil strašauBk. Prvi streli so podrli cele vrste Filipincev in jih spravili v največji nered. Filipinski poveljuik 11a konju je z golo sabljo udrihal po svojih ljudeh, da bi se zojiet zbrali, toda ves njegov trud je bil zaman. Vstaši se niso mogli več vzdržati pred morilnim streljanjem, ampak bežali so če4 griče, topničarka pa ja streljala na nje, dokler ni izginil poslednji Fi-lipinec. 1 General Wheaton je videl bežeče vstaše in si ni mogel tolmačiti njihovega gibanja, ker radi gromenja lastnih topov ni čul onih topničar-ke. Tapničarka je vozila potem nazaj iu ugledala ue daleč od obrežja provijautni vlak Filipincev. Krogle topov so razrušile vse vozove, moštvo pa, ktero ni bilo usmr-teno, pognalo v divji beg. Tudi neko novo vojašnico so zanetile krogle. Ko je bila vojašnica raz-djana, izkrcal je Franklin nekaj moštva, ktero je našlo na obrežju 60 mrtvih in nekaj ranjenih Filipincev. Franklin trdi, da je vea okolica ob vodi južno od Muntuilu-pe od vstašev očiščena. San Francisco, 17. junija. Prihodnji teden bode odrinilo v xManilo 3872 mož in 212 častnikov 24. in 25. p^špolka z novinci za razne regularne polke na Filipinah. Parnik ,,Zea!andia" odrine 22. junija, paruika »Pennsylvania" in „Sheridan" pa 24. t. m. Potres v Iloili. Manila, 17. junija. Včeraj opo-ludue so v Iloilo čutili močan, 30 trenutkov trajajoči potres Ognjenik Cauloou 11a Negrosu živahno deluje. Dopisi. Slovenci 1 Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obr-uite se na F. Sakser & Co. denih rumenih laseh, na prsih odprta hodnična srajca, odtrgane Bpo-dej zavihane, okoli pasa z vrvico pritrjene hlače — to je bilo vse, kar je pokrivalo njegovo telo. Sam sem bil takrat mlad fant, pa njegovih velikih, razumnih, svit-lih oči nisem še pozabil. Veduo jih je obračal zdaj v to, zdaj v drugo, vse je natanko pregledal, kakor bi vsakej reči hotel predreti vso notranjost V žepu je nosil veduo kos krede ali oglja iu kjer je našel kak prost »r za risanje, ga je pokril s črtami. Kako je risal! Vsaka črta je kazala vajenega umetnika. Sigurno in sloboduo je potegoval črte in kar je najbolj zanimivo bilo — črte so kazale uprav to, kar je hotel predstavljati. Duhovne, uradnike, debele oštirje, žaudarje je risal na bele steue hiš, v kojih ni bilo ravno nikogar doma. Podobe so kazale pravoličuost dotičuih osob, samo da je najbolj značilne črte poojstril, dajoč jim karikatur- Pneblo, Colo., 15. junija. Gospod urednik, zopet Vas nadlegujem in prosim malo prostora. Tukaj so včeraj zopet prenahali z delom v dveh topilnicah, namreč v Colorado Smelter in Pueblo Smelter, le v Filadelfi.a topilnici deluje še šest peči ali BleB farnesov, bosi so se izrekli, da ue bodo prenehali delati in da bodo samo 10 odstotkov odvzeli od zaslužka. Danes 15. junija so se prvič unij-ski delavci očitno pokazali, ker so marširali po meBtu z slovensko godbo na čelu in ameriškimi zastavami ; da so se tega udeležili delavci vseh narodnosti je gotova stvar, tudi mnogo Slovencev je marčalo, ali število teh bi bilo lahko še večje, ako bi naši ljudje hoteli pristopiti k uniji, toda več se jih cnlo norčuje Unija zelo dobro napreduje, sedaj že št^je 1400 članov iu še vedno pristopajo. Pozdrav slovenskim delavcem po širuej Ameriki, tebi naš delavski list pa želim obilo VBpeha in željno pričakujem, da bi po trikrat na teden izhajal. Unioumeu. Crested Butte, Colo., 13. juuija. Slavno uredništvo ,Glas Naroda" prosim, da sprejmete moj dopis v predale lista, da naznanim rojakom kako se potuje s fraucosko družbo iz stare domovine v Ameriko. V Ljubljani sem se vsedel ua vlak ob četrti uri zvečer iu bil ob 7. uri zjutraj v Inomostu. Ako greš iz Ljubljane, bodeš menjal vozove v Trbižu', Beljaku, Franzensfeste iu potem prideš v Iuomost (t. j. južna želez-uica, državna pa vzame več časa, in je tudi ceueja), iz Iusbruka pa v Basel. Iz Iusbruka se odpelješ okolu desete ure zvečer in prideš v BaBel drugi dan ob 12.45 opoludne. Tam te na ceutralnem kolodvoru že čaka Rommeluov portir in odpelje v pisarno, ki je komaj 50 jardov oddaljena od kolodvora. Ko prideš k Rommelnu te precej pelje portir na kosilo, ktero te nič ne velja (to plačaš pri listku). Kteri rojaki potujejo naj dobro pazijo, da dobč moža, ki ima na kapi zapisano: Rommel & Co., ker tam ti stoji takih ptičkov nad 50 j»ri vsakem vlaku in te tudi dobro oskubijo, kakor v New Yorku, ako dobro ne paziš. Ako mogoče prideš z brzo-vlakom in tam ne dobiš Rommel-uovega pastirja iu si ptuj v mestu, ti svetujem, da ne greš v tiste gostilne pri kolodvoru, ker eo dobre za potujoče v Ameriko. Okolu kolodvora dobiš gostiln brez števila, ali vse so precej drage kakor hotel „Jura", ,,Sch\veizer Hotel", ,,Victoria" itd., najboljša gostilna v Ba- prav nič povolji, da se njih dostojnost tako javno smeši iu trdo je šlo večkrat Janezu, bežečemu kakor srna pred zasledovanjem rednikov. Pomagalo to ni nič, le tem bolj sarkastično-zabavljive bo njegove slike postajale. Včasih so ga hudomušneži nahujskali, daje kako nepriljubljeno osobo posebno v sliki osmešil in potem je čas za Janeza prišel, iz dotične okolice za dalj časa izginiti. Pa ue Bamo dar risanja je imel Janez, tudi prav smešne, gladke pesmice je znal skladati. Hod.1 je le kratek čas v šolo, potem je pasel koze po lepih hribih, kteri se zahodno nad blejskim jezerom ob znožji Triglava vzdigujejo. Kos rudeče krede, Btr-me pečine so mu dajale priložnost roko uriti v pisavi iu risanji, narav ua nadarjenost iu obdajajoča ga krasua okolica pa so ga navdajale z mislimi iu čuti. Ni čuda, da je Janez pri svojem mpetno-slovstvenem" delovanji, salnu je pri ,,treh kraljih", tam se ustavijo bogataši in plemeuitaši. Jaz sem prišel v Ba&el ob 9*45 zvečer in šel v hotel „Jnra", večerjal in spal sem tam, a natakar mi je priuesel račun na srebruej plošči ter in bil višji nego sedem frankov 85 cen ti mo v za košček Roast Beef a in sobo za spat. Drugi dan sem šel obiskat g. Rommelna in mu povedal po kaj sem prišel, ter da imam družino še doma in ostanem deset dni v Ba&elnu; Rommel mi je pre-skrbel hotel „della Vare", ta go stilna je pri kolodvoru in tam sem imel tudi dobro postrežbo in sobo, a plačal samo štiri in pol franka ua dan, ter sem tam ostal celih 11 dni, med tem pa imel dovolj čaBa ogledati si mesto Basel, ktero je precej veliko in prijetno, posebno po leti. Vsak popoldan sem šel na sprehod s gosp. Rommeluom, kteri me ni nikjer pustil plačati računa, kar smo potrošili, Rommel sam je jako dober človek in že kak h 50 let star in bil tudi že v Ameriki, seveda samo ogledal si jo je. Basel sem si dobro ogledal, bil po vseli glediščih in muzejih, najlepši muzej v Baselnu je ,Historisches Museum', tam vidiš zelo redke stvari in vsake vrste vojaške obleke od osmega veka. BaBel je še precej lepo mestece iu ima še