RAZISKOVALNA SOLA V TABORU NA DOLAH
Letos je v dneh od 15 Litiji. Delo otrok je bi geologije in jamarstva.
Pred kratkim sem v neki strokovni reviji prebrala, da v pravi neokrnjeni naravi ni sovražnikov, so samo konkurenti. Ni dobrih in slabih, so samo šibkejši in močnejši. Da bi bili učenci v znanju močenjši, so učitelji naravoslovja celotne litijske občine, organizirali letos že 4. naravoslovni tabor. Res, da zajema le majhen del populacije učencev osmega razreda, letos jih je 67, vendar so vsi, ki sodelujejo, prepričani, da je takšna sprememba v učnem programu dobrodošla in da večina mladih, ki jih naravoslovje še posebej zanima, najde svoje mesto v
do vključno 17. septembra potekala raziskovalna šola v taboru na Dolah pri lo osredotočeno na področje biologije, kemije, meterologije, zvezdoslovja,
svoji poti prepričali, kje vse so razsejane vasi in zaselki naše KS.
Vsega, kar jih je zanimalo, v tem pozno poletnem času, niso mogli videti. Zal je odcvetela ena redkih rož, ki še uspeva na tem področju to je kranjska lilija (LILIUM CARNIOLICUM). Ni pa ovenela njihova zavzetost raziskati z naravoslovnega področja naš okoliš. Zelo resno so vzeli stvar, nabrusili pete in odšli na teren. Delo je potekalo v dvanajstih skupinah in vsaka je imela svojega mentorja.
Zahvala velja vsem sponzorjem in Občini Litija, mnogim
njej. Mladim raziskovalcem je bila zaupana naloga, da drevesne vrste proučijo, jim določijo imena, ki bodo v pomoč tudi ostalim ljubiteljem narave, če jih bo pot zanesla tod mimo. Drevesne vrste so le ena od nalog, ki so si jih zastavili. Zadev so se lotili celoviteje, kar pomeni, da so proučili tudi podrast, tla, njihovo strukturo, lastnosti in njihove prebivalce, rastlinske škodljivce v povezavi z ekološko problematiko.
Gostitelj je bila krajevna skupnost Dole pri Litiji, ki se razprostira na 57 km površine med zasavskim hribovjem in dolenjskimi griči. Stoji na demografsko ogroženem področju inje še oaza neokrnjene narave. Zgodivina priča o tem, da so bile prazgodovinske naselbine na Suhadolih, Gradišču in Strmcu. Najstarejše najdbe so iz dobe Rimljanov, ki so tod bivali ljudje, ki so obdelovali polja in gojili živino. Imenovali so se La-tobiki. Čas priča o tem, da je število prebivalcev strmo padalo, saj je bilo 1880 skoraj 1500 ljudi, leta 1948 jih je bilo 1382, danes pa le 887. Mnogi mladi raziskovalci so se v teh dneh na
strokovnim sodelavcem, ki so omogočili bolj zanimivo delo in pripomogli k dvigu kvalitete. Za geološko skupino je to dipl. ing. Blaž Zarnik, za lovstvo predsedniku lovske družine Mirku Močilarju, za vodstvo ekskurzije Juszinu Peruciju in Jožetu Božiču, za gozdarstvo Zoranu Kosu in GG Radeče, in za jamarstvo Jamarskemu društvu Ljubljana BTF, oddelku za biologijo. Vsega prijetnega bivanja pa ne bi bilo brez pomoči Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.
Preobsežno bi bilo opisati delo vseh skupin, vse so bile zanimive. Omenila bi skupino ŽIVALI GOZDA, ki je v teh dneh poskušala odgovoriti na vprašanje Ali je gozd zares skrivnost?
Včasih se še gozdarjem dozdeva, da o gozdu prav vse vedo. Poznajo posebne drevesne vrste, vedo, kako drevesa rastejo, kako nastaja nov les, poznajo njihovo anatomsko, celično, tkivno zgradbo, pa še kup drugih učenosti. Toda vse to je še presneto malo, pravzaprav premalo, da bi lahko razvozljali vse skrivnosti življenja dreves in
gozda. Živali so tiste, ki uravnavajo celoten ustroj. Ob pomoči predsednika Lovske družine Mirka Močilarja so izkali živalske sledi.
Po svoje je delala NOVINARSKA SKUPINA z željo, zbrati nekaj drobcev te učenosti, ki je izšla v biltenu. Marsičesa se bo kdo že spomnil, češ, da so to v šoli že vzeli. Toda ali se prepogosto ne učimo o naravi le v razredu in le iz knjig. V knjižici boste izvedeli stvari, da vam bodo ostala usta odprta.
Komu velja vsa zahvala, da smo privedli šolo uspešno do konca; predvsem pedagoški vodji ge. Erni Sekli, šoli kot organizatorju, OE kot gostiteljici, vsem sponzorjem, ki so našli razumevanje. Občini Litija, mentorjem in zunanjim sodelavcem. Kar številčna družina je pripomogla, daje vladala ustvarjalna
harmonija. Če bi se jim poizkušali zahvaliti z naravoslovnega stališča, potem bi rekli, da smo pognali nov list v rastočem drevesu z željo, da bi drevo kar kmalu vzbrstelo.
Slej ko prej ostaja naša osnovna želja, da prepričamo vso širno množico ljudi, da v naravi ni velikih in manj pomembnih jam, ni dobrih živali, ni nekoristnega in koristnega rastlinstva. Narava je VELIKA samo takrat, kadar je popolna, to je, če ima vse tisto, kar jo poganja od črička in virusa, od drevesa do človeka. Zlasti slednji, to je človek, ima premnogokrat mačehovski odnos do nje.
Žal nam je, da ne morete zapeti z nami, lahko pa si boste sami, zato vam podarjamo himno tabora.
Za vas napisala in z njimi zapela
Jožica Vrtočnik
SLOVENICA V LITIJI
Mnogim zavarovalnicam, ki že imajo svoje podružnice v Litiji, se je v drugi polovici septembra pridružila še SLOVENICA, ki ima svoje prostore v nekdanji poslovalnici SAPA na Jerebovi ulici.
(Foto: K. Šušteršič)
TEDEN UPOKOJENCEV 1994
Zveza društev upokojencev občine Litija je tudi letos organizirala "Teden upokojencev" z društvi Litija, Šmartno, Sloga - Jevnica Kresnice, Gabrovka, Dole in Vače, ki je trajal od 27.8. do 16.9.1994.
Društva upokojencev so bila organizatorji posameznih tekmovalnih in drugih aktivnosti. Tekmovanja med ekipami in posamezniki so potekala v ribištvu, saniranju, balinanju, vlečenju vrvi, žaganju in sekanju drv, pletenju, strelstvu ter košnji in grabljanju sena.
1. Ribiško tekmovanje je izvedlo DU Litija 27.8. v sodelovanju z Ribiško družino Litija.
2. Društvo upokojencev Dole pri Litiji je organiziralo žaganje in sekanje drv dne 3.9.1994.
3. Društvo upokojencev Šmartno je 7.9.1994 organiziralo tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču v Šmartnem.
4. Dne 9.9.1994 je bilo v Jevnici v organizaciji Društva upokojencev Sloga izvedeno tekmovanje v balinanju.
5. Dne 10.9.1994 je bilo v organizaciji DU Vače izvedeno tekmovanje v vlečenju vrvi in pletenju ter nastop kulturnih skupin oz. posameznikov. Tekmovanje je bilo na Zgornji Slivni, kamor so opravili pohod tudi upokojenci planinci, ki so startali na železniški postaji Sava in preko Zasavske Sv. gore in Vač prispeli na Zg. Slivno v petih urah.
6. Dne 12.9.1994 je bilo že tradicionalno kolesarjenje do Pogo-nika, ki gaje organiziralo DU Litija.
7. Dne 14.9.1994 je Društvo upokojencev Litija organiziralo šahovski turnir.
8. Dne 16.9.1994 je bil organizator tekmovanja v košnji in gra-
bljenju sena Društvo upokojencev Gabrovka.
Zaključek Tedna upokojencev 1994 je bil tudi v Gabrovki, kjer je bil izveden lep kulturni program in podeljeni so bili pokali najboljšim trem društvom.
Na podlagi dosežkov v vseh tekmovanjih med društvi je komisija za spremljanje in ocenjevanje tekmovalnih in drugih aktivnosti ugotovila, da so posamezna društva upokojencev zasedla naslednja mesta:
A - moški:
1. mesto DU Sloga - 44 točk
2. nicslo DU Lilija - 36 točk
3. mesto DU Šmartno - 22 točk
4. mesto DU Gabrovka - 20 točk
5. mesto DU Dole - 18 točk
6. mesto DU Vače - 6 točk B - ženske:
1. mesto DU Sloga - 18 točk
2. mesto DU Litija - 14 točk
3. mesto DU Šmartno - 12 točk
4. mesto DU Dole - 10 točk
5. mesto DU Vače - 4 točke
6. mesto DU Gabrovka - 0 točk Iz leta v leto se število aktivnih
udeležencev v športnih in kulturnih dejavnostih povečuje. Letos je bilo 345 udeležencev. Na samem zaključku v Gabrovki je bilo 440 upokojencev.
Društvo upokojencev Litija
MISIJ0N V LITIJSKI DEKANIJI
Cerkev želi, da se vsakih deset let pripravi misijon v vsaki župniji. Kaj je to misijon in kakšen namen ima?
To so neke vrste duhovne vaje ali dnevi zbranosti, ko človek hoče ob pomoči duhovnikov - misijonarjev, na podlagi njihovih govorov in pogovorov z njimi, kritično pregledati svoje dosedanje ravnanje in snovanje, stranpoti in naprezanja pred svojim Stvarnikom in narediti načrt vnaprej.
Pomeni tudi poglobitev verskega življenja, utrditev medsebojnih vezi, posebej še krščanske ljubezni do bližnjega. Misijon pomeni vrnitev k Bogu, spreobrnjenje h Kristusu, ki je za nas umrl in vstal, ter želi, da bi tudi mi vstali z Njim v novo življenje.
Kdaj bo potekal?
V večini župnij naše dekanije ob koncu oktobra, v drugih pa v začetku decembra. Pozanimajte se pri svojih duhovnikih, tam boste dobili tudi razpored srečevanj.
Na misijon vas vabijo vaši duhovniki in misijonarji: lazaristi, salezijanci, frančiškani, ki želijo, da bi vsi našli Boga, ki je edino upanje našega življenja in da bi ga ohranili v sebi v času veselja in žalosti, sreče in nesreče, uspehov in preizkušenj.
STRANKE SPOROČAJO
L
/
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE V OBČINI LITIJA - ORGANIZIRANA IN PORIPRAVLJENA
VABILO
Občinski odbor LDS Litija vabi vse članice in člane ter krajanke in krajane na razgovor "Ob koncu nekega mandata - razvojni cilji in uspehi krajevnih skupnosti in občine Litija" s predsednikom Izvršnega sveta Slavkom Rokavcem in predsednikom Skupščine občine Litija Mirkom Kapljo.
Razgovori bodo potekali:
KS Polšnik ponedeljek, 7. novembra,
KS Dole torek, 8. novembra,
KS Gabrovka sreda, 9. novembra,
KS Jablaniška dolina četrtek, 10. novembra,
KS Velika Štanga petek, 11. novembra,
KS Primskovo ponedeljek, 14. novembra,
KS Vintarjevec torek, 15. novembra,
KS Velika Kostrevnica sreda, 16. novembra,
KS Štangarske Poljane četrtek, 17. novembra,
KS Sava petek, 18. novembra,
KS Kresnice ponedeljek, 21. novembra,
KS Jevnica torek, 22. novembra,
KS Ribče sreda, 23. novembra,
KS Hotič četrtek, 24. novembra,
KS Vače petek, 25. novembra,
KS Šmartno torek, 29. novembra,
KS Litija levi breg sreda, 30. novembra,
KS Litija desni breg četrtek, 1. decembra.
