PoStnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. 1 Din

Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15V« dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. *rač. poštne hran. 12.549
II. LITO
Murska Sobota, 31. marca 1940.
ŠTEV. 13.
Zunanji pregled
Politični dogodki zadnjih
dni so v znamenju poraza, ki sta ga doživeli Anglija in Francija, radi sklenitve rusko-finskega miru.
V	Angliji, kakor tudi v Franciji so ljudje radi usodnega oklevanja svojih vlad v najodločilnejših trenutkih, vedno bolj nezadovoljni s sedanjim državnim vodstvom. Dočim v Angliji še ni prišel ta notranji odpor do izraza, je pa v Franciji že zagrmelo.
Francoska vlada je morala odstopiti. Novo vlado je sestavil Reynaud. V tej vladi so zastopane vse politične stranke. Bivši predsednik vlade Daladier je ostal v novi vladi kot vojni minister. Nova vlada si je postavila za nalogo, da sedanjo vojno nadaljuje do konca, dokler ne bo nasprotnik popolnoma poražen.
Brennerski sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem še vedno polni časopise. Baje sta se oba državnika sporazumela v tem, da preprečita, da bi se Balkan nagnil na stran Anglije in Francije. Omenjeni sestanek pa je Italijo tudi močneje priklenil k Nemčiji in ni več pričakovati, da bi se pridružila zaveznikoma.
Nemčija se trudi, da bi se Italija sprijaznila s Sovjetsko unijo in da bi se ustanovila zveza treh držav: Nemčija, Italija in Rusija.
V	ta namen bo v kratkem prišel v Berlin sovjetski zunanji komisar Molotov. Na italijanski strani pa zaenkrat še manjka potrebnega navdušenja za tako politično zvezo.
Glavna diplomatska borba, se po pisanju nemških časopisov, plete okrog Balkana. Nemčiji, kakor tudi Rusiji je mnogo na tem, da ostane Balkan izven vojne. Vsak spor na Balkanu, bi mogel zaplesti v vojno tudi Turčijo in s tem bi bile Dardanele odprte za francoske in angleške vojne ladje, ka bi bilo za Rusijo nevarno.
Nemški zunanji minister Ribbentrop bo v najkrajšem času službeno obiskal našo prestolnico. Za enkrat še ni znano, ali bo iz Beograda krenil dalje v Bolgarijo in od tam preko Romunije in Madžarske nazaj v Nemčijo, vendar ima nemško zunanje ministrstvo obiske v prestolnicah vseh naštetih držav, v načrtu.
Hitler in Stalin se bosta baje v kratkem sestala. V kratkem bo odpotoval nemški zunanji minister
v Moskvo, njemu pa bo sledil maršal Gčring, ki bo pripravil vse potrebno za sestanek med nemškim kancelarjem in Stalinom.
Madžarski ministrski predsednik je odpotoval v Italijo, kjer bo ostal 10 dni. Med tem časom se bo sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem in italijanskim zunanjim ministrom.
Kljub sklenjenemu miru med Finsko in Rusijo, so Finci obdržali vse svoje vojake pod orožjem. Nova finska meja se mrzlično utrjuje, vojaški pouk vpoklicancev pa se nadaljuje. Tudi Rusi so začeli utrjevati novo mejo na Karelijski ožini.
Notranji pregled
Vsi občinski uradniki na Hrvatskem so postavljeni na razpoloženje ban. oblasti ter bodo >«ppostali banski uradniki, če jih bo banovina sprejela, sicer pa bodo upokojeni.
Voditelj srbskih radikalov Aca Stanojevič, ki je že 87 let star, je resno zbolel. Zdravi se v sanatoriju v Nišu.
»Nekateri nerazumni pristaši srbskih strank govore, da je bil sporazum sklenjen le iz stiske in le zaradi zunanje nevarnosti. Ti ljudje govore, da bo sporazuma konec, kakor hitro bo konec zunanje nevarnosti. Ni Srba, ki bi bil tako nizkoten; da bi videl v sporazumu neke vrste prevare." Iz govora pravosodnega ministra na zborovanju radikalov v Skoplju.
Nova Narodna seljačka stranka, ki jo je ustanovil dr. Dragoljub Jovanovič, je začela z delom. V Beogradu je bila seja glavnega odbora, ki šteje 80 članov in toliko namestnikov. Predsednik stranke je kmetski pisatelj Radomir Todorovič.
Beograjski časopisi pišejo, da objava volivnega zakona za skupščino še ne pomeni, da bodo tudi razpisane skupščinske volitve.
Mnogo komunističnih in* frankovskih letakov se je pojavilo v nekaterih hrvatskih krajih. Organizacija HSS je krepko na delu, da prepreči še nadalnje razširjanje.
Potrebni kredit za nabavo 42 vagonov hladilnikov za prevoz svežega mesa na večje razdalje, je zagotovil trgovinski minister.
Jugoslovansko - italijanski stalni gospodarski odbor, se
bi sestal po predlogu iz Beograda, v začetku aprila v Rimu.