starinska vrata, kakor so jih imeli v starih časih, da so mesto zaprli po noči. Lepe spomenike imajo in najbolj zanimiv je, kterega je dalo mesto Strassburg ob zadnjej vojni. Vsi Slovenci pridete na centralni kolodvor, (v Baselnu je še drugi kolodvor ,,Klein Basel" in oni „Badischor Bahnhof" na kterega ue pride nobeden Slovenec). Basel deli reko Rena (Rhein) v dva dela. Vredno je ogledati si Cardinal Bierhalle, tam vidiš lepe elegantne sobe. Dalo bi se še veliko napisati pa nemorem drage čitate-Ije toliko dolgočasiti, ker vem, da g. uredniku vedno prostora manjka. Sedaj dragi potovalec, ki greš v obljubljeno deželo, prideš navadno v Basel v četrtek opoludne ob 12 45, dobiš večerjo, postelj in zajutrek, v petek zjutraj se vsedeš na vlak ob 8 05 iu odpelješ proti Parizu. VBel-fort dospeš okolu poludne, tam dobiš kosilo, ob 10.45 zvečer pa prideš v Pariz in dobiš večerjo. To ne velja nič in je plačano pri karti in še te spremi Rommeluov portir v Belfort in Pariz, iz Pariza pa dospeš v treh iu pol urah v Havre ip ugledaš velike prekmorske parnike. Na parniku imaš dobro hrano, posebno dobro v drugi kajiti, ki te stane kakih 18 dol. več kakor tretji razred. Jaz sem se vozil z družino iz Ljubljane do New Yorka v drugem razredu in še danes mi ni žal. Ko prideš v New York se pa obrni do g. Sakserja in ne bode ti žal, da se obrneš do domačina, le dobro pazi, da ue prideš v roke Ijudolov-cev raznih narodnosti, kar bodeš potem obžaloval vse življenje. Vsa-komu priporočam to kar sem napisal, ker je res dobro in to sem aam že dvakrat skusil. Srčen pozdrav vsem prijateljem in znancem v tej in stari deželi.' Ko pismo sklepam imamo pri nas v Crested Butte, Colo., toliko vode, da je mnogo hiš v mestu v nevarnosti, ves Sidewalk je potrgau kakor tudi mostovi v mestu so vsi v nevarnosti, da jih voda odnese. Martin Krašovec. Havana, Cuba, 28. maja. (Zakasnelo.) Slavno uredništvo I Naznanjam Vam, da smo dne 23. maja popo> ludue ob 3. uri odpljuli s parnikom ,,U. S. T. ,,Dixie" proti Kubi in dospeli v Havano due 27. maja okolu 4.30 zjutraj in sedaj sem tukaj v trdnjavi, toda nisem pri pešcih, temveč pri težkemu topništvu. Nadalje Vam naznanjam, da sem videl ponesrečeno amerikansko voj. no ladijo „Maiue", kako "z svojimi dimniki iz morja gleda v Havau-akej luki. Tukaj imamo veliko boljšo hrano, kakor je na Bellows Is-landu v N. Y. Meni se tukaj prav dopade iu je mesto lepo. Dosedaj še nisem videl nobenega Slovenca ne Hrvata med vojaki. Lepo se Vam zahvalim za postrežbo ko sem Vas obiskal v New Yorku in srčno vse pozdravim. John Matekovič. (Prosimo Vas, pišite nam ksj o Kubi iu Havani. Uredu.) 1 . Ako . želite » ' * •> * --------— 71 —1— -— — ■ —---- ----- —J J ni izraz. Dotični gospodi ni bilo» kterp je imelo vse zn^ke najvišje vrednosti v sebi, zanemarjal svoje kozarske dolžnosti. On je risal in pisal, koze so pa zašle večkrat v take oddaljene kraje in strmo pe-čovje, da je bilo trudapolno delo jih zop^t najti. Včasih se je kaka koza tudi ubila ua dnu globokega brezdna, kjer je pticam roparicam, namesto pravemu gospodarju v pojedino služila. Kmalo se je čula javna sodba : „ Janez ni za prav nič na svetu, še za koze pasti ue!" Na ta način je Janez moral priti iz hribov doii v dolino, ker pastirska mavka je prazna postala. Po-žirek mleka, kos ovsenega kruha i b malo Bira gaje dosedaj sitilo, bistri gorski studenci pa so mu hladili žejo. Zadovoljen iu vesel je bil kakor prosta ptica — ko bi le teh šmentanih koz ne bilo! V službo vzeti ga ni hotel nihče, ker raztresen in pozabljiv je bil tako, da ni bil za nobeno rabo. Trde besede, zaničevanje, očitanje in norčevanje ga je še bolj zbegalo. Klatil se je po okolici kakor zgubljena najboljše zahtevajte Superior Stock - • p'Y° kter° —• . . je izvrstno . . glede čistosti. Naprodaj . . povsodi. BOSCB BEEW1NG CO., LASS LINDEN, - - MICH. ovca. Prositi ni mogel, umreti še ni hotel in izrezal je leseno cerkvico, ktero je na hrbtu, enako koroš-nji, okolu nosil. Dobri ljudje so mu brez prešuje dali jesti, ker žveng-Ijanje zvončkov v malem stolpičku je omehčalo njih srca. Med ljudi je pa le šel, ako ga je sila gladu gnala; proč od ljudi, v samotni naravi, tam se je počutil najbolje. Našel sem ga neko jutro vrh hriba, zročega v okolico, razprostirajočo se pred njim. Zelena Sava v vznožji, rumena žitna polja, zeleni travniki, gojzdi in gojzdiči, griči in gore, snežniki, v sredini pa Črnosivi blejski grad — vse je bilo rahlo povito v tanki Bivo-modri pajčolan mladega jutra. ,,Janez, dobro jutro! kaj pa ti tukaj gori delaš tako zgodaj?" »em ga vjprašal. Odgovoril je: „Švet gledam, kako je lep, ali vidiš visoko gori v zraku sokola? Oj, ko hi jas imel peroti, vea avet bi ogledal14. (Dalje prihodnjič.) Entered as second clas matter at tbe New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniic: Published bj F. 8AK8ER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ** pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, „ č-trt letn.....1.7«. V Kvropo pošiljamo list skupno dve številki. .,las Naroda" izhaja vsako s odo in ajboto. ..GLAS NARODA" („Voick of the People") Will be aaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglas«' do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti Wb ne uatiBnejo. De^.ar naj seblagovr li poslati po Mon »v Order. Pi • spremembi kraja naročnikov croeiuio, da se nam tudi prejšnje bivelišče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika Dopisom in poAiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda', 109 Greenwich St. New York City. Razne vesti Koze na parnikti. Paruik „H. H. Meier", kteri je te dni iz Bremena doBp* 1 v New York, so zdravniški uradniki v pri-stauu zadržali v karanteni. Anna Eckhardt, S mesecev staro dete od potnikov iz medkrovja je bila bolna za kozami v ladjiui bolnišnici. Na ladij i je bilo 66 potnikov v ka-jitah in 16«'»6 v medkrovju. Vse osobe bodo zdravniško preiskali in koze cepili tistim, kteri še nimajo cepljenih. TiBte osobe, ktere so z bolnim detetom prišle v dotiko, odvedli so na Huffmans Island. Ladijo s prtljago potnikov vred bodo temeljito razkužili. Kdaj bodo paruik zopet oprostili še ni določeno. Drzen poskus. Te dni se je iz Atlantic City, N. J., odpeljal kapitan \\\ Andrews v malem čolnu v Evropo. „Doreeu kakor Coin imenujejo, je najmanjši kar jih je še kdaj križalo ocean, namreč 12 čevljev dolg, 5 čevljev širok in 22 palcev globok, Samotni mornar, kteri je zaupal svoje življenje zibajoči ae orehovi lupini je vzel Beboj za 60 dni živeža. Andrews je čoln sam napravil. Istega bode gnalo 13 yardov veliko jadro. Pobarvan bode temnomodro, da ne bi mikal pomorske požeruhe. Več nego tisoč ljudi je bilo zbranih na obrežju, ko je odjadral drzen mornar. V kakih 50 dnevih misli Andrews dospeti na Azore. Ko