Razgovori s predsednikom Izvršnega sveta Slavkom Rokavcem in predsednikom Skupščine občine Litija Mirkom Kapljo se bodo predvidoma pričeli ob 18. uri. O kraju razgovora, na katerem bodo predstavljeni tudi kandidatne liste za občinski svet in kandidatka (kandidat za županjo) župana, vas bomo obvestili naknadno. Prisrčno vabljene in vabljeni!
PREDSEDNIK Marko Povše, l.r.
<3?
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
OBČINA LITIJA PO MERI OBČANOV IN STALIŠČ ZDRUŽENE LISTE
Poslanci Združene liste socialnih demokratov so se v preteklem obdobju v občini in v Državnem zboru zavzemali za enotno občino Litija in za upoštevanje referendumske volje občanov pri določanju mej novih občin. V naši občini so si nekatere stranke prizadevale, da bi bila občina razdeljena na več manjših, kar pa je bilo k sreči v zadnjem trenutku razveljavljeno na Državnem zboru. Tudi po zaslugi stališča Združene liste socialnih demokratov in glasovanja njenih poslancev smo v Litiji spet dobili enotno občino.
00 00 ZLSD Litija (zanjo Joža Ocepek)
Združitev
Po združitvenem kongresu na Bledu, kjer so se v Liberalno demokracijo Slovenije združili liberalni demokrati, ekološko socialna stranka, socialisti in demokrati, so se poleti tudi v litijski občini občinski odbori LDS, SSS in ESS združili v enoten občinski odbor LDS - Liberalne demokracije Slovenije.
Ekološki forum LDS
- Zrak je v Litiji že boljši. Pozna se, da čedalje več ljudi opušča premog za ogrevanje.
- Hrup od cestnega prometa postaja čedalje hujša nadloga za ljudi. Kaj storiti? Največ pričakujemo od moderne tehnologije, ki izdeluje manj hrupna vozila. Kultura vožnje pa je odsev splošne kulture posameznika in s tem tudi ogledalo države.
- Nevarnosti zaradi vse gostejšega cestnega prometa so zlasti za starejše in otroke lahko usodne. Hitrosti bo treba omejiti, ločiti površine za motorna vozila od tistih za pešce in kolesarje, uporabiti moderno oz. cestno signalizacijo.
- Voda v litijskem vodovodu je neoporečna, vendar je klorirana zaradi preventive. Ljudi pa to vseeno moti. Alternativa kloriranju je uporaba ozona.
- Ni še prepozno za ohranitev naravnih vrednot in lepega (ter zdravega) videza okolja. Vendar je potrebno prenehati z okolju neprijaznimi posegi in onesnaževanjem z odpadki.
Za predsednika litijskega odbora LDS je bil izvoljen Marko Povše, za podpredsednico pa Karmen Grom. Izvršni odbor sestavljajo člani vodstev združitvenih strank.
Tako kot na ravni državne organiziranosti, bo za ekološko vsebino v okviru LDS Litija skrbel ekološki forum.
Osnovne programske usmeritve LDS Litija so v okviru Liberalne demokracije Slovenije, ki jo vodi dr. Janez Drnovšek, za občino pa bo LDS Litija program predstavila javnosti v prihodnjem mesecu.
Organiziranost
Izvršni odbor LDS Litija v teh dneh postavlja organizacijsko mrežo na terenu z organiziranjem krajevnih oz. območnih odborov. Glavna dejavnost odborov bo predvsem v predvolilnih opravilih s prestavljanjem programov in kandidatov za lokalne volitve, ki bodo 4. decembra.
LDS Litija ima prostore v Litiji na Ponoviški 12.
Volitve
LDS Litija bo polne kandidatne liste za občinski svet predložila v vseh štirih volilnih enotah v občini, ki bo - kot je znano - ostala takšna, kot doslej (le brez štirih manjših naselij v KS Primskovo). Bodoči občinski svet bo imel 26 svetnikov in župana, ki ga bo LDS Litija predlagala na zboru članstva 3. novembra.
Programi, kandidati
Prebivalce občine bo LDS Litija o programih in kandidatih obveščala v okviru celotne predvolilone aktivnosti. Načina predstavljanja kandidatov in programa, bo sprejel odbor LDS Litija in bodo potekali po vseh večjih krajih (KS), sicer pa bodo prebivalci obveščeni tudi preko javnih medijev in lokalnih informacijskih sredstev.
LDS Litija predvideva tudi osrednje zborovanje članov LDS in vseh tistih prebivalcev, ki podpirajo programe in politiko Vlade republike Slovenije z obiskom predsednika LDS in Vlade RS dr. Janeza Drnovška.
LDS Litija
LOKALNA SAMOUPRAVA
Občinski odbor LDS Litija je na svojem drugem zboru članic in članov dne 10.10.1994 obravnaval doslej sprejete zakone o lokalni samoupravi, novih občinah in občinskih volitvah. Ob tem je z odobravanjem ugotovil, da večina poslancev vladajoče koalicije v Državnem zboru vsaj v primeru občine Litija ni obšla referendumske volje prebivalcev o novih občinah. Njihovo referendumsko mnenje je predstavljalo pravo politično zaušnico vsem nepremišljenim odločitvam in arhitektom miniaturnih občin, saj se je več kot 60% izjasnilo proti razkosanju sedanje občine.
Kakršnakoli razdelitev litijske občine bi bila v popolnem nasprotju z rezultati majskega referenduma o novih ob-
SLOVENSK1 KRŠČANSKI DEMOKRATI
SKD
SKD SE ZAVZEMA ZA MANJŠE DAVKE
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na oktobrskem sestanku med drugim obravnaval tudi vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča.
Glede na težke gospodarske razmere v podjetjih in v kmetijstvu je obremenitev občanov z davki absolutno previsoka.
Če lahko na kaj neposredno vplivamo, moramo na občinske davke. Zato je OO SKD predlagal, da se vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča zmanjša za 20%. Tako bi vsaj deloma zmanjšali obremenitev občanov in gospodarstva.
OO SKD Litija
činah, na kar je izrecno opozoril predsednik Skupščine občine Litija in član Izvršnega odbora LDS Litija g. Mirko Kaplja na posvetu s predstavniki krajevnih skupnosti in strank v litijski občini v sredo, 28.9.1994, ter o tem obvestil Državni zbor.
Občinski odbor LDS Litija je prav tako razpravljal o pripravah na občinske volitve, kjer bo LDS nastopala samostojno in s svojimi kandidatkami/kandidati za občinski svet in županjo/župana. Kandidature seveda ne bodo ekskluzivne, tako da jih bodo lahko podprle tudi druge programsko sorodne stranke. Pri tem je bilo opozorjeno na bistveno spremenjeno vlogo in pristojnosti županje/župana v primerjavi s sedanjimi predsedniki skupščin občin. Le-ti so doslej opravljali pretežno protokolarne naloge, poslej pa naj bi v celoti nadomestili tako predsednike izvršnih svetov kot tudi same izvršne svete. V pomoč mu bodo lahko sicer občinske službe, vendar bodo te zelo majhne in maloštevilne (ocena največ 10 zaposlenih občinskih uradnikov).
Občinski odbor LDS Litija je podprl pobudo o oblikovanju lastnega glasila, ki je namenjeno obveščanju članic in članov LDS in gospodinjstev v občini o stališčih in mnenjih ter rešitvah problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občanke in občani. Njegova vsebina bo predstavljena tudi v vseh krajevnih skupnostih ob razgovorih s kandidatkami in kandidati za bližnje volitve.
Na zboru je bilo dogovorjeno, da bo naslednji zbor v četrtek, 3.11.1994, ob 18. uri, v sejni dvorani občine Litija. Vabimo vse članice in člane ter simpatizerke in simpatizer-je, da se zbora udeležijo. Na njem bodo s tajnim glasovanjem določene kandidatne liste za občinski svet in kandidatka/kandidat za županjo/župana.
PREDSEDNIK Marko Povše, l.r.
LJUDSKI GLAS
Protest proti malomarnemu zdravstvenemu varstvu v občini litija
Slovenska ljudska stranka -podrožnica Litija jasno protestira proti enostranskemu zaprtju zdravstvenih ambulant na Dolah in v Gabrovki. Zato poziva ustanovitelja, to je občino Litija, da prevzame vse pristojnosti, ki kot ustanovitelju v tem primeru pripadajo, saj je nedopustno, da se zdravstveno varstvo ukinja najbolj odročnim krajem, ki so že tako odrezani od boljših prometnih povezav.
Poleg naštetega pa SLS - podružnica Litija predlaga SO Litija, da na prvo naslednje zasedanje vseh treh zborov uvrsti na dnevni red možnost reševanja celotne problematike Zdravstvenega doma Litija, saj je nedopustno, da bi zaradi nasprotovanja zasebne zdravniške prakse s strani vodstva ZD Litija ostal le-ta na pol prazen, zgrajen pa je bil s sredstvi samoprispevka.
Kdaj se bo uresničila želja prenekaterega občana, da se bo njegov kraj imenoval tako, kot si želi
SLS - podružnica Litija je na oktobrskem zasedanju občinske skupščine zastavila poslansko vprašanje, zakaj pristojni organ še ni pripravil ustreznega odloka o preimenovanju naselij, saj je njegov rok že zdravnaj potekel.
Gre za preimenovanje naselij z imeni, ki jih občani želijo ter za novo imenovanje naselij, ki so ljudem bolj blizu in da ne bi prihajalo do neljubih pomot ali zapeltov.
Zamenjan izvajalec del
Krajevni odbor SLS Dole je ogorčen nad zamenjavo izvajalca del na cesti Dole - Brezovo, saj je Izvršni svet SO Litija ob obravnavi javnega razpisa določil drugega ponudnika (Trgograd). Ve pa se, da je prvotni izvajalec strokovno boljši, cenejši in bolj učinkovit. Zato javno sprašujemo, komu je tako poletje v korist.
Nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča
SLS - podružnica Litija ugotavlja, da je višina plačevanja nadomestila za uporabo mestnega zemljišča v litijski občini previsoka in predstavlja kar precejšnjo dodatno obremenitev družinskega proračuna. Zato bi bilo prav, da se vrednost točke zniža na dopustno raven. Še posebno to velja za vsa območja, ki so letos uvrščena v sistem tega plačevanja. Vprašljiva je tudi verodostojnost podatkov o uporabi stanovanjskih kot poslovnih površin, predvsem pa je potrebno zagotoviti vračanje sredstev v komunalno opremljenost, od koder so bila zbrana, pri tem pa upoštevati potrebe o komunalni urejenosti v posameznem kraju.
Sanacija posledic neurja
SLS - podružnica Litija javno sprašuje pristojne organe, kaj je s sanacijo najbolj prizadetih lokalnih cest in hudournikov, saj bi bilo potrebno najbolj nujna sanacijska dela opraviti pred bližajočo se zimo. Zmrzal in odjuga na teh cestah naredita ogromno škodo. Znano je, da je občina Litija že dobila 10% sredstev od ocenjene škode in da so bila v glavnem ta sredstva namenjena za sanacijo del na komunalni infrastrukturi. V postopku pa je tudi zakon o sanaciji letošnjih neurij, ki predvideva še odobritev še dodatnih 20% namenskih sredstev.
Šmartno naj postane mesto
Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija predlaga, da se prične postopek, ki bi Šmartno pri Litiji preimenoval v mesto. Trg Šmartno bo prihodnje leto praznoval 860-letnico prve omembe kraja.
Šmartno je pomembno kulturno, gospodarsko, socialno in prometno središče s pestro zgodovinsko vsebino. Naselje je že zdravnaj preraslo sedanje okvire, zato bi bilo primerno, da ob svoji 860-let-nici prve omembe postane mesto z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo.