Francoska vlada je sporočila naši vladi, da bi želela povečati uvoz svežega mesa iz Jugoslavije.
Natančne številke prvega preračuna banovine Hrvatske še niso znane, vendar je prišlo v javnost le toliko, da hrvatski preračun znaša nekako 1 milijard 500.000.000 do 1.700.000.000 dinarjev. Precejšnje številke zavzemajo osebni izdatki, to pa radi tega, ker je treba vse osebje takorekoč na novo postavljati ter premeščati.
V Beogradu je v političnem pogledu zavladala zadnje dni popolna tišina. Večina ministrov je radi praznikov odpotovalo domov.
Vinsbi sejem v Ljutomeru, IZ. marca t. I.
Tokrat je bilo v Ljutomeru razstavljenih 187 vzorcev vina, iz ljutomerskega okoliša 147, iz gornjerad-gonskega 11 in iz štrigovskega okoliša 27 vzorcev. Strokovna ocena razstavljanega vina, ki se je izvršila v ponedeljek pred razstavo, je ugotovila, da je velika večina vzorcev vredna najboljše ocene. Med temi najboljšimi vzorci je komisija naknadno izbrala en vzorec, za katerega je bila določena lepa nagrada 100 kg galice. Isti dan se je vršil sestanek vinogradnikov in navzočih strokovnjakov, ki ga je vodil g. načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave ing. Podgor-nik. Na sestanku se je obdelalo vprašanje zaščite našega vina s posebnim ozirom na dejstvo, da je letos izdalo kmetijsko ministerstvo odločbo o zaščiti imena izvora vina, ki raste na dalmatinskem otoku »Šolta*. Ta odločba je bila rešena v nekaj dnevih, a prošnja za zaščito Jjutomerčana" se vleče že peto leto brez konca. Kje je krivda?
V torek ob 9. uri je g. načelnik ing. Podgornik otvoril vinski sejem in razstavo z lepimi vspodbudnimi besedami v imenu g. bana. Tudi sreski načelnik g. Otmar Skalč je tudi toplo pozdravil razstavljalce, čestital prirediteljem in želel obilo uspeha razstavljalcem in kupcem. Predsednik Vin. podružnice pa je toplo pozdravil vse navzoče imenoma zastopnike oblasti in druge strokovnjake. Nato se je pričela po-skušnja vina, ki je ves dan v največji živahnosti trajala do 8. ure zveCer. Prodano je bilo c. 400 hI vina po 5 do 8 Din za liter. Mnogo vinogradni-
kov pa je odšlo v nadi, da bode kupec, ki si je njegov vzorec napisal v katalogu, prišel ko bo potreboval vino spet k njemu in odkupil vino. Tako je vinski sejem vsestransko uspel.
LOVSTVO
Prekmursko lovsko društvo bo imelo svoj občni zbor v grajskem kinu v Murski Soboti, dne 30. marca 1940 ob 8. uri, na katerega so povabljeni vsi člani društva.
PoSar
Dne 16. marca 1940 ob 18. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju g. Kožic Aleksandra v Peskov-cih in se je hitro razširil tudi na ostale pritikline. Domačim gasilcem, ki so hitro nastopili, je bilo mogoče razširjenje požara na ostala sosednja poslopja zabraniti in sicer s sodelovanjem sosednje čete Adrijanci, ki je na požarišče tudi hitro dospela.
Vzrok požara ni znan. Škoda se ceni na 15.000 dinarjev, zavarovano pa je bilo le na 5000 dinarjev. Poleg poslopja in pritiklin je požar uničil tndi mnog gospodarskega orodja in nekaj kokoši.
Pregled motornih vozil
Redni letni pregled vseh motornih vozil v smislu toč. 4 pravilnika ministrstva not. poslov v dne 26. IX. 1928 Uradni list št. 336/100 bo izvršila komisija za pregled motornih vozil pri predstojništvu mestne policije v Mariboru dne 8. aprila 1940 ob pol 9. uri v Murski Soboti za vsa vozila, srtza Murska Sobota in istega dne ob 14. uri v Lendavi, za vsa vozila iz sreza Lendava.
Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj prometno knjižico z državnim kolekorf 100'— din po tar. post. 90 a taksnega zakona za potrdilo v prometni knjižici in določeno takso za pregled. Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov in hup. Zadnja luč ne sme biti višja nego 1.20 m od tal. Tovorni avtomobili morajo imeti blatnike itd. Po končanem letnem pregledu nepregledana motorna vozila ne bodo smela več voziti. Zamudniki bodo morali k naknadnemu pregledu v Maribor.