se tam oskrbi se živežem, odjadral bode proti francoskem obrežju. Po potovanja po Evropi bode kazal čoln na Pariški svetovni razstavi. To je njegovo peto takošuo potovanj*, toda prejšni čolni so bili nekoliko večji. Gospodična Bella Shinn iz Atlantic City je hotela potovati ž njim, toda v slednjim tre-notku se je pokazalo, da je čoln za dve osobe premajhen. cerkev, hotel in prodajalnica, kjer je tudi pošta. Novo vas bodo postavili iztočno od New Yorka in Harlem železnice. Ker je v črti rezervarja tudi star« - kveaarsko po kopališče, zato bodo morali kosti tam poči vaj očih k veka rjev Izkopati in kje drugod zopet pok« pati. Izgredi se ponavljajo. Cleveland, O., 17. junija. Strajk služabnikov tukajšnih po-uličnih železnic je danes trajal vee dan in z nova je prišlo do velikih izgredov. Na Clark Ave. je hotelo kakih sto osob razdjati tir poulične železnice, da bi z skabi vozeči voz ustavili. Prišlo je do rasnega pretepa, v kterem je bilo šest osob ranjenih. Od tam seje podala muo-žica na Jennings iu Hoi lender Ave. kjer je s železnimi drogi razdjala veliko obračalnico. Med tem časom je pri Central Market kakih 3000 osob broječa množica obkolila dva prihajajoča voza. Policaji, kteri so vozova spremljevali,niso bili vstanu množice razpršiti, akoravno so udrihali z gorjačami po ljudeh, da je bilo kaj. Vse simpatizira z št raj k a rji Cleveland, O., 18. junija. Trolley štrajk ni dal danes uikake-ga povoda izgredom, ker je železnica sama na Euclid Ave. pustila teči nekaj vozov in še te o poludne ustavila. Prebivalci južnega dela mesta so pri nekem shodu sklenili imenovati odbor, kteri bode prvi voz v tem okraju Bprejel. Prebivalstvo tega dela mesta brez izjeme drži z žtrajkarii. Zdravniki, trgovc:, rokodelci in vsi drug jednoglasno obsojajo policijo radi njene brutalnosti in podpirajo štrajkarje na vsakovrsten način. Služabniki družili črt mnogoštevilno pristopajo k Uniji in slednja bode ž« v par dneh vstanu ves promet v mestu ustaviti. 0 d nizih štrajkik. Wallace, Idaho, 17. junija. Višje sodišče je danes poročalo tu-kajšnemu sodišču, daje za tožbe proti v se m i, radi udeleženja izgredov v Shoshone countyju 29. aprila zaprtimi osobami Bkrbno preiskala iu iste izročilo porotnem sodišču. Ker je mnogo vjetnikov navedlo izmišljena imena, so isti pod napačnimi imeni zateženi. Zatoženih je še več osob, ktere pa so se odtegnile zaporu. Število zatožencev še ni znano, toliko se vendar v6, da jih jV veliko več nego petdeset- D e n v e r, Colo., 17. junija. Danes se bode vršila konferenca, da se konča štrajk in lockout pri topilnicah. Obe stranki sti pripravljeni nekoliko odnehati. Bosi si celo z osemurnim delom zadovoljni, samo plačo naj bi kasneje uredili. Governer Thomas in drugi politi-karji pravijo, da so vplivali na bose štrajk dokončati. Osobito je upli-valo tekmovanje Guggenheimovih topiluic v Pueblo na oskrbnike tru sta, da so odnehali. Redding, Cal., 17. junija. Strajk rudaijev v Iron Mountain je koučan in ni se več bati nadaljnih izgredov. Večina štrajkarjev je pri drugih rudnikih dobilo delo. A 1 t o n a, Pa., 17. junija. Cona za mehak premog je veled štrajka Clearfield okraju poskočila od »1.80 na 82.05 za tono. Vancouver, B. C., 17. junija. Kakih 2500 indijanskih ribičev pri Rivers Juletu in Skeeny ob obrežju 200 milj proti severu je šlo na štrajk, da bi zadobili večjo plačo in sicer 10 centov od lososa; posestniki „cannerij" pa hočejo plačati samo po 8 centov. Vso vas bodo „mnfali". Goldens Bridge, najstarejša vas v severnem delu Westchester coun-tyja se bode morala na svoje stare dni podati na težavno pot. Vodo vodni komisarji v New Yorku so namreč nedavno sklenili na istem prostoru kjer Goldens Bridge dan danes stoji, zgraditi rezervar in za radi tega se mora vas preseliti Dobrim vaščanom ne ostaja nič druzega, nego biti pokornim. Te dni so pričeli seliti hiše. Način Beljenja je zelo priprost. Poslopje nekoliko vzdignejo, podlože na va-Ijare in z vprežuo živino počasi dalje spravljajo. Med poslopji, ktere bodo na ta način preselili je tudi kaj zelo nadležni postali. Mnogo so jih že zaprli, to pa ne ovira na stotine druzih pretikati po razvalinah po spominkih na katastrofo. Glav-ui pribočnik Barry je obvestil Omaha stotnijo narodne garde, da naj bode pripravljena priti sem in vzdržati red. Vsi mrtveci bo sedaj pokopani. Cerkev, edino še stoječe poslopje, služi kot bolnišnica. Ljudje stanujejo v šotorih iu dobijojest-viue od pomožuih odborov. Mi- se stori konec prelivanju krvi med družinami. Bakerjevi imajo v Clay raziti in obe stranki od lagati orožje. Meščani, kteri niso fcili deležni t*»- countyju več tisoč akrjv zemljišča, ga sovraštva, so oljema strankama kterega ne morejo prodati, pa tudi naznanili, da ne trpe v»č umorov ne obdelovati, ker bi ne bili varni in bodo sami morilce kaznovali, življenja in Whitevi in Howardovi ako tega ne store oblasti, vsakemu z smrtjo prete, kdor bi s - podstopil Bakerjevo zemljišče kupiti ali v najem vzeti. Louisville, K v., 17. junija. Governer Bradley je poslal dve s tot ti i je milice v Clay county, da Opustošenje v Texas«. San Antonio, Tex., Hi jun. Sedaj ko so vpad le vode v okolici Braketta in Fort Clarka se vidi še le kako opustošenje je prouzročila nolo noč so bile še ženske in otroci ^ at„rj kouHC krvavih bojev" med P°vode"j «*»«">lo sr-do. Danes so Bakerjevim, Howardovim iu Whi- P°Prav,h telegrafično zvezo med Brackettom in Eagle Passom. Potne k yja, ako I r°*al° 86 je' da v Br«ck""u izmeti . J . 800 hiš ni deset Zamorec Berry obešen. Upper Marlboro, Md., 16 junija. Danes je bil obešeu zamorec John Berry, kteri je 18. inarca pri Bowie, Md., umoril gospodičino Amando C lark. Berry j e pri Aman di Clark in njeni sestri služil- za hlapca. Ubil je Amando z gorjačo drugo sestro pa primoral na razpe lo priseči, da ga ne bode izdala Ker je bilo vkljub temu proti nje mu mnogo obtežilnih sumljivih uzrokov so ga zaprli. Pozneje je obstal zločinstvo z vsemi posamez- noB tirni. Oropali žrtve ciklona. Herman, Neb., 16. jun. Van- hI« Z___i z__ i • v •> brez strehe izpostavljene dežju Slab plen. K a n s a s City, 10. junija. Pri Shady Pointu so včeraj večer roparji ustavili vlak Pittsburg & Gulf železnice. Ugrabili so sauio v gotovini in registrovano pismo. Prentgsuji morajo štrajk ati- Colorado Springs, Colo., lb. junija. Vsled štrajka voznikov n dninarjev, kteri zahtevajo deset-urno plačo za uovovpeljauo osem-uruo delo, mora 7000 premogarjev deželi štrajkati. V Glenswood Springs in Trinidad bo delo ustavili. V New Castle so danes ljudje ostavili delo. Premogarji se pridružujejo k uniji iu bodo morda sedaj tudi večjo plačo zahtevali. Vojake potrebujejo. Chattanooga, Tenn., 15 ju-uija. Častniki tukajšnega vojaškega nabora in oni bližuih mest so dobi li povelje, takoj