SLS, podružnica Litija
PISMA BRALCEV
AVTORJEM OSMRTNICE G. POKOJNE KOLENC MARIJE IZ SELA PRI GABROVKI
Ker je sedanji čas takšen, da lahko tudi že vsak novinar blati in udriha čez zdravstvo in v tem primeru tudi preko osmrtnice, bi rad bodoče avtorje takšnih umotvorov opozoril na naslednja dejstva:
- pokojnica je bila občanka trebanjske občine
- lečeča izbrana zdravnica dr. Ptičar jeva ni nikoli odklonila zdravniškega obiska za omenjeno gospo
- vsaka reševalna postaja pokriva določeno gravitacijsko območje in skrbi za prevoze bolnikov in oskrbovancev s svojega področja (OBČINE), ne glede na to, kje je oseba zavarovana
- reševalni prevozi niso vezani na prosto izbiro zdravnika, torej pri odločanju, kdo je prevoznik (katera reševalna postaja) ni pomembno od kje je izbrani zdravnik in iz katerega ZD in občine je, temveč KJE STANUJE ZAVAROVANA OSEBA.
PONOVNO POUDARJAM, DA JE POKOJNICA STANOVALA V OBČINI TREBNJE.
Ob tej priliki bi rad opozoril na star latinski pregovor: O mrvtih le dobro. Tega naj bi se držali "vsi njeni žalujoči" - avtorji omenjene osmrtnice.
Direktor ZD Litija: Lebinger dr. Pavel
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Zdravstveni dom Trebnje Goliev trg 3
68210 TREBNJE
61000 Ljubljan« Mikloticevi 24 tel.: n.c. 061/122-221 fax: 061/312-182. 113-245 tira račun: ¥li0it('0:ilW$
'.irv. dopisa:
vaS dopis:
440/94
Zadeva: Prevozi z reševalnimi vozili
Na Vaš dopis št. 440/94 z dne 23.5.1994 podajam naslednje pojasnilo:
Reševalni prevozi niso vezani na prosto izbiro zdravnika. Torej pri odločanju, kdo je prevoznik(ni pomembno ,kdo je izbrani zdravnik in iz katerega zdravstvenega doma ali občine je, temveč kje zavarovana oseba stanuje.
Vsaka reševalna postaja pokriva določeno gravitacijsko območje in skrbi za prevoze bolnikov in poškodovancev s svojega področja neglede na to, kje je pacient zavarovan pa tudi v nujnih primerih, kje nekdo stanuje (npr. je na obisku, je turist ipd.).
Pravilo pa seveda ne velja v nujnih primerih, ko ni v pristojnem ZD na razpolago vozilo.
Lepo pozdravljeni 1 v vednost: ZD Litija
Drago Petrič
ZAKON O OBČINAH NI UPOŠTEVAL VOLJE LJUDSTVA
Državni zbor je Litijo določil za občino, kljub temu da so občani glasovali proti taki občini. Res je, da si lahko nejasne referendumske rezultate razlaga vsak po svoje.
Nerazumljivo je, kako si razlaga referendumski rezultat poslanka g. Metka Karner-Lukač, ki je menda poslanka z najmanj volilnimi glasovi.
Kako bo "svojo" odločitev pojasnila krajevnim skupnostim, ki ne bodo imele nobenega člana v občinskem svetu in s tem nobenega vpliva, razen seveda, da plačujejo položnice.
Nerazumljivo je, da poslanka iz vrst Slovenske ljudske stranke predlaga dodatek k zakonu, ki zmanjšuje vpliv občanov pri odločanju, dodatek, s katerim je tisočem občanom kršila pravico do lokalne samouprave.
Ali pa morda niti ne pozna bistva lokalne samouprave!?
S takim pristopom se le zagotavlja nadaljnje siromašenje podeželja.
R.M.
VOLITVE '94
Kot drugje tudi v litijski občini narašča predvolilni utrip. Predstavniki strank pa obljubljajo, obljubljajo... Kdo bi verjel in komu?
V stranke, ki so obremenjene s povojno zgodovino, ni zaupanja, saj so se preoblekle v nova še dražja oblačila. V sedaj že zgodovinski DEMOS tudi ne, saj je izgubil večino koles in razpadel, predrto je opravil svojo nalogo, predvsem po zaslugi "pokončnih in načelnih" strank.
V tako veliki občini, kot je Litija, se obrne kar precej denarja. V kaj se ta denar obrne, pa je odvisno od politike oz. od ljudi, ki jo vodijo in upravljajo z denarjem. Gospodarno ali pa tudi ne...!?
Lahko se je pohvaliti z "velikimi" dosežki, pri tem pa pozabiti na še neodplačana posojila in obresti, kijih bo podedoval novi občinski svet in župan.
Zdaj imamo priliko razmisliti, komu zaupati. Tistemu, ki so ga polna usta visokoletečih obljub in je vse, kar je naredil, to, da je "dobro obrnil" naš denar.
Ali pa je morda kdo, ki je vreden zaupanja?
Ker je pošten, ker je vztrajen, zanesljiv in razume ter pozna delavca v tovarni kot tudi kmeta in njegove interese.
MM.
ČAS JE ZA NEKAJ NOVEGA!
V zadnjem času, ko smo priča vsesplošnemu nezaupanju, razvrednotenju moralnih in etičnih načel, divjega lastninjenja oblastnih struktur, je izhod edino v delovanju in izvrševanju programa in načel, ki so blizu preprostemu človeku in je sestavni del Slovenske ljudske stranke.
Kako se bo odvijal scenarij na slovenski politični sceni pa je odvisno od nas samih. Spet se bliža čas odločanja in prav te odločitve so usodnega
pomena za naš jutri. Ker je ta korak za demokratično Slovenijo izrednega pomena in bo bistveno vplival na življenje vsakega izmed nas, je odločitev v nas samih, kaj si bomo izbrali.
Slovensko ljudsko stranko in njene odbore vodijo ljudje, kijih poznamo in so sposobni reševati konkretne probleme ne glede na njihovo velikost.
Torej, prišel je čas, ko se odločamo za naš jutri, čas je za nekaj našega, to pa je Slovenska ljudska stranka.
K.P
ODGOVOR
NA DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE NA SKUPŠČINI OBČINE LITIJA DNE 6.10.1994 O ZAPRTJU AMBULANT GABROVKA IN DOLE, OBJAVLJENA NA ATV LITIJA 9.10.1994.
Občina je kot ustanovitelj in lastnik Zdravstvenega doma na njenem področju odgovorna za Osnovno zdravstveno varstvo. Po zakonu zagotavlja Zdravstvenemu domu sredstva za investicije in druge obveznosti, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega zavoda. Zdravstveni dom je dolžan poslovati pozitivno po navodilih Ministrstva za zdravstvo in po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kateri zagotavlja le sredstva v višini republiškega povprečja.
V zdravstvu je zapihal nov veter. Zdravstveni dom ni več proračunski porabnik sredstev, vse bolj se uveljavlja tržna ekonomija. Tega se morajo zavedati tudi uporabniki zdravstvenih uslug. Za dejavnosti, ki so nad republiškim povprečjem, ni več plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje,pač pa naročnik teh storitev, v tem primeru ustanovitelj zavoda. Zavod se mora obnašati kot dober gospodar, kot je zapisano v aktu o ustanovitvi.
Zdravstveni dom ima vsako ambulanto vodeno kot samostojno obračunsko enoto. Če občina hoče imeti ambulante na Dolah in v Gabrovki, ima dve možnosti:
1. ) v okviru javnega zavoda Zdravstveni dom Litija mora kot lastnik in ustanovitelj iz svojih proračunskih virov zagotoviti sredstva za pokritje izgube do pozitivnega poslovanja ali
2. ) da podeli koncesijo zasebniku za te ambulante, za kar je že začet postopek, kot sem obveščen s strani Izvršnega sveta.
Tudi glede mreže na primarni zdravstveni ravni ni važna lokacija, pač pa kadrovski normativ - to je število zdravnikov za določeno območje. Zakaj je Svet zavoda sprejel dne 14.9.1994 sklep o začasnem zaprtju ambulant v Gabrovki in na Dolah:
Že 17.2. 1994 sem na podlagi ugotovitev poslovnega rezultata dislociranih ambulant Gabrovka in Dole za leto 1993 , ki je izkazoval 2.252.000,00 SIT izgube, pisal Skupščini občine Litija in jo seznanil z nastalo situacijo. Prosil sem tako predsednika skupščine kot delegate, naj zagotovijo namenska sredstva iz proračuna ali pa republiška, ker Repou-blika Slovenija zagotavlja dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene službe na primarni ravni za demografsko ogrožena območja, kamor spadata tako Gabrovka kot Dole. Takrat sem jim postavil tudi rok, da se najdejo sredstva za kritje izgube, sicer bomo ambulante nepreklicno zaprli s 1.7.1994. O tem so delegati Skupščine občine Litija razpravljali na eni od sej, do danes pa zavod ni dobil nobenega odgovora o tej zadevi.
V prvem polletju 1994 smo imeli v omenjenih ambulantah skupno 2.765.000,00 SIT izgube, skupaj torej od 1.1.1993 do 30.6.1994 5.017.000,00 SIT izgube. O tem sem seznanil Izvršni svet 25.8.1994. Izvršni svet je sprejel sklep, da se z rezultati poslovanja dislociranih enot Zdravstvenega doma Litija, seznani Ministrstvo za zdravstvo.
Sicer sem o vseh problemih v Zdravstvenem domu Litija sproti obveščal tako predsednika občine kot predsednika Izvršnega sveta. Že leta nazaj jim pošiljamo analize o poslovnih rezultatih omenjenih ambulant, ker so vedno izkazovale le izgubo. Razen praznili obljub pa ustanovitelj do danes ni nič ukrenil o tej zadevi.
S predsednikom Izvršnega sveta sem se vsak teden dogovarjal o tej zadevi. Obljubljal mi je. naj počakam do 15.9.1994, da se bo zadeva rešila. Ker se ni, je Svet zavoda začasno zaprl ambulanti na Dolah in v Gabrovki. Pripominjam, da je v Svetu zavoda kot zunanji član tudi podpredsednik Izvršnega sveta, ki je med drugim zadolžen za družbene dejavnosti v občini Litija. S kompletno analizo poslovanja, tako o opravljenih storitvah in število obiskov v omenjenih ambulantah v letu 1994, kot tudi o vzrokih za nastalo izgubo, smo 21.9.1994 seznanili prizadeti Krajevni skupnosti, Skupščino občine in Izvršni svet SO Litija, ter Ministrstvo za zdravstvo. O tej zadevi je že razpravljal Izvršni svet SO Litija dne 6.10.1994 in tudi istega dne poslanci občinske skupščine. Kot sem že predhodno omenil, bo objavljen v Uradnem listu predlog razpisa za dodelitev koncesije za omenjeni ambulanti za opravljanje primarne zdravstvene službe.
Naj povem še to, da so od uspeha poslovanja Zdravstvenega doma odvisni tudi osebni dohodki naših delavcev. Plače zavoda so odvisne tudi od prodaje zdravstvenih storitev na prostem trgu, kajti zavod priznava v kalkulacijah za leto 1994 le 2% za stimulativni del osebnih dohodkov. Dejstvo je, da so plače v zdravstvu zelo slabe. Če hočemo nagrajevati dobre in uspešne delavce, lahko po novem Zakonu o plačah, del sredstev, ki jih dobimo mimo Zavoda za zdravstveno zavarovanje s predhodno odobritvijo ustanovitelja, namenimo za stimulativni del osebnih dohodkov. Zato je logično, da nobeden zaposleni iz matične hiše ni pripravljen kriti izgube v Gabrovki in Dolah z več dela za tako pridobljena sredstva.
Direktor ZD Litija: Pavel dr. Lebinger
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
GASILSKO DRUŠTVO POLSNIK DOBILO NOV ORODNI AVTO
Na volilnem občnem zboru GD Polšnik v lanskem februarju so gasilci sklenili, da kupijo nov orodni avto, saj je sedanje vozilo že prevozilo 21 pomladi. Njihova tiha želja seje začela kmalu uresničevati. Treba je bilo prestopiti marsikateri prag pri pobiranju prostovoljnih prispevkov; odziv pri ljudeh je bil različen, vsak pa seje zavedal, da lahko rdeči petelin zaneti tudi njegovo poslopje.