Moderne okvirje za Post. viožbe —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
M. Sobota, 27. marca 1940.
Sedanja vojna med Anglijo— Francijo in Nemčijo še ni dosegla vrhunca. Borbe na f/ontah se še niso povspele do one grozovitosti in neusmiljenega medsebojnega uničevanja, ki je bilo značilno za svetovno klanje v letih 1914-1918. Vsporedno z delovanjem na frontah se še vedno govori tudi o miru in delo diplomatov zavzema še vedno prvo mesto v mednarodnem razvoju. Niti eni, niti drugi, ki si stoje z orožjem nasproti, še niso opustili dvoje možnosti: Doseči mir brez zmage in poraza na bojiščih ali pa odločitev z orožjem. Ker pa vedno bolj vstaja prepričanje, da se sedanja vojna ne more odločiti na bojiščih in ker so mnogi mnenja, da v njej ne more biti zmagovalcev ne premagancev, zato za-vzejnajo mirovni poizkusi še vedno prvo mesto v razčiščenju sedanjega težkega položaja. Da je res tako, dokazuje najbolj pozornost, ki jo je bil deležen Rooseveltov poslanec Welles, ki se je pred dnevi mudil v Rimu, Londonu, Parizu in Berlinu. Četudi je bil v Evropi le kot tihi opazovalec dogodkov in da se informira o sedanjem položaju, so se nekatere velesile prizadevale, da bi potom njega zgladile pot, da bi oba vojna tabora na miren način poravnala sedanji spor. Značilen za ta napor je tudi nenadni sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem, ki je bil prejšnji ponedeljek na Brennerju tik italijansko-nemške meje.
Kaj sta se oba državnika raz-govarjala, uradna poročila molče. Marsikaj pa se da sklepati iz okolščin, v katerih se je sestanek vršil: Pred dnevi je bil sklenjen mir med Finci in Rusi, kar pomeni poraz za zaveznike, a diplomatsko zmago za Nemčijo in Rusijo. Ta uspeh je treba izrabiti po političnem načelu: Ko si najmočnejši, predlagaj spravo. Welles je svoj odhod iz Evrope preložil za nekaj dni. Medtem se je vršil sestanek na Brennerju. Mesec marc je za Hitlerja usodnega pomena. V marcu 1936 je zasedel Porenje, v marcu 1938 je zavzel Avstrijo, marca 1939 je vkorakal na Češko. Kaj bo letos ? Ali velika ofenziva ali velik mir ? Vsi znaki pa kažejo, da se bolj nagiba k slednjemu iz sledečih vzrokov: Nihče ne oporeka, da ne bi bila Nemčija za sedanjo vojno vojaško dovolj pripravljena; Le čas, v katerem je začela vojna, ni bil najpripravnejši. Njihov sovražnik Anglija pa tudi Francija ' sta se po dogodkih na Češkem, in pozneje na Poljskem proti ' nemškemu pričakovanju dvignili z orožjem proti njim, kar pa ni spadalo v njihove tako skrbno sestavljene račune. Če bi se namreč poljska zadeva končala tako kakor češka (monakovski
Sezoncem v premislek!
S pomladnimi sapami se je zbudila kakor pri ptičih selilcih v našem narodu želja po zopetnem poletu v tujino za zaslužkom. Z dneva na dan povprašujejo, se informirajo in nadlegujejo organizacijo kako in kaj bo letos? Jesenski zaslužek je pošel. Pri mnogih v koristne namene, pri mnogih pa tako, da sami ne vedo zakaj so ga porabili. Zaloge hrane so prazne, dolga zima in brezdelje je minulo. Ozirajo se na okrog in'premišljujejo kam bi bilo najbolje podati se, da bi bolje zaslužili. Časi so težki in okolščine nejasne. Vojna je prekrižala račune vsem. V Nemčijo bo letos težko spraviti večje množice, ker bodo najbrž le izjemni slučaji. Za enkrat ni nobenih točnih vesti, kaj bo s sezono v Nemčiji. Francija je pa odprla meje našim ljudem in nudi najboljše garancije za zaslužek in tudi za vse ostale ugodnosti. Pravice naših delavcev so namreč izenačene tako pri zaslužku, kakor tudi pri so-cijalnem zavarovanju s francoskimi delavci. Zaslužek je letos v Franciji 50% boijši cd lanskega in ako je de lavec marljiv in štedljiv, se ponuja še višji. Seveda vsled male valutne raz like tja ne miče tako naše ljudi, kakor v Nemčijo, kjer je RM razmeroma napram dinarju dobro stoječa. Toda kdo naj jamči, da bo tudi v bodoče tako ostala ?
Daljni vidiki zdi se, kažejo, da ne bo.
Pri zborovanjih delavcev, ki jih ima te dni njihova organizacija, dober opazovalec opaža, da so nekateri delavci neverjetno naivni glede bodočnosti. Besede govornikov jim nič kaj ne prijajo in naprej mislijo po svoje. Na vsak način hočejo z glavo skozi zid. Ne morejo zapopasti, da njihovi voditelji imajo prav in so mnogo bolje informirani nego oni sami. Kdo naj lamči zanje v tujini ? Nepremišljen korak in besede : .Samo da gremo, potem bo že nekako" se ne sme uresničiti. Spomnimo se nazaj na pretekla leta, kako je biio hudo I Kdor hoče razumeti, bo že razumel na kaj mislim. Zato svetujem vsem, ki so dobre volje in hočejo razumeti naj zaupajo svojim voditeljem, ki mislijo tudi naprej in ne samo za jutri. Tudi centralna vlada v Beogradu,
sporazum), bi bili Angleži in Francozi brez enega samega strela izgubili novo evropsko vojno in z njo značaj vladajočih velesil v Evropi. V sedanjem položaju, ki ga je hotel Hitler izrabiti, radi poraza zaveznikov v-finsko-rus-kem sporu, pa je značilna izjava predsednika Združenih držav. Roosevelt je rekel: „Pravi mirni možen, če morajo mali narodi neprestano živeti v strahu pred svojimi mogočnimi sosedi. Amerika bo zmerom branila in se borila za osnovna načela bratstva, pravičnosti, dobrote in vere, dokler ne bodo ta načela zmagala po vsem svetu."