nabirati zamorce za vojno službo na Filipinah. Po naboru jih bodo takoj poslali v San Francisco Lopovstvn oljnatega trusta. Washington, D. C., 17. jun. Obrtnijska komisija je danes zaslišala N. L. Lockwooda, oljarja iz Zeldenopla, Pa. Imel je daljši pripravljen govor, v kterem je dokazal daje oljnati trust le s pomočjo železnic zamogel izpodriniti vse svoje tekmece. Govornik je djal, železnice so lopovi iu ostanejo tako dolgo, dokler so v rokah korporacij. Ako bi moral biti oropan, mu je vsejedno, ako mu Dick Turpiu nastavi samokres na prsa, ali ako ga John D. Rockefeller s pomočjo železnic oropa. Govornik je priporočal, da naj vlada prevzame železnice in s temi stvari za vse jednake tekmovalne pogoje. sposobnih za stu- tevim. Governer pravi, da bode poslal vso milico Ken ootreba, in ako ta ne bode mogla storiti konec bojem, zahtevol bode I ^vanje^ Dežomerna naprava vlad. zvezno vojaštvo. Governer je dobil od m-iogih mešf-anov Clay countvja podpisano prošnjo naj hitro stori Krvoželjni Kentuckvčani. London, Ky., 17. junija. Skoraj ne mine noben dan, da ne bi člani Bakerjeve in Howardove družine med seboj ne prelivali krvi. Na Christopher H. Jacksona, soproga učiteljice Ide Baker, sestre ustreljenega glavarja družine Tom Bakerja sta sinoči streljala dva moža. Jedna krogla ga je zadela v levo nogo, jedna pa v desno stran. Napad se je pripetil v bližini stanovanja John W. Dowlinga, kterega so minoli četrtek Whitovi in Howardovi izgnali iz okraja. Jack-sou je jahal Dowlingovega konja i u bil s pismom od soproga pri go-spej Dawlingovej. On pravi, da je jednega napadovalca spoznal, njegovega imena pa noče povedati. Njegov svak Johu Dowling, kakor tudi Robert in Andrew Baker bo danes prisegli ne preje mirovati, dokler ne najdejo Jaksonovi napa-dovalce in iste pomore. Sodnik, na kterega sta se obrnila Dowling in Andrew Baker je rekel, da bode, ako potreba, pozval voja- konec prelivanju krvi. Lexington, Ky., 17. junija. Ko se je šerif White daues povrnil domov, je djal : „Vsacega teh ps<>v bodemo usmrtili in njihove vdove in otroke izgnali iz države*'. S tem je mislil Bakerjeve in njihove pristaše. Kje se je potikal White slednje dni noče povedati. BJ je pijan iu rekel, da v Clay countyju ne bode preje nr.ru, dokler ne bode slednji Baker ležal pod zemljo. Pred goveruerjem iu njegovo milic«4 se ne boji, kajti kakor trdi, imajo Whitevi in Howardowi dovolj oboroženih na razpolago, da lahko zapodijo v beg več polkov vojaštva. V Manchestru so Whiti in Howardi že milico v beg pognali iu sedaj praznujejo svojo zmago. Na cestah kar mrgoli pijanih oborožencev. London, Ky., lS.junija Ravno, kar je sem dospela vest, o hudem boju v Mauchesteru med deputiji šerifa Beverly P. Whitesa. Predno se je sešlo sodišče v Manchesteru zaprisegel je White 25 drzuih možakov kot pomožne šerife in dal vsakemu znak in dva revolverja. Ko s< včeraj večer dobili svojo plačo, opili so se in pričeli jeden na druzega streljati. Ko je danes solnce izhajalo, pogrešili bo,zamorskega de putija, kteri leži v postelji hud« ranjen. Prebivalstvo mesta je še vedno zelo razburjeno iu Howardi in Whiti skupaj kakih 150oboroženih mož ne puste blizu nikogar Bakerjevih ali njihovih prijateljev. Sel poroča, da sta prišla Andy Baker in Jasou Dowling s krdelom oboroženih v Clay county in se na Dowlingovi farmi pri Begtowuu utvrdila. Zato pričakujejo, da bode prišlo tam do pravcate bitke med sovražnima družinama. Šerif White, kteri seje povruil iz Manchestera je nakupil množino pušk in streljiva, da bode oborožil še več svojih privržencev in gover-nerju Bradleyu zabranil ga radi umora Tom Bakerja postaviti pred sodnijo. Zvedelo se je, da sodnik Eversole spada k Bakerjevi družini, ker se je oženil z sestro Jason Dowlinga. White je prisegel, da bode preje Bodnika ustrelil, neg" se pustil od njega soditi. dali in nabiralci čudovitosti so tu-'štvo in proglasil izjemni stan, Krvno Bovraštvo končano. Louisville, Ky„ 19. junija. Vsa znamenja kažejo, da bode krvuo družinsko sovraštvo med družinami Bakers in Howards, kte-ro je trajalo že nad leto dni v Clay Countyu, kmalu končano. Tom Bakerjeva žena se je odločila county ostaviti z svojimi otroci in se preseliti k očetu v indijanski teritorij. Nasprotniki se že pričenjajo v Fort Clarku kaže, daje padlo 1> palcev dežja. \ čeraj je plavalo po cestah truplo nekega uinhikauskega dečka, danes zjutraj pa je zginilo. Pri Woods Ford ob Las Morasu je proplavilo tabor pastirjev. Will Hark ins, edini rešenec od štirih pastirjev in mehikanski kuhar sta danes zjutraj dospela v Brackett. Največja zguJ»a ljudi je bila v mehikanski naselbini v Rosabi ob Pa-jabta Creeku, kjer osem družin z 20. osobami pogrešajo. Jednajst trupel s<> ž-i našli. Vznemirjoča poročila prihajajo iz Eagle Passa in Larede, kjnr držita dva krasna železna mostova preko reke v Mehiko. 900 »V-vi je v dolgi most v Eagle Passu, kteri je stal •t 100.000 je v sredo večer odnepla voda. Železnični most je ostal. Rh-ka je uarastla 40 čevljev, sedaj pa zopet vpada. Iludo deževje južno od Eagle Passa, preti sedaj med-uarodnemu mostu v L&redi. Na železnični progi stoji voda IS palcev visoko. Železnični most pri l.aredi je hudo s železničnimi vozovi obložen in kakor videti zelo poškodovan. Ve i pridelki v Rio Grande dolini so uničeni. Mnogo nesrečnih ljudi. Austin,. Tex., 17. junija. Iz Carrizo, Tex., se brzojavno poroča o opustošenju, ktero je napravila po vodenj v Rio Grande dolini. Tam se je naselilo v teku zadnjih let na stotine mehibanskih družin, ktere so si uredile lepe farme. Sedaj je vse razdjano in uničeno, ljudje niso druzega rešili nego goli življenje. Kakor je videti se mnogim še tega ni posrečilo, kajti opazovali so veliko število plavajočih tiupel po visoko naraščeni reki. Povodenj še ui doBegla Brownsville in ljudstvo pričakuje tam z velikim Btrahom '>sodepolnega trenotka. Anaconda rnduiki prodani Salt Lake, Utah, 17. junija Anaconda rudnike v Montani, najbogatejše bakrene rudnike na svetu je kupil sindikat z John D Ročke Mlerjem na čelu za 23 milijonov dolarjev. Postni urad ninfali. P e r r y,Okla., 18. jun. Mountain View, mestece z 4000 prebivalci ob podaljšani Chicago & Hock Islaud železnici je še zelo mlado. Pred me sečem dni je bila tam, kjer sedaj stoji mesto, še prerija. Ko so bile hiše iu druga javna poslopja po stavljena, pokazala se je potreba dobiti tudi pošto. Governer Bar-ues, kteri je bil v Washingtonu, da bi za Mountain View govoril radi pošte, je brzojavil, prošnja se ne more dovoliti, ker je ževOakdal^ nošta samo poldrugo miljo proč kteri podjetni ljudje so se namigi e-japoprijeli in po noči preselili p< što z Oakdale v Mountain View. Vili meščanje v Oakdale sprva niso bili pri volji kaj tacega dopustiti, ko-□ečuo pa so se udali v spremembo in M' uutain View ima vse upanje, da postane v kratkem veliko meBto na za toku. Rumena un zl ra v Mehiki. O e X a C a, Mex . 