Prijeten občutek so imeli gasilci, ko so marca letos v Mariboru prevzeli novo vozilo. Svoj dosežek so polšniški gasilci proslavili julija letos. Poleg domačinov so se slavja udeležili tudi gostje, med njimi župan Mirko Kaplja, g. Karlo Lemut in predstavniki številnih gasilskih društev s prapori.
Predsednik gasilcev Anton Razpotnik se je najprej zahvalil vsem, ki so pripomogli, da ima Polšnik nov gasilski dom, zadovoljivo orodje in opremo in končno tudi novo vozilo.
Župan Mirko Kaplja je ob pomembni pridobitvi vsem čestital in zaželel, naj bo vozilo pri opravljanju nalog varno za voznika in prisotne gasilce.
Domači župnik Janez. Jenko je najprej blagoslovil sliko sv. Florjana, ki krasi pročelje gasilskega doma, nato pa še okrašeno novo gasilsko vozilo.
Nato je župan predal ključe poveljniku društva, Antonu Raz-potniku ml., ki jih je izročil šoferju Franciju Gričarju, ta pa je prevzel vozilo v upravljanje. Z obvezo seje zahvalil in obljubil, da bo vozilo vedno v dobrem stanju.
Slavje so sklenili pevci MPZ Polšnik. Zabava seje zavlekla v noč ob zvokih ansambla KRIM.
Odbor GD Polšnik se vsem darovalcem še enkrat iskreno zahvaljuje za pomoč.
Amalija Razpotnik
STARŠI, MORDA JE VAŠ OTROK NADARJEN!
KAKO SE JE ZAČELA GRADNJA NOVE ŠMARSKE ŠOLE
Leta 1958 so v šmarski osnovni šoli zaradi pomanjkanja šolskega prostora uvedli pouk v treh izmenah, tako daje bila stara šola zasedena od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer, en oddelek pa je imel pouk v kulturnem domu. 4. oktobra je Franc Hostnik sklical sestanek občanov Šmartna z namenom, da se v kraju začne razmišljati o gradnji novega šolskega poslopja. Na sestanku je sodeloval tudi republiški poslanec Slavko Pungerčar, ki je zbranim povedal, kako pridobiti sredstva iz republiškega sklada za gradnjo šol, saj je denarja manj kot interesentov. Le-ta se bo dodelil tja, kjer bodo zainteresirani občani zbrali največ
samoprispevka. Priporočil je, naj v Šmartnem najprej pripravimo načrt in predvidimo zemljišče.
Nato smo oblikovali gradbeni odbor. Njegov predsednik je postal Franc Hostnik, pisec tega sestavka pa blagajnik. Odbor je sklenil, da SZDL kot najmnožičnejša organizacija skliče sestanek vseh Smar-čanov in okoličanov z edino točko dnevnega reda - izgradnjo nove šole in uvedbo samoprispevka zanjo. Sestanek je potekal v polni dvorani sedanjega kulturnega doma. Vsi so se strinjali, da je nova šola nujno potrebna in izglasovali tudi samoprispevek. Od zaposlenih delavcev naj bi denar zbra-
DONATORSTVO JE ČASTNO DEJANJE
Litijska fondacija, ki ima ime Villa Litta klub po najstarejšem znanem imenu za Litijo seje od maja letos, koje bila ustanovljena, že kar krepko postavila na noge.
Poleg vseh mogočih organizacijskih in formalnih opravil, je pričela fondacija tudi zbirati sredstva, opravljena pa je bila tudi že prva mecen-ska podaritev. Fondacija kot nepolitična, neprofitna in dobrodelna organizacija ima širok program, ki pa se pretežno nanaša na kulturno -izobraževalno dejavnost. Eden izmed poglavitnih programskih ciljev fondacije je sofinanciranje obnove Litijske matične knjižnice oziroma opreme za njeno delo.
Med drugim je fondacija organizirala tudi razstavo slikarja Iva Kisov-ca in članov ateljeja VIVO, v programu pa je tudi avkcija slik in umetnin, dobrodelni koncert, ples in aktivnosti ob 850-letnici Litije.
Fondacija zbira sredstva za te namene z donatorskimi prispevki v denarju, materialu in drugih oblikah, ki jih želijo posamezniki, podjetja in organizacije podariti fondaciji, kar predstavlja poleg neposrednih pridobitev za mesto Litijo tudi častno dejanje za donatorje.
Kdor se želi včlaniti v Villa Litta klub - FONDACIJA LITIJA, lahko dobi informacije na naslovu fondacije in sicer: Litija, Jerebova 14.
M.B.
ZVRGOLEVCKI V NOVO ŠOLSKO LETO
Z novim šolskim letom je v Šmartnem ponovno zaživel otroški pevski zbor "Žvrgo-levčki".
Otroci, preko 40 jih je, nekateri ostajajo zvesti vsa leta, se zbirajo vsako nedeljo ob devetih v župnišču, kjer jih prizadevnb in brezplačno že pelo leto vodi zborovodkinja Marjanca Vidic. Tako kot že nekaj let zapored tudi za letos pripravljajo vrsto prireditev, vsako tretjo nedeljo v mesecu pa prepevajo pri deseti maši.
L.H.
la podjetja sama, za ostale plačnike pa naj se organizira skupina aktivistov, ki naj bi jih vodila takratna učiteljica Marija Schvveiger. Akcija je uspela in zbrali smo toliko sredstev, da je gradbeni odbor lahko v celoti pokril vse stroške za načrte.
Po objavi teh sklepov krajanov Šmartna so v nekaterih podjetjih ugotovili, daje izglasovani sklep o samoprispevku nezakonit in za njih neobvezen. S tem so že v začetku naših prizadevanj ogrozili uspeh našega početja.
Začelo se je z delom. Franc Hostnik se je povezal s takrat priznanim projektantom ing. Navinškom, da bi pripravil načrt. Ravnatelj Stane Štrukelj pa je poskrbel za poročilo, ki naj bi prikazalo predvideno gibanje prebivalstva na območju šolskega okoliša. Delali so po veljavnih statističnih metodah in želeli so, da bi bilo število otrok čim večje. Pristali so pri 380 šoloobveznih otrocih, in na tej osnovi je ing. Navinšek izdelal načrt.
Vneti zbiralci so pri občanih Šmartna zbrali 182.799 din prostovoljnih prispevkov, darovalcev pa je bilo 25. Poleg njih so prispevali sredstva še kolektivi v znesku 255.000 din, tako da je bilo na voljo 437.799 din.
Za načrt in stroške poslovanja so porabili 187.759 din, 250.000 din pa so nakazali na sklad za negospodarske investicije občine Litija. Ko so bila zbrana vsa sredstva in plačan projekt nove šole, je predsed-
nik Franc Hostnik odšel iz Šmartna, nasledil pa ga je v odboru Ignac Gradi šek.
Ko je nastopil čas, da pri republiškem skladu nastopimo kot interesenti za kredit, je bila v gostilni Maček seja. Treba je bilo izbrati prostor za lokacijo šole. Izbrali smo cerkveno zemljišče, kjer sedaj stoji šola. Skupaj s pokojnim Francem Žužkom sva za odstop zemljišča zaprosila g. dekana Antona Gornika. Ko sva se oglasila pri njem, naju je z začudenjem sprejel. Koje uvi-del, da ga prosimo za njegov pristanek, da se nova šola zgradi na cerkvenem zemljišču, naju je prekinil in izjavil, da je samoumevno, da bo odstopil zemljišče za šolo.
Po tej zadnji seji odbora seje kmalu začelo z gradnjo. Nihče me nikdar ni pozval, da kot blagajnik položim račun o zbranih in porabljenih sredstvih, zato naj tudi ta zapis služi temu namenu.
Pomembno je tudi poudariti, da se je nova šola v Šmartnem zgradila prav zares po volji ljudstva. Vsak Šmarčan se je čutil dolžan, da prispeva k nameravani gradnji vsaj minimalni prispevek. Imel sem vtis, da so najvplivnejši komunisti Šmartna, ki v začetku niso bili v odboru, želeli, da se akcija izjalovi. No, krajani so odločali drugače in prispevali sredstva, ki so omogočila odboru, da je naročil in plačal načrt in še nekaj sredstev je ostalo, ki smo jih namenili skladu za izgradnjo nove šole.
Franc Sosič
Veliko premalo naredimo v slovenskem prostom za "NADARJENE" otroke in to zlasti na predšolskem področju. To je zlasti pomembno tudi zato, ker človekove sposobnosti in značaj z vzgojo v veliki meri oblikujemo v predšolskem obdobju. Nadarjeni otroci so neke vrste posebneži, imajo samosvoje "vzorce" obnašanja, utrujajo nas z vedoželjnostjo in če jim kot starši in vzgojitelji ne znamo prisluhniti, se ti otroci izgubijo v "povprečju" ali pa celo zaidejo na "kriva" pota. V Sloveniji odkrivamo "talente" šele v 7. razredu osnovne šole, kar pa je prepozno, posebno če imamo v vidu "buren" osebnostni razvoj predšolskega otroka. Otrok vse stvari v tem obdobju obvlada zlahka in igraje, saj se preko igre nauči tujih jezikov, matematičnih operacij, plavanja, slikanja, smučanja, igranja instrumentov, seveda s predpogojem, da otroku ničesar NE vsiljujemo, ga ne preobremenjujemo in upoštevamo njegov interes. Ko strokovnjaki pisarijo o nadarjenosti, se največkrat omenjajo "čudežni otroci" (Mozart, Freud, Edison, M. Curie), vendar tudi v našem okolju so ti "čudežni otroci", le poiskati jih je treba. Spominjam se še ne dveletnega otroka v "jaslih", koje poznal znamke avtomobilov, imel izredno bogat besedni zaklad in neverjeten spomin. Takega otroka je potrebno poiskati, njegovo nadarjenost negovati, "hraniti" in spodbujati.
Kaj lahko stori DRUŽINA?
Starši morajo "ŽIVETI" z otrokom, sodelovati morajo v otrokovi igri, otroka spodbujati in prisluhniti njihovim težavam. Mnogokrat se dogaja, da so otroci vključeni v najrazličnejše interesne dejavnosti (jezik, glasba,...) in toob neupoštevanju interesov otrok, otroci so preobremenjeni in ne dosegajo zaželje-nih ciljev. Pomembno je poudariti, da "nadarjenosti" ne bomo razvijali s posredovanjem "količine" spoznanj, ampak s kvaliteto vzgojnih prizadevanj staršev, vzgojiteljev in otrok.
Omenili bi nekatere posebnosti nadarjenih otrok v predšolskem obdobju:
- bogat besedni zaklad in ustvarjalno mišljenje,
- opazovanje podrobnosti,
- nenasitna vedoželjnost, ob postavljanju smiselnih in nenavadnih vprašanj
- raziskovanje v okolici, urejanje, zbiranje
- iskanje vzrokov dejanj, enkrat-nost idej...
Še in še bi lahko našteval, resnica pa je že davno odkrita: "Vsaka nadarjenost, tudi še tako izjemna, potrebuje spodbujanje in priznanje okolja, dobrega vzgojitelja ter razumna in ljubeča starša".
Franci Končar
TO IN 0N0 Z OSNOVNE ŠOLE GRADEC
DOBER DAN, ŠOLA
Učenci in učitelji Osnovne šole Gradec so že sredi ustvarjalnega dela. Šolsko leto traja šele slaba dva meseca, o delovnem in ustvarjalnem utripu, ki vlada na šoli, pa bi se dalo napisati že kar precej. Delovno gradivo novega zakona o osnovni šoli je že v razpravi in šole bodo začele vpisovati učence v nove programe leta 1997, štiri leta kasneje pa bo prenovljena 9-letna osnovna šola zajela že vse učence, od 1. do 9. leta šolanja.