kakor tudi banovina, imata svoje vzroke zakaj čakata predno se končno odločita. Nepremišljen in nagel korak ni nikjer dober, še manj pa pri masovnem izseljevanju. Pomislimo samo, kako je bilo v jeseni, ko je izbruhnila vojna. Neštevilna pisma so romala na organizacijo ter so prihajali stariši po nasvete in prosili organizacijo, da vas spravi domov. Uradniki niso vedeli, kako bi bilo bolje, da vas prepričajo, da ni nevarnosti za enkrat. In denar ? Kake težave so še sedaj z njim. Sedaj pa poglejmo še malo vašo zavednost. Organizirani ste v vaši Zvezi. Pa kako? „Ako bom dobi! delo, plačam članarino, ako pa ne, pa ne plačam, naj jo... vzame I" Ali je to govor zavednega člana ?
Dragi sezoncil Pomislite vendar, da organizacija ne sme propasti. Če letos ni tako kakor prejšnja leta, ni njena krivda. Razmere se bodo spremenile, ne bo vedno tako ostalo. Prišel bo čas, da boste zopet lahko šli in to še pod boljšimi pogoji in v boljših razmerah. Organizacija bo delala naprej in skrbela, da bodo poboji čedalje boljši. Skozi zid pa ne more. Držite se je. To kar se je ustvarilo, se mora tudi vzdržati. Veliko je med vami zavednih članov, ki bodo organizacijo tudi branili in jo pcdpi rali. Ti naj skrbe, da mlačne pridobe in jih navdušijo. Ustanovitelj organizacije, ki ga vi sami zelo dobro poznate in njegovi sodelavci neprestano mislijo in se trudijo, kako bi članstvu čim bolje šli na roko, da noben res potreben ne bi ostal brez zaslužka. Pa tudi vlada in banovina kakor tudi vsi ostali merodajni činitelji si belijo glave kako in kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bo narod zaposlen. Rafaelova družba pa skrbi, da ne boste v verskem oziru zapuščene ovce. Pošilja med vas vaše pastirje, ki vas uče in vas varujejo moralnega propada, ki rodi toliko gorja.
Nikakor torej ni na mestu godrnjanje. Proč z malobrižnostjo za organizacijo. Čimbolj boste strumno povezani z organizacijo, jo podpirali in z njo sodelovali, več bo uspeha. V slogi je moč, vsi za enega, eden za vse I
Ne bodite malodušni in trgovski, ne recite daš-dam! Nikakor torej ni na mestu godrnjanje! Kamorkoli pa greste, povsod se zavedajte svoje narodnosti in države, ki naj vam bo sveta.
Bodite ponosni, da ste sinovi in hčere malega sicer, toda kulturnega slovenskega naroda. Slovenski jezik naj vam bo drag povsod, v slovenskem jeziku ste zrastli. Bodite po nosni, da ste državljani lepe in mirne Jugoslavije, po kateri se marsikomu cede sline. Ne pozabite pa tudi na vero vaših staršev in dedekov, ter na nauk, ki ste ga slišali v cerkvi cd vaših skrbnih dušnih pastirjev. Kamorkoli greste ia kjer se nahajate, naj vas spremlja dober Sist. Ne verjemite laži obljubam in narnigavanjem, obljube so obljube, do resnice je pa daleč, ali pa ne pride nikoli. Še enkrat, bodite ponosni in zavedni Slovenci ter dobri in pošteni kristjani I
Če letos ne bo vse tako kakor je bilo lani in v prejšnjih letih, zato ne
BBA3SK1 HltlD MUHSBfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 28 III. ob 20 30 ur v soboto, dne 30. III. ob 17 30 uri in ob 20 30 ur
Velel£i
Njena ljubezen - njena bolečina
Oskar Sima	Magda Schnelder
Peter Bosse Svetislav PelrovM Anton Poitner
V nedeljo, dne 31. III. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
Njena ljubezen - Njena bolečina
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 31. III. ob 15 15 url ob 17 30 url in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 1. IV. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
tfelelilm
»Mala princeza - Daddy"
Richard Greene Shirley Tempi« NemSka Izdaja t
V torek, dne 2. IV. 1940 iiredna predstava ob 14 uri
..Mala princeza - Baddy"
Znižane cene: 2*—, 3—, 5 — din CENE PROSTOROM: 10. 8, 5 in 2 DIN.
bodite malodušni, ne zgubite poguma. Ko se oblaki razpršijo, bo ponovno prisijalo lepo, toplo sonce na jasno nebo. Drž te se organizacije, ki bo tudi v teh burnih časih skrbela za vas. Ona kakor tudi vaša domačija vas bo vedno toplo sprejemala, domača država pa ščitila.