18. junija. Ka-ruga, sto mož broječa ekspedi-cija se je podala v globino, da bi rešila k akti ranjei.ee, posrečilo Be ji je pa le nekaj trupel spraviti ua svitlo, pot^m pa so morali pred strupenimi plini se umakniti. 25 možem se je posrečila rešitev skozi star rov, zato mislijo, da ni več nego kakih 30 rudarjev življenje žrtvovalo. Madrid, 16. junija. Ko je danes grof Almenas v senatu zopet hudo napadel geuerale, kteri so poveljevali v amerikanski vojaki, odvrnil mu je general Blanco, zvrniv-ši vso krivdo na liberalno vlado, češ, da je sklenila mir predno je bila vojska končana. Z 13.000 možmi si bi upal vojsko nadaljevati. Toda tega ni storil radi pokorščine kar mu bode žal vse ostalo Življenje. D u n k i r c h e n, IG. junija. Pri izkopavanju radi razširjanja pristana, so danes zadeli delavci ob leseno, z starimi topovi oboroženo ladijo. Mislijo, da je ta ladija spadala k onej arrcadi, ktero bo leta 1587 oborožili za vujsko proti Au- glešk i. Pariz, 17. junija. Kakor ,Echo de Paris' poroča, se bode 17. julija sešlo vojno sodišče, ktero bode Dreyfuaa v novič sudilo. London, 17. junija. ,,Daily Mail" piše daues zjutraj, da lo, avgusta odrinejo tri baterije topničar-stva e 15 častniki in 500 možmi iz Aldershota v Ladysmith v Natalu. Nekej brzojavnej agenturi ae is Praetorije poroda, da je pri Ingak Islandu ali St. Marys Islanda pri vhodu Delagoa zaliva, doBpelo Be-duni britiskih vojnih ladij. Poročilo še ni potrjeno in v oticijelnih krogih smatrajo isto neresničnim. Stockholm, 17. junija. Kralj Oskar je včeraj v gradu kazal članom liydrograhčuega kongresa pokvarjen brzojav arktiškega preiskovalca profesorja Audreeja, kterega so nedavno našli pri Islandu. Dr. Rausen je brzojav Bkrbno preiskal in djal, ako se je Andreeju posrečilo s zrakoplavom doseči zemljo ia izkrcati orožje iu streljivo, potem ga b >de Nithorst ekspedicija že kje v Groulaudu našla. Na noben način s« ue more pred mesecem septembrom o njem kaj slišati, London, 19. junija. ,,Central News" poroča, da je odličen irski ' Al_______1______ _ j i_ ; i . * vlada pa nima nič zoper to, ako Be pošta preloži v Mountain View. Ne-1 član parlamenta dobil od znameni- Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 2t>(J; Podpredsednik : Geokg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Banovec ; Rlag&j.: Matija Agnič, Box 266. PRKGLKDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 2S6; Josip Mantel; val stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Pristopili k društvu Srca Jezusa štev. 2, v Ely, Miuti. : Josip Arko, Franc Hribar, Josip Markovič, Fr. Prijatelj, Anton Steblaj, Frank Terdau št. 546, Frank Terdan št. 547, Frank Zarlnik in Martin Starz zopet pristopil. VT Jugoslov. katol. Jednoto sprejeti dne 12. junija 1899. Društvo šteje 96 udov. Ivan Govže, I. tajnik Glasilo: „GLAS NARODA"- tega finančnega moža iz New Vorka pismo, v kterem mu ta piše, da bi organizirali gibanje v namen od-kupljenja Irske od Anglije. Pisalec pravi, da bi se v ta namen dobilo par sto milijonov dolarjev in seveda vse odvisno ako bi A tiglija hotela napraviti tako kupčijo. ,,Central News*' pravi, da se je obvezala, da ne po-ne imena pisalca, niti prejem-uika. Victoria, B.C., 19. junija. Višji kouzul Schmucker, zastopnik Avstrije na Kitajskem je sem dospel s parnikom „ Empress of Ja-p&u", da bi se čez New York podal v Evropo. Od tukaj se je odpeljal, ali v New York ni dospel. Dunaj, 19. junija. Avstrijski cesar Fran Josip je zbolel in sicer boleha v kol.»u; prej-s je bil nekoliko prehlajen in vsejedno jezdil 11a sprehod in si to bolezen nakopal. Zdravniki so mu svetovali v postelj. Buenos Aires, 17. junija. Na progi južne železnice so našli včeraj blizu Bnrzacho zavitek z di-namitom. Mislijo, da so zločinci nameravali napad na predsednika Rocca ob njegovem p-»vratu \t Neuquena. Par škorenj. nem a m zveze in moram v Moskvi čakati, dobre štiri ure ter prišel k Vama. " Gost je postavil svojo potno torbo v kot, slekel povrhno suknjo, vBfidel se na divan ter počival kakor so mu dovol-li polomljeni peresi. Nazarjev je bil šolski tovariš Kamzolina in Piratova, toda med tem ko Bta ta dva šla na višjo šolo, je ta prevzel malo posestvo. Njogov temni obraz je bil obraščen z močno, črno brado, kar je temnega delalo, ako je govoril, ali se smejal, je bil zelo dobrodušen človek. Pričel je Kaz^lina spraševati o Piratovu in druzih tovariših, ali ta uu je tako na kratko in zmedeno odgovarjal, da je bil Nazarjev opozorjen. „Cuj, menim, da nisem prišel ob pravem času", vprašal ga je ko- uečno. ,,Nikakor ne", zagotavljal je Kamzolin. ,,Kaj p* je prav za prav?" ,.Piratov je vBemu kriv — saj \eš kak malopridnež je." „Piratovl Nasprotno l Meni se je vedno dozdeval kot dober človek." „Niti ne slutiš kak lopov je," je iaklical Kamzolin razburjem. „Le predstavi si surovost: Danes smo imeli skušnjo — pobludnji dan — on je šel prvi — toda brate! Izvrstna misel !" Nazarjev je boječe ogledoval pri-jateja in bil mnenja, da boleha ua duhu. Ker je Kamzolin stal pred njun in z spremenjenim obratom ogledoval njegove škornje. Ta pogl -d je bil tak«) tužen in čuden, Ja se je tudi Nazarjev ozrl na škornje in pričel premišljevati kaj to pomeni. ,,Kaj pa ti je!'- ga je vprašal pOteUl. „Oh nič! Toda povej mi, kako j dolgo ostaneš v Moskvi?*' „Kake tri ure." ,,Krasno! In ti zamoreš dve ure j ostali br^z škorenj?" „Nikakor te ne razumem — Drobnosti. G'-.spod Aatou Kline, notar in urednik ,,Narodue Besede" v Clevelandu. O., naš rojak, je po mestnem majorju imenovan knpi-tauom na Seneca mostu. Služba je gotovo dobra, in najbrže je on prvi Slovenec, k ter i je v večjem mestu dobil boljšo javno službo. * * * Francoska parobrodna družba ,»Generale Transatlanti-que" se je preselila iz dosedanjega poslopja Bowling Green 3, na številko 32 Broadway v New Yorku. Stara poslopja na Bowling Green bodo podrli in zgradili novi col-niuski urad. * * * Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1899. 