ANGLEŠČINA ŽE V 4. RAZREDU
Ena izmed smernic, ki jih predvideva bodoči zakon, je tudi zgodnejše učenje tujegajezika. Tako kot druge osnovne šole v občini so tudi na osnovni šoli Gradec uvedli pouk angleškega jezika že v 4. razred po eno učno uro tedensko. Da ne bi bili, kot se to rado zgodi, prikrajšani učenci podružničnih šol, izvajajo pouk angl. jezika tudi na vseh štirih podružničnih šolah: na Vačah, v Kresnicah, Jevnici in Hotiču. Ure angl. jezika so vgrajene v reden umik in zato učencem nižjih razredov ni treba obiskovati pouka angl. jezika po pouku ali celo popoldne.
Poučujeta dve učiteljici: učence na matični šoli Marija Praunseis, na vseh štirih podružničnih šolah pa Alenka Zupančič, ki mora tako enkrat tedensko za eno uro obiskati vsako šolo. Brez službenega avtomobila, ki so ga v šoli kupili prav za takšne namene, bi bila seveda takšna organizacija dela veliko teže izvedljiva.
Tuj jezik na nižji stopnji tako predstavlja korak bliže k novi koncepciji šole na Slovenskem, ki bo, če bodo primerne kadrovske, prostorske in finančne zmogljivosti, zaživela za vse učence 1. 2001 - v novem tisočletju.
HIŠA V KATERI JE VRTEC »LUČKA«.
Foto: Karolina ŠuŠteršič
5«M   Loiw\ , U   SOETLO    tWLl, *£r\     OifiHl , lU   "tOPtO    SjOftl ,
SCU     MALA .TlfcObNA L.UCUA,
ti     RUBOVI tOM .
$Ct\    MALA ,t»fto&N,A LOttA, VLl      leTttA    48   %oii,
SEM ViGM ¥dA%lH   lofc.
~VQi tfTLc*,.
Iato .    ie.A,Mi   ne  -pneti   »enioM -Ta   "Ti   v*til loti  «£ Ml.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
LITERARNO GLASBENI VEČER NA PUNGARTU
Drugo oktobrsko soboto se je v šmarski kapeli na Pungrtu zbralo 60 ljubiteljev poezije in glasbe, da bi prisluhnili literarno-glasbenemu večeru, ki sta ga pripravila Krajevna skupnost Šmartno in Zveza kulturnih organizacij Litija. Poezijo p. Bena Lavriha in njegove sestre Nuše, ki sta doma iz Podroj - Vintar-jevca, živita pa v Ljubljani, sta predstavila Jelka Hostnik in Rajko Meserko, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli mladi ljubljanski glasbeniki Marjeta Zabu-kovec ter Samo in Danijel Homšak.
B.Ž.
NIVOJSKA DIFERENCIACIJA V ZADNJIH DVEH LETIH POUKA
Osnovna šola takrat že 9-letna bo zajemala tri obdobja. Ob koncu prvega obdobja, kjer bo ocenjevanje le opisno, bo notranja preveritev znanja iz materinščine in matematike.
V drugem obdobju, od 4. do 7. razreda, bo ocenjevanje že številčno pa tudi še opisno, učenec pa bo dokazal svojo sposobnost za napredovanje v zadnjo triado s preverjanjem znanja iz matematike, materinščine in tujega jezika.
Zadnja tri leta šolanja bodo učence pripravljala na različne srednje šole, zato tudi zakon predvideva nivojsko diferenciacijo pouka slov. jezika, angl. jezika in matematike v zadnjih dveh razredih osnovne šole.
Ta zahteva pa za učitelje šole v Gradcu ne predstavlja nič novega, saj prav takšno obliko nivojskega pouka prakticirajo že štiri leta, in so ena izmed petih osnovnih šol v Sloveniji, ki vodijo ta projekt v organizaciji Zavoda za šolstvo in šport. O dobrih in slabih straneh nivojskega pouka je bilo prelitega že veliko črnila, na šoli pa si vsekakor štejejo v čast, da je med različnimi variantami tega pouka v prenovljeno osnovno šolo uvedena oblika, povsem podobna njihovi.
V letošnjem šolskem letu na šoli poteka nivojska oblika pouka za učence 7. in 8. razreda kar pri štirih predmetih: matematika, materinščina, fizika in kemija, in to na treh težavnostnih stopnjah.
S tako obliko pouka so že v zadnjih nekaj letih, odkar je na osnovne šole preneseno zunanje preverjanje znanja ob koncu osemletke, dosegali lepe uspehe. Zaključno preverjanje znanja po predlogu novega zakona predvideva zunanje preverjanje iz slov. jezika, matematike in tujega jezika ter po izbiri še dveh predmetov: enega z družboslovnega in drugega z naravoslovnega področja.
PROJEKT"PETRA"ZA UČENCE 5. razredov
Računalniški projekt PETRA je že lansko šolsko leto navdušil pe-tošolce na matični šoli. Kljub zahtevni organizaciji pouka, saj je bilo treba upoštevati najrazličnejše stvari: od delitve vsakega razreda na dve skupini, od katerih je ena delala z računalniki, drugo pa je bilo treba ustrezno zaposliti, do tega, da je bil pouk računalništva vključen v normalni urnik in zaradi njega niso imeli -učenci nepotrebnega čakanja ali odpadanja ur.
Pri vsaki uri likovne vzgoje, tehnične vzgoje in slov. jezika sta bila prisotna dva učitelja: učitelj predmeta in računalničar, kar je spet terjalo dodatni napor pri načrtovanju urnika.
Letos s takšnim poukom nadaljujejo v 6. razredih, tokrat pri drugih predmetih, seveda pa ostane projekt PETRA za 5. razrede nespremenjen, kar pomeni, da bo
učilnica za računalništvo praktično zasedena ves dan.
RAČUNALNIŠTVO ZA MLADE IN STAREJŠE
Na šoli poteka fakultativni pouk računalništva od 4. do 8. razreda, ki je zelo dobro obiskan, predvsem pa kvalitetno poučevan. Kar pet učiteljev je usposobljenih za učenje računalništva, to so: V. Lo-gaj, I. Slabe, S. Letonja, G. Baš in T. Gombač.
Specifičnost šole je izobraževanje odraslih za delo z računalniki. Delajo z zaključnimi skupinami iz različnih podjetij in organizacij, pa tudi s posamezniki, ki bi se želeli naučiti teh, danes tako potrebnih veščin, seveda v popoldanskih terminih, ko je učilnica prosta.
Ustvarjene prihodke uporabijo za posodabljanje računalniške tehnologije, ki je že sedaj na zavidljivi ravni: samo v učilnici za računalništvo je 8 delovnih mest in mesto za učitelja.
Že ob koncu počitnic in v prvih dneh septembra se je usposobilo 32 učiteljev te šole za delo z računalnikom po verificiranem programu Zavoda za šolstvo in šport.
sme šteti za malenkost recimo hkratna organizacija nekaj ekskurzij in najrazličnejših športnih in kulturnih dejavnosti, kjer je bilo včasih samo v enem dnevu potrebnih tudi šest avtobusov in temu primerno število mentorjev in spremljevalcev otrok.
V splošno zadovoljstvo in brez večjih pomanjkljivosti seje teden aktivnosti tudi končal. Izvedli so ga od 26. do 30. septembra, to je teden dni pred uradnim tednom otroka, kar se je pokazalo za zelo pametno, saj je bila naslednji teden na vseh točkah, kijih navadno obiskujejo mladi, nepopisna gneča.
Iz analize, ki so jo opravili takoj naslednji leden, je videti, da so učenci z velikim navdušenjem sprejeli ekskurzije v bližnjo in daljno okolico. Petošolci so si ogledali Alpski svet, se ustavili v Bohinju in se popeljali na Vogel, šestošolci so odšli v Ljubljano, sedmošolci na Štajersko in osmo-šolci prek Vršiča v dolino Soče in obiskali Kobariški muzej I. sv. vojne.
V okviru kulturnih dni so imeli predstavljene najrazličnejše interesne dejavnosti, ogledali so si li-
V učilnici za računalništvo je živo od jutra do večera.
Foto: K. Šušteršič
tijske kulturne znamenitosti (5. razredi), znamenitosti okolice Litije (6. razredi) in Ljubljane (7. razredi). Osmošolci pa so odšli po poteh naših dolenjskih ustvarjalcev v Velike Lašče in na Trubarjevo Raščico.
Naravoslovni dnevi so potekali po vnaprej pripravljenem programu: petošolci so spoznali POLJE, šestošolci so govorili o EKOLOGIJI, sedmošolci o DREVESNIH VRSTAH, učenci osmih razredov pa so si zadali nalogo: KAKO PREŽIVETI V NARAVI.
Športni dan je v lepem, sončnem vremenu spravil na noge vse učence šole, ki so se zvrstili na lažjih, pa tudi na zahtevnejših pohodih. Posebno tisti, za osmošol-ce, ki so se podali od Litije do Čateža, je pokazal, da današnji človek vse preveč prostega časa presedi in mu zato vsaka daljša pot pomeni napor, ki je komaj še obvladljiv.
Učiteljice nižje stopnje in vseh podružnic so pripravile podoben teden dejavnosti, manj zahtevnih, pa tudi nič manj prijetnih, ki pa so kljub temu močno razgrele najmlajše šolarje.
Tudi naslednji teden je minil v prijaznem in prijetnem vzdušju. Pouk se je prepletal z najrazličnejšimi popestritvami (obiski knjižnice, kvizi, filmskimi predstavami), spraševanja pa je bilo malo ali skoraj nič.
Oktobra je učni proces napredoval "s polno paro" vse do 31. oktobra in 1. novembra, ko bodo krajše počitnice prinesle učencem nekaj dni odmora in zbiranja moči za daljše, do božičnih počitnic trajajoče obdobje, ko na vidiku ni nobenih praznikov.
Mija BERNIK
OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE
MLADOSTNIKI - NAŠI PRIJATELJI?
Vzgoja je bila vedno težka, odgovorna pa tudi nehvaležna naloga. Starši dajo otrokom življenje, jih hranijo, oblačijo, jih usmerjajo v izobrazbo in poklic, toda to ni vse. Njihova naloga je tudi, da otroke uvajajo v življenje, jim pomagajo, da postanejo zreli ljudje, enakovredni člani človeške družbe, sposobni vzeti nase tudi težke in odgovorne naloge odraslega človeka. Vzgojitelj mora postajati vedno manj potreben, dokler nc postane iz vzgojitelja le še svetovalec ali prijatelj, ker je tisti, ki gaje vzgajal, medtem postal samostojen.
Starši in vzgojitelji so z otroki imeli težave, odkar svet stoji. Da so, kakor danes mi, nekoč tudi obupovali nad mladino in vili roke nad njo češ, kaj bo iz nje. In kaj je bilo iz nje? Če bi se vse črne napovedi uresničevale, bi moral biti svet danes neprimerno slabši kot je bil nekoč, ugotavljamo pa, da ni bistvene razlike med ljudmi danes in nekdaj. Res jc, ob mladini doživljamo veliko neprijetnega, toda tudi veliko lepega, zrela leta pa človeka spametujejo, da poslane boljši kakor smo od njega pričakovali.
Priznati jc treba, da ima današnja vzgoja posebne težave, ki jih nekdanji časi niso poznali. Razlog je v tem, da sc vse tako hitro spreminja. Spreminjamo se mi odrasli, še bolj kakor mi se spreminja naša mladina, skupaj z nami pa se spreminja vse na svetu.
Nekoč jc oče upravičeno rekel: tako je delal moj ded, tako je delal moj oče, tako delam jaz in tako bo delal moj sin. Sin je videl, da drugače ne gre in je dal očetu prav. Bila je torej neka stalnost in trdnost, na katero so se vsi naslanjali.