Poidravljeni in obilo sreče, ki ste že na poti ali pa še greste na pot.
Vaš prijatelj: Spectator.
Konec starih kovancev po 20 din
Ker je ves srebrni denar v kovancih po 20 din izkovan, je izdal finančni minister sledeči odlok: da se stari denar po 20 din, ki je bil skovan po zakonu o kovanju srebrnikov po 10 in 20 din z dne 28 novembra 1931, umakne iz obtoka najkasneje do 30 aprila t. 1. Od 1 maja 1940 neha biti srebrni denar po 20 din zakonito plačilno sredstvo in ga ba mogoče v naknadnem roku 6 mesecev, to je do 1. novembra 1940 zamenjati brez odbitkov za novo skovani denar samo pri blagajni Narodne banke in prij državnih finančnih ustanovah.
II n Iv 1 I niode,ov naših prvovrstnlM
SIJ RflDIOflPARflTOd
prodajamo še naprej po prejšnji
znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno,
R90I0 NEMEC, H. Soboti
Kortiag Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo.
STROKOVNA DELAVNICA Strokovno polnenje auto in radioakumulatorjtv.
PoSten hlapec
se sprejme pri KOHAR FRANC trgovcu v Murski Soboti.
DOMAČE VESTI |
—	Nov roman. Sokolsko društvo je izdalo v slovenskem prevodu roman češkega pisatelja Jana Petrusa : »Junaška žena". Je to romaniziran življenjepis soproge ustanovitelja so-kolstva Miroslava Tyrša. V slovenščino je prevedel 296 strani obsegajočo knjigo, prosvetar Sokolskega društva v M. Soboti, g. ravnatelj dr. Maks Kovačič. Knjiga stane 50 din. Knjiga se dobi pri prevajalcu ali pa pri Sok, društvu v M. Soboti.
—	Šalovci. V ponedeljek v jutranjih urah je nenadoma preminula soproga tuk. gostilničarja ter bivšega predsednika občine, ga. Žiško Etelka roj. Lepoša. Pokojna je bila stara šele 38 let. Smrt jo je iztrgala iz življenja, ko je dala življenje svojemu tretjemu otroku. Ob žrtvi materinstva plaka-jo neutolažljivi otroci, potrti soprog in mati. K večnemu počitku so jo položili v torek v popoldanskih urah. N. v m. p.! Težko prizadetim naše iskreno sožalje!
—	Dne 31. marca 1940 priredi gostilničar g. Žibrik Janez v Veščici plesno veselico, na kar c. občinstvo polnoštevilno vabi.
Gostilničarji so zborovali
»STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE" -
se ponovno dobijo za 30 dinarjev
i frDjigarn! zver ivana v m. Soboti.
— Moščanci. Dne 25. marca t. 1. smo pokopali uglednega posestnika in poveljnika domače gasilske čete pok. Temlina. Pokojni je bil vnet gasilec'in priden gospodar. Zapustil je vdovo in enega nepreskrbljenega otroka. Pogreba se je udeležilo 122 gasilcev in mnogo domačega naroda. Vdovi, hčerki in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojnemu pa želimo večni mir v domači grudi I
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Oaddy
Ko je moral britanski častnik Crewe v vojno, je pustil svojo hčerko Terty v dekliškem zavodu. Dokler je oče živel, je nesimpatična upraviteljica še dobro ravnala z otrokom, ko pa je prispela vest, da je Crewe v boju padel, se je začel za Terry pravi pekel. Dekle je še vedno upalo, da se bo oče vrnil. S pomočjo njene prijateljice, mlade učiteljice, in njenega zaročenca, ki je tudi častnik, je neumorno iskala svojega očeta v vojnih bolnišnicah. To ji je omogočil tudi brat okrutne upraviteljice, ki je vziju-bil malo Terry. Med težko ranjenimi slednjič najde otrok svojega očeta, ki je v težki bitki izgubil svoj spomin. Zgodil se je pa čudež — nesrečni oče spozna svojo hčerko. Angleška kraljica, ki je baš ta dan obiskala v bolnišnici svoje ranjene junake, je izrazila največje priznanje zvestemu in ljubečemu otroku.
V sredo dne 6. marca t. 1. je bila v prostorih hotela »Slon« v Murski Soboti redna glavna skupščina združenja gostinskih podjetij za srez Murska Sobota v M. Soboti. Udeležba je bila lepa, saj je bilo prisotnih preko 80 članov, torej dobri dve-tretjini od celokupnega članskega stanja združenja.