1-uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 809 strank 278.597 gld. 22 kr., 812 Btrank pa vzdignilo261.802 gld. 39 kr. * * * Zadnja t o č a je po uradni cenitvi v črnomaljskem, novomeškem, litijskem, ljubljanskem in kamniškem polit, okraju prouzročila škode za 350.000 gld. * * * Iz Št. Vida nad Ljubljano se poroča ,,Slov. Nar.": Komaj se je začela na dau sv. Rešnjega telesa pomikati procesija proti prvemu znamenju, odmevali so streli iz možnarjev. Ob jed nem pa se je razširila prežalostna vest, da sta se dva mizarska pomočnika, P. Združ-uik in oženjeni Franc Prosen, nevarno obstrelila. Oba sta bila hudo opečena po obrazu in rokah in morala sta se takoj odpeljati v deželno bolnico. Škandal v 11 i k 1 11 k a p 1 a 11. * cerkvi ali ž u p-Iz Mengša se piše „Slov. Narodu": 1 loteč povzdigniti slavlje kvaterne nedelje Je naš kaplan č. g. Rožnik pri p .lu-tianeki službi božji imel pete lita-„Takoj bodeš razumel bratec? nije pred izpostavljenim Najsvetej-Saj vidiš, da nemam škornjev. Mi šim. Toda župnik gospod Zoreč ni dva imava sumo jed« u par škor-jbil ist-ga mnenja; iz zakristije je njev in te ima Piratov. Kakor vi-lim je name pozabil in vendar moram danes k skušnji--No, ali me še ne razumeš?" „11 m ! Moje škornje hočeš imeti, ne? To se pravi — in ako še ti mene pustiš na cedilu?" ,,Kako moreš to misliti?! Kako zakričal parkrat nad kaplanom: Tiho bodi I Ker se pa kaplan v za-pričetem svetem opravilu le ni dal motiti, stopi župnik pred oltar, iztrga molitveno knjigo kaplanu iz rok rekoč: Sedaj sem še jaz tu gospodar, kaplan ne bo mene komau-diral. K plan Be pa le še ni dal (Humoreska i/ ruščine.) (Dalje.) Teml»olj ko je Kamzolin vse to premišljeval, tembolj se je prepričal, da ni nič drugače nego tako in pričel misliti kako bi se rešil iz te zadrege in mogoče vendar še delal skuAnjo. Ali ko je čas tako neznansko hitro bežal in mu ni na um prišla nikaka rešilua misel kako dobiti par škorenj, se je Kamzolin pričel jeziti. Sicer je bil prav dobrodušen človek, ali ko je premislil, da mora skušnjo do jeseni odložiti, se je razsrdil nad prijateljem. ,,To je pač malo preveč", rekel je sam pri sebi. „V enakem slučaju ne bi nikakor tako postopal." Hodil po svojej malej sobi razdražen kakor tiger, vrgel se potem ua zofo, ali ta ga je se svojimi polomljenimi peresi spomnila na minljivost na svetu. Vlegel se na postelj in v svojej razburjenosti ogledoval strop. Sedaj začul na vežnih vratih zvonec, z veseljem poskočil in zaklical: „Tu jeu. Trdno je bil prepričan, da je došel zakasneli prijatelj in le malo vrata odprl ter glavo van molil, ko ugleda temno postavo na hodiku za-kliče: ,,To se pač lahko imenuje surovost I*1 ,,Ah", odgovoril je glas v basu, kteri ni bil Piratova: „hval lepa". Kamzolin je vrata široko odprl in ogledoval vstopivšega, kteri se je « potno torbo poleg njega postavil V sobi. „Kaj je pa to?" zaklical je Kam-»olin. ,,Ti si tukaj Nazarjev?" p,Seveda I" odgovoril je ta. „Ne razumem zakaj me karaš.i4 ,,Oprosti! Nisem te spoznal! Meuil sem, da se je Piratov povrnil I- No in sedaj si ti tukaj! Naravnost pritol iz tvoje vasi?" „Da naravnost z doma. Potujem glade važnih zadev v Twer, toda bi bilo to mogoč«? Sedaj mi poma- ustrašiti, ampak vzel blizu klečeče-s^aš iz velike zadrege in jaz bi bil mu dečku molitveno knjigo ter iz potem tako nesramen? ! " „V tem slučaju — oprosti!" rekel je Nazarjev. Sezul je škornje in Kamzolin zelo brzo obul. ,,Nekoliko ozke", je rekel, „ali to ne škoduje nič! Bratec, lepo se vlezi in malo zaspi — v poldrugi uri sem zopet doma." Podal je sezutemu prijatelju brzo roko in urno »»stavil sobo ter drvil čez stopnjice. Malo je šepal — kurja očesa so ga zelo hudo bolela, ali to se mu ni zdelo tako važno. Srečen je bil, da je dospel do univerze, dobil še profesorja in v teku dveh minut je postal njegov položaj jasen. Mogoče, da njegov duh ni bil dovolj zbran vsled jeze na Piratova ali kaj — dovolj, propal je! Zato je bil" ves dopoludau razburjen in karal ubogega Piratova. Ali se je splačalo njegove kurje oči trpinčiti in profesorja vznemirjati, ko je že nameraval vseučilišče osta-viti. Drugače je pa to pojasnilo dobro! Ker ni bil le profesor, temveč tudi on sam prepričan, da ni bil za skušnjo dovolj pripravljen, je z roko mahnil in zadeva rešena, potem se je pa podal na ulico. Toda ni ubral poti proti domu, — ne — za človeka, kteri je uprav imel smolo, seveda ne preostaje druzega nego iskati tolaž'00. In kje drugej zamore to najti nego v „Sangai*', ktera gostilna je bila kakor navlašč pripravna za okrepčilo slabih in v tolažbo žalostuih! Sicer Kamzolin ni imel okroglega v žepu, ali svest si je bil, da ima Piratov nekaj de-uarja in tega gotovo najde v „San-gaju". Ah gnalo ga je tudi, da zavratnemu prijatelju v obraz pove resnico in zato ni boljšega mesta, uego nepristranski ,,Šaugaj*\ (Konec prihodnjič.) iste nadalje pel l.tauije. Župnik pa mu vzame še to knjigo in sedaj kaplanu ni preostajalo druzega, kakor sredi v litauijah prenehati. Ljudje, v obil ici navzoči v cerkvi, so se zgražali nad t »likim javnim pohujšanjem. Navedeni fakt pač kaže, kdo je mnogo uzrok, da je vera v nevarnosti. * * * „P r v i ljubljanski p o-s treščki". Bivši Mulerjev,Dienst-manninstitut' seje 29. maja samo-stalno organizoval in sicer kot zadruga ,,Prvi ljubljanski postre-ščki'4. Člani nosijo modre suknje in črne čepice s trakovimi v mestnih barvah (belozeleno). Zadružniki boz istim dnem začeli poslovati. Zjutraj so se zbrali pred magistratom, potem pa so imeli pri frančiškanih skupno mašo. * » * Vipavska železnica. „So-či" se poroča o novi kombinaciji glede Vipavske železnice. Vlada namerava baje grditi svojo železnico čez St. Peter do Prvačiue in od tam do Štanjela in čez Kras dalje do Trsta. Konsorciju ,,Vipavska železnica" bi ostal le kos od Prva- čine do Ajdovščine. * * * Zanimiva razsodba. Po zadnjih občinskih volitvah v Hodi-šah na Koroškem je tožil učitelj Karol Hribernik slovenskega agitatorja in volilca Pavla Aichholzerja radi žaljenja časti. Na to je okrajna sodnijav Celovcu obsodila zadnjega na teden dni] v zapor, katero kazen je vsled pritožbe znižala deželna sodnija v Celovcu na tri dni zapora. Zastopnik Pavla Aichholzerja, g. dr. Al. Kraut, odvetnik v Celovcu, spravil je stvar pred višje Bodišče in tako seje zgodilo, daje najvišja sodnija na Dunaju dne 7. marca t. 1. spoznala, da je deželna sodnija v Colovcu s svojo to zadevno sodbo prelomila zakon. Ta sodba se je razveljavila in Pavel Aichholzer je bil popolnoma oproščen. Država pa bo morala Aichholzerju dati odškodnino, ker je po nedolžnem sedel tri dui v zaporu. * * * Škandal na pokopališču. V Gradcu so v soboto pokopali mesarja in gostilničarja J. Felberja. Farna trdi, da je umrl iz žalosti, ker mu je bila žena nezvesta. Vsled tega so se pripetili že prejšnji dan škandali pred pokojnikovo hišo, še večji pa ua pokopališču. Nekatere ženske so napadle vdovo Felberjevo, jo opljuvale ter jo hotele pretepati. Moški pa so vdoyo branili ter ji preskrbeli voz, za katerim so metale ogorčene ženske pesek in kame- uje ter kričale in psovale. * * * Kuga v Aleksandriji narašča in slučaji se množf\ Ljudje beže iz mesta, zato pa je velika nevarnost, da se zaneBe kuga tudi v Ev ropo. Med Aleksandrijo in Trstom ter Reko vozijo parniki, in potniki se razhajajo od ondi po vsej avstr. državi. Vlada je že odredila potrebn o, da se ljudje zdravniško preiskujejo, preduo odhajajo z ladij. * * * Italijani — ljubljenčki