Danes je drugače. Stalnosti in gotovosti v mnogih ozirih ni. Kateri sin danes orje z voli in plugom, kakor je videl svojega očeta? Kateri sin danes prosi očeta za denar, kakor je bilo nekoč, če ga ima več kakor oče, ki je ostal kmet, sin pa v tovarni zasluži bolje kakor oče na kmetiji. Tako je na vseh področjih, tako je tudi na vzgojnem. Načela, ki so nekoč veljala, so danes pod vprašajem; vrednote, ki
so jih nekoč vsi sprejeli, danes mnogim ne pomenijo nič.
Zato so in smo vzgojitelji poleg splošnih težav dandanes še v posebni zadregi: na kaj naj danes svoje vzgojne prijeme naslonimo, na kaj naj se sklicujemo, da bodo imeli splošno veljavo in trdno podlago.
Ko je bil Janko še deček, je očeta občudoval, rad je bil pri njem, ponosen je bil nanj. Sedaj se dogaja ravno nasprotno. Preveč očetovih napak je spoznal, da bi ga še naprej občudoval, njegovih pridig pa je sit že do grla. Kjer le more, sc mu upira in nalašč dela drugače, kot reče oče. Svojega početja si sicer ne zna razložiti, toda v njem je nekaj uporniškega. Občutek ima, daje oče trd graščak, on, Janko, pa je Matija Gubec, sicer slabše oborožen od očeta, toda bori se za svobodo in svoboda mora zmagati. Ko mu oče in mati govorita: dokler si v naši hiši, ješ pri naši mizi in se oblačiš, kar ti mi kupimo, boš tudi delal, kar mi hočemo, jima odbrusi: zakaj sta me pa rodila, sedaj me pa prenašajta, nisem kriv, da sem tu in takšen.
Janko sicer ni vedno tak, zna biti zelo dober fant, toda so trenutki, ko prav uživa v tem, da jezi očeta in mamo.
Podobno je z Metko. Ni še dolgo, koje bila najbolj srečna, če se je smela držati mame za roko. Sedaj ne bi šla za nič na svetu z mamo po ulici. Vse sošolke bi seji smejale: glej jo, ta se pa še mame drži za krilo. Kadar pa pride s starši navzkriž, se ne upira kakor Janko, ampak se potuhne, zapre vase, ne odpre ust, dela pa vse po svoje. Prava tiha voda. Naj oče in mama vesta, kdo je ona.
Skratka, mladi ljudje ne prenesejo avtoritete, posebno, če je ta prezahtevna in zapovedujoča. Namesto tega pa zelo kritično, preveč kritično presojajo odrasle. Tudi najboljši izmed nas bo dobil komaj zadostno oceno pred njihovo strogo izpitno komisijo.
Tako mora biti, čeprav je boleče. Lc tako bodo postali samostojni ljudje, sposobni lastnega presojanja in odgovornega odločanja.
Po knjižici F.C. Starši in mladostniki priredila Lučka Hostnik
Licenco za to usposabljanje je pridobila ga. Iva Slabe, ki je na šoli tudi vodja projekta PETRA.
Želja vodstva šole je, pridobiti koncesijo za izvedbo programa, ki bi brezposelne usposabljal za delo z računalniki, različne dokvalifikacije in prekvalifikacije.
OB TEDNU OTROKA
Letošnji teden aktivnosti, ki je potekal z namenom: pripraviti učencem za njihov praznik teden dni drugačnega, bolj pestrega pouka, so si učitelji zamislili že ob koncu lanskega šolskega leta.
Vodstvo šole pa je med počitnicami pripravilo podroben načrt dejavnosti vse od športnih, kulturnih in naravoslovnih dni do ekskurzij, kjer je bilo treba dodobra predvideti vsako malenkost, če se
ŠMARSKI VRTEC POSKUSNO SPREJEL ZUNANJE OTROKE
Predšolski otroci Šmartna in okolice so bili deležni prijaznih ugodnosti, ki jih je nudil šmarski vrtec. Štiri in pet letni otroci, ki niso vključeni v nobeno obliko organiziranega varstva, so dva meseca, dvakrat tedensko po dve uri, uživali in ustvarjali s prijaznima vzgojiteljicama Mileno in Ma-ridi. Preko trideset otrok je redno in z velikim navdušenjem obiskovalo te urice. Hvala gospodu Končarju in poslancem, ki so to omogočili. Pa vendar te urice so se končale
prekmalu, menda zaradi denarja.
Poslanci, tudi vi ste odgovorni za naše otroke. Če ne verjamete, pridite enkrat pogledat te žareče oči, ko malčki hitijo v vrtec ali domov. (Pa ne tisti, ki so tam 10 ur, ampak tisti, ki jim takšna oblika pomeni prvi stik s svetom izven domačega gnezda). Če ne boste razmišljali o alternativah organizirane vzgoje, bo to storil kdo drug.
LH
DRUŠTVENA DEJAVNOST OBVESTILA
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur.l.RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur.l.RS, št. 5/93) je Izvršni svet občine Litija na 113. seji dne 20. 10. 1994 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za občino Litija (PUP 1,3, 4, 5 in 6)
1. člen
Javno se razgrnejo osnutki prostorsko ureditvenih pogojev za občino Litija (PUP 1, 3, 4, 5 in 6) za območja:
- krajinske zasnove obvodnega prostora reke Save
- krajinske zasnove Slivna - Zasavska gora
- krajinskega parka Žantboh - Ostrež
- krajinskega parka Ljubljana-Moste-Polje-Litija
- vsa ostala območja in naselja v občini razen območja Urbanističnih zasnov za naselje Litija - Šmartno, ki jih je izdelal Razvojni center Celje, Planiranje d.o.o. pod št. naloge 14/92-94 v mesecu oktobru 1994.
2. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija , Jerebova 14, Litija in sicer 30dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
V teku javne razgrnitve bo Oddelek za urejanje prostora Občine Litija skupaj s krajevnimi skupnostmi organiziral javno obravnavo, ki bo v sredo 26.10.1994 ob 16. uri v prostorih občine Litija, Jerebova 14, Litija.
4. člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija.
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-1/90-6 Lilija, dne 20. 10. 1994
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE: OBČINE LITIJA Slavko ROKAVEC l.r.
SPOŠTOVANI LITIJANI, LITIJANKE!
V tem šolskem letu smo se odločili, da bomo poskušali zbrati obstoječe podatke in dokumentacijo o naši šoli, to je o "stari" šoli Litija, kot jo pogosto imenujemo.
Vemo, da ima ta šola bogato zgodovino, pa vendar so mnoge njene zanimivosti odšle v pozabo, saj je bilo veliko dokumentacijskega gradiva uničenega in izgubljenega med vojno, pa tudi še kasneje ob adaptacijah, prezidavah, reorganizacijah šol.
Zalo prosimo Vas, ki morda hranite v družinskih zbirkah fotografij ludi takšne, ki se kakorkoli nanašajo na našo šolo, da nam jih posodile ali podarite, če menile, dajih ne potrebujete več. Mnogo dokumentacijskega gradiva (fotografije, članki iz časopisov, spričevala iz te šole, eventuelni drugi izdelki iz te šole=jc običajno mogoče najti na podstrešjih starih hiš, zal pa velikokrat takšne stvari končajo na smetišču.
Da bi ohranili še listo malo slarc dokumentacije, ki je ostala kje na varnem, prosimo za Vašo pomoč in sodelovanje.
Karkoli bi nam radi posredovali, nam lahko pošljete na naš naslov (OŠ Lilija, CKS 2,61270 Litija), ali pa nas pokličite na tel. številko 883-147.
Z veseljem bi Vas ludi sprejeli, če nas obiščete.
Kolektiv OŠ Lilija
MLADI GASILCI NA 14. SREČANJU MLADIH IZ SLOVENIJE
V programu aktivnosti gasilskih društev v OGZ Litija v mesecu oktobru 1994-mesecu varstva pred požarom in 125. letnico gasilstva na Slovenskem je bila udeležba na 14. srečanju članov gasilskih društev "Mladi gasilec" Slovenije, katerega je organizirala Gasilska zveza Slovenije in Republiška uprava za zaščito in reševanje. Srečanje in tekmovanje je potekalo v Domžalah 30.9. in 1.10.1994.
Letošnji program je obsegal praktično tekmovanje v gasilskošportnih disciplinah, likovnih izdelkih, izdelavi šolskih glasil na gasilsko zaščitno tematiko in tehnične izdelke s področja gasilstva, zaščite in reševanja na temo "Zaščitimo, ohranimo, koristimo".
Našo občino so zastopali mladi gasilci - člani društev "Mladi gasilec" iz Dol, Kresnic, Jevnice in Vač.
Tekmovanje je izredno uspešno potekalo, kar je gotovo rezultat dobre priprave vseh, ki so bili vključeni v organizacijo srečanja kot tudi samih tekmovalcev.
Tako so v skupini mlajših članov, kjer je tekmovalo 16 ekip, mladi člani iz GD Jevnica zasedli odlično 4. mesto.
V skupini starejših enot, kjer je tekmovalo 45 ekip, pa so se uvrstile ekipe na
7. mesto - GD Vače
10. mesto - GD Kresnice
27. mesto - GD Dole
Na srečanju je tekmovalo 61 ekip iz 57 osnovnih šol Slovenije.
Komisija za ocenjevanje glasil je izbrala 3 najboljša po vsebinskem in oblikovnem vidiku glasila na temo "Zaščitimo, ohranimo, koristimo", med katerimi je bilo izbrano na 2. mestu glasilo "Petelinček" iz Osnovne šole Vače.
Za likovne izdelke in plakate pa so prejeli posebna priznanja mladi člani Brigita Plemenitaš iz Vač, Barbara Cerar iz Jevnice, Lajovec Marko iz Kresnic in Hribar Janez, iz Dol.
Da so bili doseženi tako dobri rezultati, gre zahvala zagnanosti mentorjem v gasilskih društvih, pedagogom osnovnih šol ter vsekakor učencem-tekmo-valcem iz društev "Mladi gasilec".
Občinska gasilska zveza Litija
DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE
Državnega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta, ki je bilo 8. oktobra 1994 v Kranju, so se udeležile tekmovalne enote iz občine Litija in to iz gasilskega društva Liberga, Sava in Vače. Vse tekmovalne enote iz omenjenih GD so zasedla na lanskem območnem tekmovanju prva mesta v posameznih kategorijah, s katerimi so se uvrstili na državno tekmovanje.
Doseženi rezultati po kategorijah na državnem gasilskem tekmovanju v Kranju:
Mladinci: 10. mesto CD SAVA Mladinke: 5 mesto GD SAVA
V vsaki kategoriji je tekmovalo 29 tekmovalnih ekip. ČLANI A: 24. mesto GD VAČE - tekmovalo je 42 ekip ČLANICE A: 19. mesto GD VAČE - tekmovalo je 28 ekip ČLANI B: 22. mesto GD LIBERGA - tekmovalo je 40 ekip Tekmovanje je imelo tudi izobraževalni namen, kajti več znanja pomeni
uspešnejše gasilsko delo.
Vsem tekmovalnim enotam, ki so zastopale našo občino, iskrene čestitke za dosežene rezultate.
Občinska gasilska zveza Lilija
GORE '95
CELO LETO MED GORAMI
Koledar Papirne galanterije s liskom iz Lilije bo tokrat imel planinske motive.
Papirna galanterija s liskom iz Lilije je že izdelala stenski koledar za lelo 1995. Tokrat bodo na posameznih straneh motivi iz naših gora. Zato ima koledar ludi naslovnico z napisom "GORE 95".
Dvanajststranski koledar ima na vsaki strani poleg motiva z gora, še dve manjši sličici z. gorskim cvetjem, kar ga je še dodatno polepšalo. Posamezne strani se obračajo in jih bo možno ohraniti skozi celo leto. Na spodnjem delu koledarja je možnost za dotisk logotipa, kar je zanimivo zlasti za podjetja, društva itd. Koledarje pakiran v lični zaščitni vrečki in je seveda nadvse primeren tudi za darilo. Kupiti ga je možno že sedaj in sicer kar neposredno pri proizvajalcu Papirni galanteriji s tiskom Jovanovič Aco v Litiji, Valvasorjev trg 9a. Cena koledarja je 400,00 SIT brez prometnega davka. Naročila je možno posredovati tudi po telefonu (061) 883-843. Pri naročilu večjih količin pa je cena nižja.