Zborovanje je vodil agilni predsednik g. Ludvik Bac, ki je ob ugotovitvah potrebnih formalnostih zaradi pravilnega poteka zborovanja in veljavnega sklepanja, pozdravil vse došle člane in goste, zlasti je pozdravil zastopnika Zveze gostinskih podjetij ravnatelja g. Peteina, zastopnika združenja trgovcev g. Brumen Josipa in zastopnika združenja obrtnikov g. Nemec-a. Spomnil se je v izbranih besedah onih tovarišev in tovarišic, ki so lani preminuli, ter jim je zbor v znak pijetete zaklical trikratni Slava.
Sledila so poročila o delovanju združenja v preteklem poslovnem letu. Združenje Itna 149 članov. Obrati po strokah se delijo v: 3 hotele, 2 restavraciji, 12 krčem, 1 bufet in 131 gostiln. Stanje pomožnega osebja 21, vajencev 18. Uprava je imela vsega tri seje, nadalje održana sta bila 2 sestanka, pri čemer niso všteti š;evilni sestanki, ki so se vršili v času predpriprav .Prekmurskega tedna". Vloženih je bilo 4 prijav za obrtna dovoljenja in sicer po Svetec Ani iz Kroga, Talany Franca iz Sobote. Lu-tarič Evgena iz Gradišča in Fiisar Kolomana iz Rankovcev. V davčni odbor je bil na mesto pokojnega g. Vezerja, predlagan g. Titan Janez iz Cernelavcev. Dopisov je združenje prejelo vsega 280 poleg številnih okrožnic s strani Zveze in izdanih s strani združenja. Organizirana sta bila dva tečaja in sicer kletarski in ser-virni tečaj. Oba tečaja sta se odlično obnesla. Na sejah in sestankih uprave in članstva so bila predelana vprašanja vzgojnega in obrambnega značaja. Zaradi vzgoje gostinskega naraščaja je uprava ugotovila nujnost, da se uvedejo različni strokovni tečaji, nadalje izpiti pri sprejemu vajencev in izpiti pri pomočnikih. Obrambnega značaja so bila vprašanja, ki se vsako leto ponavljajo in sicer poročalo se je o borbah proti krivicam, ki so nastale iz neurejenih razmer administracije, trošarin, taks. registrov in v poslednjem času iz novele davčne reforme. Veliko nezadovoljstvo je povzročilo izterjavanje avtorskih tantjem za več iet nazaj, kar je izzvalo upravičene proteste.
Gospodarstvo združenja beleži za dovoljiv napredek. Gospodarilo se je v znamenju štedenja. Od predvidenih proračunskih izdatkov se je prištedilo okroglih Din 6.000.- Dohodkov je imelo združenje Din 20615 45, izdatkov pa 14 910.15 Din. Izkaz dolžnikov kaže, da obzirnost uprave do malomarnih plačnikov ni bila vpoštevana. temveč se je ta kratkomalo zlorabila, kar je pri rednih in vestnih plačnikih izzvalo upravičano nevcljo Dolg na članarinah iz leta 1938 in 1939 v skupnem znesku Din 11.970.- mora uprava po sklepu skupščine izterjati prisilnim potom. Stanje premoženja znaša Din 31 017.20,-
Nadzorni odbor je po svojem članu g. Huber Francu poročal, da se gospodari brezhihno in da je revizija ugotovila red, ki zasluži pohvalo, zato predlaga razrežnico, ki je bila soglasno odobrena.
Nato je v enournem govoru, ravnatelj Zveze gostinskih združenj g. Peteln, nazorno obrazložil zboroval-cem s kakšnimi velikimi težavami se
bori Zveza zaradi reglementacije tro* šarinskega vprašanja. Prikazal ie vse tiste detajle osebnih Intervencij pri ministerstvu financ in drugih kompe-tentnih ministrih, kjer so deputacije Zveze naletele poleg tehničnih zaprek tudi na nerazumevanja teženj gostinskega stanu v dravski banovini, ki se po svoji strukturi, elanu, podjetnosti in vestnosti v pvgledu plačevanja direktnih in indirektnih davščin znatno razlikuje od gostinskih organizacij v drugih banovinah v državi. Baš zaradi redoljubnega držanja gostinskega stanu v dravski banovini, morajo naši gostil ničarji prenašati največja bremena, ki globoko režejo v temelje samoohranitve eksistenc. Borba naše Zveze je šla vedno za tem, da se razne nove lizacije, ukrepe, uredbe i. t. d. ki na bi dajali državi izračunjene dohodke, za dravsko banovino omilijo, ker ne kaže da se zavoljo gostilničarjev v drugih banovinah, ki stvar s plačevanjem raznih dajatev ne vzamejo tako resno kakor pri nas, morajo vporabit ista prisilna in kontrolna sredstva, ki jih je vlada prisiljena izdajati, da pride finančni minister do svojih proračunskih dohodkov. Nadalje je ravnatelj g. Peteln pojasnil zborovalcem delo, ki ga je stvorila Zveza za ureditev točilnih taks, avtorskih tantijem etc. in da je Zveza pri vsem tem ogromnem delu in trudu dosegla le nekaj uspehov, ki so gostilničarjem v dravski banovini prištedili več miljO' nov izdatkov.