Matere Božje. — V ,,Naši Slogi" čiuamo, da so v Pazinu imeli v maju jezu vi takega patra iz kraljestva onkraj luže, da jim propove-duje. Ta mož, poleg tega da govori prepogostoma o ,,Italia nostra", je rekel tudi: Noi Italiani siamo i previletti della Madonna, e lo di-mostrano i 1'atti — cioe la časa di Loreto e la Madouna di Pompei. Di questa e la farna per tutto il mondo, e forse anclie in Austria. (Mi Italijani smo ljubljenci Blažene Gospe, kar dokazujejo čini — po imenu hiša v Loretu in Blažena Gospa od Pompeja. Glas o tej gre po celem svetu, pa mogoče tudi po Avstriji.) — Tako govori italijanski patres S. I. Ali se to strinja s pravili jezuvitskega reda?! — Mati Božja ljubi Italijane menda zato, ker vedno vtikajo njeno ime v svoje kletve, kteremu pritikajo najostud-nejšo izraze? ! * * * Sleparja osleparila tatu. lGletni komptoarist K. Poli na Dunaju je ponoveril svojemu šefu 225 gold, ter seje hotel s tem denarjem na binkoštue prazuike imenitno zabavati. Poiskal je zabavišče, kjer je godba in kjer so prijazna dekleta ter je ondi metal denar okoli sabe kakor bi bil največji bogataš. To sta zapazila dva sleparčka, židovska delavca Latter in Amon. Stopila sta k veselemu Pollu, mu potrkala na ramo ter mu zaupno povedala, da sta policijska agenta, ter da zahtevata 100 gl., sicer ga morata aretirati kot sumljivega Človeka. Poli se je ustrašil ter jima dal zahtevanih 100 gld. Toda tudi sleparja, ki sta oBleparila tatu, se nista dolgo veselila svojega denarja, kajti kmalu sta prišla dva prava policijska agenta, ki sta aretirala in odvedla v zapor vse tri poštenjake. * * * Skrivnosten samomor. Nedavno je blizu Geneve k bregu jezera priplul čoln, v katerem je bil mrtvec Oblasti so se že mnoge trudile, da bi poizvedele, kdo je bil ta človek, ki je bil jako elegantn oblečen. Sumi se, da je neki ruski knez. V čolnu so našli pismo, v katerem p še samomorilec: „Tujec sein ; pišem francoski, da ne bod*-uihče zvedal, odkod prihajam. Mojega imena ne bo mogoče nikdar zvedeti; v hotelih sem si dal drug ime. Sorodnikov nimam. Vse svoje premoženje sem ostavil ubc -gemu možu, kateri je od veselja skoro zblaznel. Z morfijem sem se zastrupil!" * * * ,^Tri milijone za uboge Iz Beroiiua javljajo, da je vdova stavbenika Hugona Ilankega ua pravila ustanove treh milijonov mark, katerih obresti je porabiti za reveže. Plemenita žena! * * * Največji zvon je v Kremlu v Moskvi. Tehta 4000 centov, ker pa zaradi svoje velikanske teže ni za praktično rabof so ga postavili na neki povišan prostor v razstavo. V kak zvonik ga ni mogoče obesiti, ker že dvakrat je padel na tla, ko je bil v rabi. Zvon je iz 16. stoletja; se veda je bil takrat veliko manjši, a ob času vladarstva čara Alekseja Mihajloviča je bil prelit in dobil je težo 2800 centov. Ko je vladala cesarica Ana, padel je iz zvonika; carica pa ga je dala znova preliti; tedaj je dobil težo 4000 centov. Z">-pet so ga obesili v zvonik, a padel je znova na tla, na kar so ga postavili na sedanji proetor. V votlini veli kanskega zvona bi imelo 20 ljudij prostora. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $41.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. D a rove priobčimo v prihodnji številki, ker so zaradi pičlega prostora morali zaostati. Vse svoje prijatelje prosim, ako kaj vedo o mojem starem prijatelju po imenu MATIJA PALCA R, doma iz S^ntjeruejske fare, da bi mi povedali njegovo bivanje ker sva tukaj skupaj delala dalj časa, zato hi rad zvedel ako je še tukaj in kje, ali je šel že v staro domovino. John Marvar, 1055 St. Clair St., Clevelaud, O. Kje je? ŠTEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki je že vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Pe ruš i č. Black Diamond, Wash. (30. ag.) Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi ir-okolici, da obiščejo prvi slove 11-s ki IJL 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Ved 110 sem pripravljen vsakomn dobro post reči zdobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v£ kam, naj se le pri meni ogla-Bi, in zadovoljen bode z vsem. Moj Baloou je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SAZ^OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestuili, poučnih iu šaljivih IEŠIILTTIEO-, krasno vezanih molitveuikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s k r i u je za Čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila $t>, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svojo stroške dobim. Kujige pošiljam poštnine prosto, ako se mi deuai naprej pošlje, za mala naročila Bt-mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps na se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob enem naroči, dobi ene povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELO, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Kjer bodete ceneje, hitreje in solidno poBtreženi, tja se obrnite Slovenci 1 FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilj* za $41.— v staro domovino 10(1 gold. Poštarina stane za $1 al, $1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače 1 Denar jc v 13 dnevih doma. Kje je? JOŽEF FRANKO, doma iz Jelfie, župnija St. Jernej na Dolenjskem* pred osmimi leti je Sel v južno Ameriko v Brazilijo, potem niseni o njem nič čul du pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Waah-ingtonu pri avstrijskem poslanBtvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj v6 o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r an ko, Box 124 Blo-ctou, Ala. (k. jI. ) Slovenska babica V C ALU METU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot skušena babica, ktera ima že večletno Bkušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetEjoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. (8. jI.) Marija Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. r V vročini pasjih dui Vedno le dobro piyo pij In to te gotovo dobi Od Bosh Brewing Company. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene kujige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. m „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, SI. ,, v usnje vezaue, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usuje vezaue, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. »t n v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., $ 1.10 » «, „ v usnje vez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ^ j> v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. >• m v platno vez.,42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 93ct. m u r, v usnje vez. ,55 ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob.SI.10 »t ,, m v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90ct. Druge bIov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. d ve to pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 c t. