List 30.
Nasajenje leske.
Ker bode gotovo naše bralce zanimalo, tudi o tem pri nas le malo cenjenem sadu kaj natančnejega zvedeti; podamo tu sestavek M. Kolb a, nadzornika kralj, vrtov na Bavarskem:   Gotovo je marsikateri v svetovni
234
Dunajski razstavi v pavilonu kneza Schwarzenberg-a opazil razstavljene lešnike. 8 tem sadom se delajo na posestvih kneza Schwarzenberg-a velike kupčije. Leskovo grmovje se šteje med domače rastline , kateri je našo podnebje jako ugodno pri rasti. Trdi se, da latinsko ime leskovega grmovja „Corylus Avellana L." se je napravilo po imenu mesta „Avellino" na Neapo-litanskem. V okolici tega mesta se namreč jako zelo pečajo z nasajenjem leske in od tod se ladije polne tega sadu odpeljejo v druge dežele. Nekoliko let sem se je redilo tudi razno leskovo grmovje, katero seje rabilo pri olepšanji vrtov. Redkeje se sadi to grmovje zarad sadu, in vendar da to pri primerni pazljivosti v reji mnogo dobička.
M. Webb iz Calcot-a pri Reuding u je pri tem bogatin postal. On sadi lešnike po 8 čevljev enega od druzega v lehe ali kraje, tako da je na oralu 910 rastlin. Vsaki kraj loči od druzega meja, na kateri rast6 narcise ali ogradoe jagode. V prvih letih pridela vmes sočivje, ker še le 8. leto začne leskovo grmovje dobiček dajati.
Po najmanjem računu znese dohodek ene leske 50 kraje, oral toraj neae 455 gold. a. v. Ce se pa računi po izjavah Webbovih dohodek ene leske na 5 gold., se ta podeseteri. Webb je včasi na dan po 1500—1800 funtov lešnikov nabral, katere je v sodčekih po 100 funtov na semnje poslal.
Leska se dobiva po vsi Evropi in šteje več sort. Med temi se posebno čisla tako zvan „Lampertovi lešnik" (lombardski lešnik). Včasi se dobi v vrtih tudi turška leska (C. Colurna L.), 40—50 čevljev visoko in 2—3 čevlje v deblu debelo drevo, katerega sad pa ni tako okusen, kakor laških lesk.
Na FVancoskem se leskovo grmovje zarad rudečega perja in košatega grma v vrtih jako zel6 čisla, manj pa se gleda na njeni sad. V katalogu A. Leroy iz Angers-a, kjer je drevesnica, katera se med najzname-nitnejše na kontinentu šteje, je 21 sort naštetih, al od teh je komaj 5-6 sploh znanih. Posebno se hvalijo te-le sorte, katere redi M. Webb: Redskined Filbert (rdeče kožati lešnik), Daviana, Priče Filbert, Garibaldi, Atlas Neet, Spanisch priče Filbert, Merveille de Boviller, Princess royal, Empress Eugenie, Cosford. Med znamenitimi se tudi imenujejo te le, katere Webb in Rivers iz semena izrejata: Multiflora Webb, Priče emperor, White  Filbert, Macrocarpa.
Čudno je, da se glede okusa lešnikov ne more doseči prav napredek, akoravno je mnogo sort. V koljeh Švicarskih jezerov so našli mnogo lešnikov, o katerih se trdi, da so 3—4000 let stari, al razun velikosti so ravno taki, kakor ti, kateri se zdaj sade. Ce bi bil omenjeni dohodek morebiti tudi previsoko cenjen, se vendar ne more odreči, da se z nasajenjem leske lahko visok dobiček naredi.
Konečno se še omeni, da omenjene sorte v našem podnebju ravno tako obrodč in dozore ko naša navadna leska. Pomnoži se najlože z mladikami iz korenine, požlahnuje se pa, da se cepi z nasadom, v sklad ali s popkom (okulira).
Leska se mora vsaditi v rahlo (frišno) zemljo, ker v suhi ali težki le slabo obrodi.