Proračun katerega je uprava pred iožila, je občni zbor gladko sprejel. Proračunski izdatki Din 20.415 - se bodo krili iz članarin in doklad na iztočena vina, žganja in likerjev, članarina se je od lanskoletne znižala od 60 na 50 Din, medtem ko so do-klade, Din 2 - od vsakega načetega hI vina in Din 8.- od vsakega načetega hI žganja, oziroma likerjev, ostale nespremenjene. > Občni zbor je odobril, da se od prihrankov kupi primerna parcela ščimer se naložba denarja najbolj zavaruje. Tudi je odobril pravilnik za sprejemne izpite vajencev kakor tudi za pomočniške izpite.
Po nekaj razgibanih debat informativnega značaja je predsednik lepo uspelo zborovanje zaključil, pri čemer se je vsem funkcijonarjem in Zvezi, za izdatno pomoč pri delu v naši organizaciji, najlepše pohvalil.
CENTRAL KINO
DITTRICH, H. SOBOTA
Itlllllltlllllllllllllllll....................................................
V	soboto 30. marca zvečer ob 6 in «/29 uri
V	nedeljo 31. marca ob y24., 6. in >/a9. uri
Največji poznani francoski velefilm
VEČNI ZAKON
(U LOI SACREE)
V	gl. vi.: Marcelle Chantal, Jacquline
Delubac.
Pri vsakem programu nov iiMetro-iurnal" in kulturni iilm.
Če se jeziš na zajce, Zaradi velike škode, Idi samo v Kupšince Po lepe mlade cepike!
6*9 GtfD
E0a@0aBS0i TELEPHUNKEN RADIO APARAT
= 1940. =
OGROMNA IZBIRA
D VOKOLES!
NIZKE CENE1I Mali mesečni obroki!!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
Vstopnina 10, 8, 5 in 2 Din
Veini zakon
Lepa, šestnajstletna Žaklina, katere oče je znameniti odvetnik Perl, a mati znana zdravnica, mora radi prezaposlenosti Starišev Živeti v dekliškem internatu. Njene prijateljice v zavodu so po veČini žrtve ločenih zakonov. Ker je oče Zakline dosegel večino razporok pri zakoncih, katerih otroci žive v internatu, so dekleta Zaklino sovražili. Le Marga in njena mati ljubijo Zaklino. Kmalu je Žaklina odkrila, da tudi v zakonu njenih roditeljev ni vse v redu. Ko pa dekleta zvejo, da je g. Prela zapeljala neka slavna igralka,^ se napotijo k njej, da protestirajo. Zaklino razočaranje je bilo veliko, ko spozna v slavni igralki mater prijateljice Marge. Marga si hoče v obupu vzeti življenje, kar pa slučajno prepreči mati Zakline. Združene internatske gojenke z vsemi silami delajo proti ločitvam v zakonu. Celo do ministra se napotijo, ki pa zna vročekrvna dekleta potolažiti, z nasvetom : »Kmalu se boste poročile. Ostanite tudi v bodoče verne svojim sedanjim nazorom in odpravljeno bo zlo proti kateremu se borite!"
SOKOL
Bratski opozarjamo vse edini-ce na zbor »Prekmurskega sokolskega okrožja" v nedeljo dne 31. III. 1940 ob 9. uri predpol-dne v Sokolskem domu v Murski Soboti. Pridite polnoštevilno.
Okrožna uprava.
PREDNO KUPITE
poglejte veliko izbiro raznih lepih daril
za BIRMANCE v izložbi

DITTRICH FRANJO
urar, draguljar in optik
M. SOBOTA, Aleksandrova 17
(prek tiskarne). CENE ZELO SOLIONE.
Izjava.
Podpisani, kot pooblaščenec Kološe Ivan-a iz Šalamenc, sedaj v Franciji, izjavljam, da ne prevzamem nobenih dolgov, ki bi jih naredila njegova žena, Kološa Vilma in tašča Podlesek Terezija v Šalamencih.
Pu c o n c i, dne 23. 3. 1940.
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
Pozivam lastnike psov, da v času od 1. do 15. aprila t. 1. prijavijo v občinskem uradu svojega psa ter plačajo zanj odpadafočo prijavno takso, ki znala: Din 50.- od luksuznega, Din 30.- od lovskega, Din 20.- od mesarskega in Din 10.- od čuvajskega psa.
Prav tako pozivam lastnike krav, da v gori omenjenem roku, t. j. od 1. do 15. aprila t. 1. plačajo takso za vzdrževanje bikov, ki znaia Din 20-od krave.
Proti zamudnikom se bo postopalo kazensko.
Predsednik občine HARTNER, 1. r.
ŠPORT
Termini prvenstvenih tekem prvega razreda spomladanske sezone 1940.