Zapisal: Franjo Brglez
Naslovnica stenskega koledarja za drugo leto, ki gaje izdelala "Papirna galanterija s tiskom" i Litije.
GRIPA - CEPLJENJE
Obveščamo vas, da se tudi v letošnjem letu lahko cepite proti gripi. Za cepljenje se prijavite v kartoteki ZD Litija. Cepiti se bo mogoče po 25. oktobru. Cena 1 doze cepiva znaša 500 SIT. Cepljenje priporočamo predvsem starejšim osebam, kroničnim bolnikom in mlajši populaciji, ki je v preteklih letih najbolj obolevala.
ZD Litija
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščam, da sem odvetniško pisarno preselil na naslov Ul. Mire Pregljeve 4, v Litiji (nad novo PTT).
ODVETNIK MIROSLAV BREGAR
pisarna: Ul. Mire Pregljeve 4, 61270 Litija, p.p. 63 telefon: (061)884-297 fax: 884-297 uradne ure:
9.00 -12.00 (od pon. do petka) 16.00- 18.00 (pon. in sreda)
OBVESTILO 0 ŽALNIH K0MEM0RACIJAH OB DNEVU MRTVIH
Vse občane obveščamo, da bodo žalne komemoracije v:
- Gabrovki 28.10.1994 ob 12. uri na pokopališču v Gabrovki
- Jevnici 31.10.1994 ob 16.30 uri pred spominskim obeležjem, NOB v Jevnici
- Kostrevnici 28.10.1994 ob 11. uri pred spominsko ploščo padlim v NOB v Kostrevnici
- Kresnicah 31.10.1994 ob 18. uri pred spominskim obeležjem padlim v NOB v Kresnicah
- Litiji 31.10.1994 ob 17. uri pred spomenikom NOB v Litiji
- Polšniku 1.11.1994 obli. uri na pokopališču v Polšniku
- na Savi 28.10.1994 ob 11.30 uri pred spominskim obeležjem padlih v NOB na Savi
- Šmartnem 31.10.1994 ob 16. uri pred spomenikom NOB v Šmartnem
-Štangi 27.10.1994 ob 10.30 uri pred spomenikom NOB v Štangi
- na Vačah 30.10.1994 ob 11. uri na pokopališču pri grobišču padlih v NOB
Vse občane, predvsem pa svojce padlih in člane ZB prosimo, da se komemoracij udeleže v čim večjem številu.
Občinski odbor ZZB NOV LITIJA
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LITIJA Oddelek za proračun in družbene dejavnosti
Številka: 08-11/190-94 Datum: 4. 10. 1994
Na podlagi sklepa sili. seje dne 23. septembra 1994 Izvršni svet Skupščine občine Litija objavlja
POZIV
k izstavljanju ponudb za sklenitev pogodbe o koncesiji za izvajanje javne zdravstvene službe na Dolah in v Gabrovki
1. Izvršni svet Skupščine občine Litija objavlja poziv k izstavljanju ponudb za sklenitev pogodbe o koncesiji za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Osnovna zdravstvena dejavnost bi se opravljala v obstoječih zdravstvenih postajah na Dolah in v Gabrovki in s pomočjo razpoložljive opreme.
2. Koncesionar lahko izven obsega te dejavnosti opravlja tudi druge sorodne dejavnosti, ki pa morajo biti v skladu s predpisi in namembnostjo poslovnih prostorov.
3. Na natečaj se lahko prijavijo zdravstveni delavci, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Ur.l.RS št. 9/92). Z izbranim najugodnejšim ponudnikom bo Izvršni svet sklenil pogodbo o koncesiji. Prednost pri izbiri bodo imeli zdravstveni delavci, ki so vključeni v obstoječo mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini Litija in bi želel i dejavnost opravljati zasebno. Merilo pri izboru ponudnika bodo tudi ponujeni pogoji najema prostorov in opreme.
4. Pisne prijave za natečaj sprejema Občina Litija, Oddelek za proračun in družbene dejavnosti, Jerebova ulica 14, Litija do 15. 11. 1994.
D.OO.
POlUlfllR U PROJEKTANTSKI !N IZVAJALSKI INŽENIRING SAVSKA i, LITIJA TELEFON : jjj^ ff^fft?
NASTOPIL JE NAŠ ČAS.
I SMO MLADI IN PODJETNI INŽENIRJI V ARHITEKTURI IN GRADBENIŠTVU.
PROJEKTIRAMO, ADAPTIRAMO, OBLIKUJEMO IN UREJUJEMO VSE, OD
ZIDANIC, STANOVANJSKIH HIŠ, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV, NOTRANJIH IN
ZUNANJIH UREDITEV DO CELOSTNIH PODOB IN ZNAKOV ZA VIZITKE ZA PODJETJA IN
PODJETNIKE.
PREVZAMEMO TUDI INŽENIRING IN NADZOR NAD GRADNJO. POZANIMAJTE SE ZA NAS IN ZA NAŠE REFERENCE.
I        PROSTORE IMAMO V MANSARDI OBJEKTA PRI TENIŠKIH IGRIŠČIH V LITIJI.
IZ MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V mesecu septembru seje na območju občine Litija rodilo 6 dečkov in 4 deklice.
Na gradu Bogenšperk seje poročilo 55 parov, med njimi: Handanagič Vehbija, gradbeni inštruktor iz Litije in Rekano-vič Hikmeta, delavka iz Litije. Tome Vojko, delavec iz Velike Preske in Mimič Gordana, pomočnik tekstil.konfekc. iz Velike Preske. Kovačič Roman, vzdrževalec iz Litije in Dobravec Polona, frizer iz Litije. Razpotnik Andrej, ing. strojništva iz Kresniškega vrha in Hauptman Leonida, zdravstveni tehnik iz Litije. Kolesa Ciril, delavec iz Volčje jame in Martinčič Magda, šivilja iz Kamnega vrha. Burja Jernej, elektromonter iz Za-vrstnika in Kres Vesna, komercialni tehnik iz Litije. Skarja Igor, šofer iz Malih sel in Čeme Simona, gradbeni tehnik iz Kresnic. Umrli v mesecu septembru:
Ključevšek Marija, stara 82 let, iz Vač. Pečar Frančišek, star 72 let, iz Jevnice. Vahčič Vincenc, star 67 let, iz Litije. Repovš Vida, stara 80 let, iz Renk. Logar Robert, star 68 let, iz Kala pri Dolah. Sepec Franc, star 67 let, iz Litije.
TRGOVINA BIBA	
VSE ZA OTROKA NA ENEM MESTU	
plenice Pampers	1.750 SIT
plenice Chicco	1.550 SIT
hrana za dojenčke	
Aptimil	526 SIT
Hip sokovi in kašice	150 SIT
bundice od	6.900 SIT
hlače od	1.890 SIT
tople pajkice od	980 SIT
OPREMA ZA DOJENČKE	
UGODNE CENE	
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA
VABI
k sodelovanju izvajalce prireditve OTROŠKI ZIV-ŽAV v ŠPORTNI DVORANI LITIJA
Za izvedbo prireditve smo rezervirali SOBOTO, 24. decembra 1994.
Prijave pričakujemo do 4.11.1994.
Informacije dobite na sedežu podjetja Ponoviška c. 15 ali po telefonu št. 883-005.
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA
OBJAVLJA
potrebo po delavcu za
dela in naloge vzdrževalca
- reditelja v ŠPORTNI DVORANI LITIJA.
Objava velja do izbora delavca.
Informacije oz. pisno obvestilo o pogojih lahko dobite na sedežu podjetja Ponoviška cesta 15 ali po telefonu št. 883-005.
PRODAJALNA, KI JI Ml PARA !
SMO ŽE TRI MESECE V NOVIH PROSTORIH TRGOVSKEGA CENTRA REMY ! NAŠE POLICE SO ZALOŽENE Z VSEMI MOGOČIMI IGRAČAMI, OTROŠKO OBUTVIJO, ŠOLSKIMI POTRBŠČINAMI, FOTOMATERIJALOM IN FOTOAPARATI, BATERIJAMI.......
V MESECU OKTOBRU, NOVEMBRU IN DECEMBRU PA GOSTUJEMO VELIKO .   NAGRADNO IGRO LEGO ! ŽREBANJE JE VSAK MESEC ! NAVODILA DOBITE V PRODAJALNI JURČEK, ULICA MIRE PREGLJEVE 4, TELEFON: 883 546
*>>HuuS>nuu JBRftvftM dwS|k
Utihnil je Tvoj glas,
ostalo je tvoje plemenito srce,
ostali so sledovi Tvojih pridnih rok,
nam pa kruto spoznanje, da Te nimamo več.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ROBERTA LOGARJA
iz Kala pri Dolah 6 14.6.1926 - 4.9.1994
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili, kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in darovali za maše.
Posebna zahvala g. Vrtačniku za tako lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Ti nisi umrla, ti samo spiš,	
ko bomo umrli mi,	
takrat bos umrla tudi ti.	
	V SPOMIN
	METKA
t '	KOKALJ
<. 'Tak.	Minilo je drugo leto, odkar si nas
i rs,	zapustila.
	mož Viki, sinova Dejan in Bojan
V SPOMIN
26. oktobra mineva pet žalostnih let, ko nas jc za vedno zapustila naša
MIMI PAJER
Hvala vsem, ki se je spominjate!
Vsi njeni
Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljena Te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala.
V SPOMIN
ANGELI JUDEŽ
roj. Šuštar iz Slivne
11. oktobra mineva dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica.
Ostala je praznina, za vedno pa boš ostala v najlepšem spominu v naših srcih.
S tiho bolečino vsi njeni
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil dragi mož, ata, ded in praded
ANTON
v v
coz
iz Male Kostrevnice 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Zahvala gasilcem, pevcem, g. Ložini za lep govor in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih.
A. Škerl
Te dni mineva pet žalostnih let, odkar Te ni več med nami in je dom brez Tebe prazen in žalosten, dragi dobri mož, oče in dedek
BLAŽO VUKOVIĆ
25.3.1927 -1.11.1989
Vsi Tvoji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
VINKA VAHČIČA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poklonit v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali čudovito cvetje in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala gasilcem za častno stražo, lep govor in vsem ostalim gasilcem za številno spremstvo.
Hvala tudi šmarskim pevcem za poslovilne žalostinke, trobentaču, g. Masniku in posebna zahvala dr. Ptičarju in ostalemu osebju ZD Litija.
Žalujoči vsi njegovi
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nam dragega in ljubečega moža, očija, sina in brata
ALOJZA URŠIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili toliko prelepega cvetja, sveče, ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Neizmerno smo hvaležni prijateljem, ki so nam sleherno minuto pomagali in stali ob strani v teh tako bolečih trenutkih - Acu in Andreji Jovanovič, Mirni Tišler, sestri Moniki iz ZD Litija ter pevcem za zapete žalostinke.
Hvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in ganljive besede preranega slovesa, ki so našega plemenitega in dobrega Alojza pospremile v večni mir.
Uršičevi in Savškovi
Leta, letni časi, meseci, tedni in dnevi se menjavajo, ljubezen, spoštovanje ostane (Tončka)
V SPOMIN
STANE ROZMAN
2.10.1987 - 2.10.1994
Zahvaljujemo se vsem, ki se našega očija spominjajo ali pa se jim korak ali misel ustavi na njegovem preranem zadnjem domu.
Posebna zahvala gre našim dobrim sosedom, prijateljem, svakinji, svaku, teti Mici in njihovim družinam.
Vsem prisrčna hvala!