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau- liu), 35 ct. Slovarček angleški ( Paulin), 35 ct. liitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $l.So. lubad pripovedke I., II., iu 111. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjfka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Jšveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino IS ct. Zlati jubilej ces. Frauc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Kaubar, 25 ct. C'rni bratje, 20 ct. Cesar Matsmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Geuovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 c t. Andrej Iiofer, nova izdaja 20 ct. m ,, stara ,, 14 ct. Nas dom I. in II. zv., 20 ct. Pagiiaruzi I., II. iu III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 c t. Mati Božja ua Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Vse te kujige pošiljamo poštnine prosto. Brez novcev ne razpošlja->no knjig. Mali zneski se lahko pošljejo v znamkah. Francoska parobrodna dražba Cupapie Generate Tri Direktna d rta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljnjejo vsako Boboto »b 10. uri dopoludne iz pristanišča *tv. 42 North River, ob Morton Street; La Bretague „ 24. juuija. La Gasgogue „ l. julija. La Champagne „ 8. „ La Normandie „ 15. „ La Bretague „ 22. „ La Gasgogne ,,29. ,, Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $65 in višje. Glavna ageucija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NBW YORK. Vsem roiakom priporočam moj "SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi v staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj Be izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slo-veusko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujemo vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz uajceneji kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali $41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v ! 14 duevih, ko jih drugi po mesece i zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich ! Street, kamor Vas drugam epeljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropja in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem Času. Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA eBA A^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vbo v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ION. TANCIG, slovenski fotograf v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. G. MARTINI na 5. cesti v Red Jacketu, Mich., THE PRINCE LINE navedem parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz USTo^t- "Y*03?]sia -v Geno-vo i -n ILToeirpol „ Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD Sc CO, 61 BROADWAY, /—----- Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. NEW YORK. je odprl TBMM& FM@mm@ in prodaja na DE3ELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam Bvoj saloons 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greeniuich Street, New York (v bližin' tiskarne „tilas Naroda"). V naš ?m hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne iu železniške listke po najnižjih cenah. KNAUTH, NAGHOD k KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, nenjiee, in dolžna pisma. Isposlnje in iztr.rjnje zapuščine in dolgove. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj Be priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cenanajcenejšim3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100" je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija Bezek imam že Štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljeo ž njimi, ter so Se sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraja in veljajo 150 gold., rabim jih pa že,pet let. M. Teschak. Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že šest let, zanje sem dal $40 in so šesedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, lil. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba 'i. % rstno delo, jaz ie na nje igrani 4 leta, dal sem za nje $25 in Se sedaj jih ne dam zaradi njili glasu za »30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob sc fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepži glas kakor najboljše i1 >tare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich. • Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da I ju-iuooike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti v yodbi na lice, trobente ali piŠčalL * Q. Stramec. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelano zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen /tli konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo tj)15.00 Na zahtevanje ee razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ~mstvo za robo je moje geslo, Za~^5bilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, $9. E. MADISON STREET, CHICAGO. ILL Podpisani priporoča VBem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plinu-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem g<.stoiu proti zmerni ceni; na razpolagauje je l^po kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! S& spoštovatijepi Frank Gole, hotelir 177 Atlp;.'tic Ave., Brooklyn, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|0 rentnega davka. brez odbitja novega Denar — tudi amerikanski -nost ali pa s posredovanjem se jej lahko pošilja narav-Glas Naroda". t- 'luioiujoraofloioioioio II S K s IB m E H H ululu Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. DusGhek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cignrs) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars'1 z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik ( Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresa prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako s« mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z uaročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Byoj i k svojim! Spretni a^eotje se spre i tu o proti ugodnim pogojen. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Br.G.IVAN P0HB& sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor vnanjil Moznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. Dr. G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali aren, želodca,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen Bkih bolez ih itd. — naj obiSde ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na smotri ~n o i tt stoti -n «=» nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno^pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Boga sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, C anion Ferry, Mont. Dr. G. / V-AiV F*OHI$K seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako Be zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Kast 10. Walnut Str., KANSAS CITY. » MISSOURI.