Njegove: Tončka, Vanja in Melita
) ŠPORT IN REKREACIJA A
TENIS
ZAKLJUČEK TENIŠKIH TEKMOVANJ
Tenis park AS Litija je v soboto, 8. oktobra, na Večeru prvakov podelil nagrade in priznanja najboljšim tekmovalcem letošnje poletne sezone. Rezultati:
Žensko občinsko prvenstvo - absolutna kategorija
1. Zebič Brigita
2. Jovanovič Andreja
3. Zidar Jolanda in Bokal Maruša
Sponzor občinskega prvenstva za ženske je bilo Zlatarstvo SAFIR, ki jc za najboljše štiri prispevalo lepe prstane.
Liga DAME:
1. Erjavec Majda
2. Vrhovec Olga
3. Bizjak Tatjana in Jovanovič Andreja
Liga DEKLETA:
1. Zcbič Brigita
2. Vrhovec Karmen
3. Steiner Urška in Steiner Tina
Sponzor ženskih lig jc Urarstvo BIG-BEN, Primož Novak, Litija, ki je najboljšim namenil lepe ročne ure.
Občinsko prvenstvo za ženske dvojice:
1. Zebič Brigita in Bizjak Andreja
2. Jovanovič Andreja in Lebinger Mojca
3. Vrhovec Olga in Vrhovec Karmen Moški pa so se odrezali takole:
Občinsko prvenstvo moški - absolutna kategorija
1. Pajer Marjan
2. Novak Primož
3. Bizjak Tomo in Ahčin Aleš
Občinsko prvenstvo moški - dvojice
1. Novak Primož in Boltin Marko
2. Pajer Marjan in Sedevčič Beno
3. Rozman Blaž in Strmec Mitja ter Bizjak Tomo in Praprotnik Gorazd
Pokal AS
1. Strmec Mitja
2. Rozman Blaž
3. Ahčin Aleš in Bizjak Tomo
Masters 1. občinske lige:
1. Bizjak Tomo
2. Novak Primož
3. Pajer Marjan in Ahčin Aleš
Vsa ta tekmovanja potekajo pod okriljem litijske športne zveze, zato je pokale in medalje podelil njen predsednik Igorij Parkelj.
M.J.
Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 10. novembra 1994
OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU
V organizaciji SD Jevnica (balinarska sekcija) je bilo 1. oktobra 1994 občinsko prvenstvo dvojic v balinanju. Razpisu se je odzvalo 12 tekmovalk in tekmovalcev iz KS Jevnice, Kresnic in Ribč.
Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah po tri ekipe na dvostez-nem balinišču ŠRC Jevnica. Za prva tri mesta pa so se pomirile prvo in drugo uvrščena ekipa iz vsake skupine.
V končni uvrstitvi je zmagala dvojica Obolnar L. Godec J. Jevnica, drugo mesto je osvojila dvojica Voglar V. Pleško A. Kresnice - Ribče in tretja je bila dvojica Zupančič D. Zupančič R. Jevnica.
G. J.
KONČANA EKIPNA TENIŠKA REKREACIJSKA LIGA
Na igriščih SD Jevnica je v avgustu in septembru potekalo ekipno teniško tekmovanje rekreativcev, ki se gaje udeležilo 10 teniških ekip iz občine Litija in bližnje okolice.
Vsako ekipo je sestavljalo od 3 do 5 igralcev, sodelovali pa so: AS I. Litija, AS veterani, AS mladi, Jevnica, Fit top Mengeš, Senožeti, Vinje - Dol, Maros in Prfoksi iz Litije ter Kino-outsiderji iz Ljubljane.
Ekipe so v prvem krogu tekmovale v dveh skupinah, kjer se je pomerila vsaka z vsako v dvoboju treh različnih posameznikov in ene dvojice. Uvrstitve iz posameznih skupin pa so ekipam določile nasprotnike v play off-u. Na zaključnem turnirju 24.9.1994 je imela največ uspeha in športne sreče ekipa Tenis kluba AS I. iz Litije, ki je v finalu po zelo dobri igri premagala svoje starejše člane, ekipo veteranov.
Za zmagovito ekipo so nastopili: Aleš Ahčin, Blaž Rozman in Mitja Stnnec, ki je bil na koncu tekmovanja, brez izgubljenega dvoboja, izbran tudi za najboljšega igralca Ekipne poletne teniške rekreacijske lige.
SD Jevnica
PLANINSKI KOTIČEK
V poletnih mesecih sta okrogla življen jska jubileja praznovala dva dolgoletna člana upravnega odbora PD Litija. Ana Mohar-Cača, podpredsednica društva in neumorna organizatorka in voditeljica vseh dosedanjih planinskih taborov, ter planinska vodnica in mentorica, seje z Abrahamom srečala ravno v času letošnjega planinskega tabora na Pokljuki.
Albin Ankon, upokojeni direktor splošnega sektorja Predilnice Litija, ki svojo ljubezen do narave kaže tudi kot lovec, pa je praznoval 80. rojstni dan.
Litijski planinci obema jubilantoma želimo še veliko zdravih let in se jima zahvaljujemo za njuno dosedanje delo.
V letošnji jeseni sta znana savska planinca Marko Drnovšek in Marjan Omerzel skupaj dopolnila sto let. Sklenila sta, da bosta takšen jubilej proslavila delovno, vsak od njiju se bo v letošnjem letu tolikokrat povzpel na Zasavsko sveto goro, kot ima let. Prvo oktobrsko soboto je tako Marko v vpisno knjigo v planinskem domu vpisal svoj 46., Marjan pa 54. letošnji obisk. Pred planinskim domom se je zbralo veliko njunih prijateljev, savskih planincev, ki so znova dokazali, da jim dobre volje in domislic zlepa ne zmanjka.
_KOŠARKA_
DOBER START KOŠARKARJEV ISKRE LITUSA
Košarkarji Iskre Litusa so pričakali prvenstvo v novi sezoni dobro pripravljeni. Po 6. kolih tekmovanja v SKL A2 ligi so poleg Interjerja (Krško) in Loka Kave (Škofja Loka) še neporažena ekipa.
Pregled dosedanjih (xtigranih prvenstvenih tekem:
1. ISKRA LITUS : COMKT 92:57 (44:30)
V prvem kolu sezone 1994/95 so Litijski igralci pod vodstvom trenerja Andreja Žagarja premagali goste iz Slovenskih Konjic. Tekma je bila odločena v 12. minutah, ko so domačini predvsem nadigrali igralce Cometa in odšli na odmor s 14 točkami prednosti.
V drugem delu srečanja ni bilo igralca gostujoče ekipe, ki bi lahko zaustavil razigranega Narata, Kandžiča, Peterlina in temu primerni je tudi končni rezultat.
2. JEZICA : ISKRA LITUS 57:64 (29:30)
Obe ekipi enakovredna nasprotnika, čeprav so igralci Iskre Litusa vse do 36. minute (50:45) vodili. V nadaljevanju je prišla do izraza fizična pripravljenost, ki sojo znali gostje iz Litije dobro izkoristiti. Najboljši igralec (državni repre-zentant) je bil igralec Iskre Litusa Janko Narat.
3. ISKRA LITUS : SLIVNICA 89:75 (51:41)
Igralci Iskre Litusa so povedli takoj na začetku in vodili preko cele tekme. V prvem delu srečanja so priigrali 10 točk prednosti, ki so jih držali vse do 35. minute, ko so popolnoma popustili in gostje izkoristili, toda za zmago je bilo premalo časa.
4. ELEKTRA : ISKRA LITUS 68:72 (38:33)
Domača ekipa je vodila vse do 35. minute, ko so jih gostje iz Litije ujeli pri rezultatu 59:59. V zadnjih minutah srečanja pa so igralci Elektre zaradi prevelike želje po zmagi naredili preveč napak, kar so znali igralci Iskre Litusa dobro izkoristiti.
5. ISKRA LITUS : COLOR (MEDVODE) 103:73 (52:30)
V prvih sedmih minutah so si igralci Iskre Litusa priigrali 18 točk prednosti (20:2), ki so jih v nadaljevanju še povečevali.
V drugem delu srečanja so bili ekipi obeh klubov bolj izenačeni. Možnost igranja je dobil mladi 15-letni kadet (član državne kadetske reprezentance) Mario Japič, ki letošnjo sezono prvič nastopa z» člansko ekipo Iskre Litusa. Dosegel je prvi koš (dve pomembni točki).
6. NOVA GORICA : ISKRA LITUS 57:78 (30:33) (Ker je bila tekma v Novi Gorici odigrana tik pred zaključkom redakcije, bo komentar v naslednji številki).
Tekst in slika: Karolina Šušteršič
MALI NOGOMET
ZASAVSKA MEDOBČINSKA LIGA VETERANOV V MALEM NOGOMETU
Končala seje zasavska medobčinska liga veteranov v malem nogometu. Sodelovalo je 6 ekip iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Dol in Litije.
Litijo je zastopalo društvo Rekreativci 77, ki šteje 28 članov. V Ligi in na zaključnem turnirju v Zagorju so dosegli odlično 2. mesto. Ponovno so dokazali, da se igra v Litiji dober nogomet, pa čeprav pri teh letih. S to tradicijo misli društvo v prihodnjem letu nadaljevati. Seveda jim tu stojijo ob strani zvesti sponzorji: Istra benz Koper, Maros trgovina d.o.o., CRP, d.o.o. Brežice, BTC, d.d. Ljubljana, Mercator Litija, Adapt, d.o.o. Logatec, Papirna galanterija s tiskom Litija. Lestvica zaključnega turnirja:
1. Rudar Trbovlje
2. Rekreativci 77 - Litija
3. Praprcče - Zagorje
4. Dole pri Litiji
5. Korenine - Hrastnik
6. Farčnik - Zagorje Strelci:
1. Klanšek - Rudar Trbovlje
2. Pustak - Prapreče
3. Brodar - Rekreativci 77
Dušan Jovanovič
KINO V LITIJI
FILMSKI PROGRAM ZA NOVEMBER IN DECEMBER
Drugi teden v oktobru je v Bohinjski Bistrici potekal slovenski filmski sejem, ki so se ga udeležili tudi sodelavci litijskega kina.
Tako je pred vami filmski program najatraktivnejših novih filmov, ki so v Slovenijo komaj prišli ali pa šele prihajajo in jih bomo v našem kinu vrteli kar hitro za prestolnico.
Predstave v litijskem kinu še vedno potekajo ob sobotah in nedeljah, v novembru, decembru in januarju pa smo pripravili tudi nekaj izrednih predstav za mladino (med počitnicami), pa tudi za odrasle (filmsko gledališče).
NOVEMBER
pe.4., so.5., Aladin, amer.,risani
ne.,6. Piš (Blown Away) am.akcijski
12., 13. Volk (Wolf), am.ljub.triller
19.,20. Obiskovalci (Les Visiteurs) franc.kom.
26.,27. Hitrost (Speed), am.akcijski
FG: če.,24. V imenu očeta, am.drama
DECEMBER
pe.2.,so.3.,ne.4. Maverick, amer.komedija
pe.9.,so.l0.,ne.ll. Wayatt Earp, am.vvestern
17..18. Štiri poroke in pogreb, am.rom.kom.
FG: če.,22. Mladi američani, amer.akcijski
24.,25. Pobeg iz Absoloma, am.fantast.
TO., 27. Vikend pri Berniju II., am.komedija
če.29.,pe.30. Levji kralj (Lion King) am.risani
31.,2./l. Resnične laži (True Lies) am.akc.kom.
V zimskem času bomo prestavili uro predvajanja rednega programa, tako bodo z novembrom predstave v sobotah ob 17.uri, ob nedeljah pa ostanejo tako kot do sedaj ob 18.uri. O urah mladinskih predstav in filmskega gledališča pa vas bomo sproti obveščali na videostraneh ATV Signal in preko lepakov.
Prisrčno Vas vabimo v svet sedme umetnosti, kjer bo skoraj vsakdo našel nekaj po svojem okusu.
Rosana Maček
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mija Bernik, Stane Črne, Lučka Mostni k, Vida Kle-menčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska?. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.