7. aprila
MURA : ČŠK Gradjanski : Rapid Maribor : Železničar 14. aprila
Rapid : Železničar CŠK : Gradjanski 21. aprila
MURA : Gradjanski Maribor : Rapid 28. aprila
Železničar : MURA 5. maja
Železničar : CSK 12. maja
Maribor : MURA (ta tekma je bila sporazumno preložena od 14. aprila. MURA : RAPID termin se določi naknadno I
Iz službenega vestnika slovenske nogometne zveze službeno it. 1. z dne 10. marca 1940 I
točka 17. Deloma se ugodi prošnji bivšega zveznega sodnika g. flTurk Josipa iz Murske Sobote, s tem, da mu je kazen brissnja iz spiska zveznih sodnikov spremenil v šestmesečno zabrano sojenja od dneva objave kazni o črtanju (15. XI. 39.)
točka 24. Zavrni se z 32 glasovi proti 7 protest SK Raplda proti sklepu upravnega odbora, s katerim je bila odrejena ponovitev prvenstvene tekme Mura : Rapid.
Obini zbor gasilske iupe
Prodam Čebele.
Prodano 10 družin čebel in panje sistema .Neiser", »se v dobrem stanju. ANDREC IVAN, Kupšinci.
Mizarji pozor!
Razprodajam po nizki ceni vsakovrtne furnirje okrase za krste in drlige mizarske potrebščine. Prodam tudi otroške vozičke in ame-rikansko pisalno mizo.
SCHWARZ JULIJAN
Varafdin
Kukuljevičeva 3.
Starešina je obenem 'uporabil priliko in se še enkrat zahvalil vsem gasilcem za nastop ob zaključku Prekmurskega tedna, za katerega je župna uprava od vseh strani prejela ustmena kakor tudi pismena priznanja. O tedanjem nastopu so prav laskavo pisali lokalni časopisi in dnevniki, le »Gasilec" ni našel za potrebno, da bi naš nastop vsaj v kratkih potezah opisal, čeravno je bil g. urednik zato naprošen.
Gasilski kongres v Lubljani je prinesel slovenskemu gasilstvu veliko priznanje. Poleg tega so imeli naši člani priliko, da so spoznali tovariše iz cele države. Nepozabni so nam ostali dnevi kongresa, o katerih so prav lepo pisali domači in zunanji časopisi.
Starešina je s pohvalnimi besedami omenil delovanje naših učiteljev v gasilstvu in dodal, da je bil vedno prijatelj učiteljskega stanu ter da ga veseli, da je tudi v gasilstvu toliko članov učiteljev.
Kritiziral je upeljavo avtorske takse za plesne prireditve naših podeželskih gasilskih čet, na katerih po navadi igra vaški harmonikaš navadne komade, o katerih nihče neve kdo jih je zložil in povdaril, da bi bilo pravilno priznati gasiske čete za humane ustanove in jih sličnih taks oprostiti.
Starešina je napovedal, da se bodo v kratkem vršili tečaji o postopanju ob zračnih napadih in je priporočal vsemu članstvu, da se udeleži teh tečajev. Posebej je pozdravil članstvo čet Kruplivnik in Ratkovci, ki sta bili pred kratkim ustanovljeni in, ki sta povečali naše odrede na 108 čet. Posebej je pohvalil vse one čete, ki so si nabavile motorne brizgalne, odnosno one, ki imajo vse pripravljeno za nabavo motork in zidavo gasilskih domov. Prečital je tudi imena v lanskem letu umrlih tovarišev in pozval navzoče, da jim zakličejo, v znak spoštovanja, trikratno Slava 1
Nato je starešina razdelil 43 gasilcem odlikovanja in diplome, pri čemer je na odlikovane naslovil prav lep govor o pomenu odličij in s tem zaključil svoje poročilo.
Tajnik župe g. Horvat Bela je poročal, da je župna pisarna v lanskem letu obravnavala 3630 spisov, uprava je odobrila gasilskim četam 77 veselic, katerih čisti dobiček je znašal 32.676 50 dinarjev, ki so vnešeni v blagajniške knjige poedinih čet. V žu po je včlanjenih 2652 Izvršuiočih, 32 častnih, 189 podpornih in 28 naraš čajnikov, skupaj torej 2901 članov. Naštel je tudi predmete, ki so vpisani v inventar župne uprave in pripom nil, da skupen inventar gasilskih čet še ni gotov vendar pa se bo v najkrajšem času izpopolnil.
Nadalje je povedal, da se je v lanskem letu v območju župe pripetilo 37 malih, 16 srednjih, 3 večji in 3 veliki požari. Gorelo je na 27 zavarovanih in 32 nezavarovanih objektih. Povzročena škoda na zavarovanih objektih znaša 829 980 din, na nezavarovanih pa 502.800 din, skupaj torej 1,332.780 din. če gasilci na požariš-čih ne bi nastopili pravočasno, bi znašala celokupna ikoda po splošni cenitvi 4 906000 din.
Skupaj je gasilo 1E07 gasilcev, gašenje je pa trajalo 244 V« ur. Na po-žariščih so se ponesrečili 3 civilisti in 4 gasilci. Zgorelo je 8 velikih in 137 malih živin, med katerimi so večinoma kokoši in sicer zato, ker je bilo reševanje, radi hitrega širjenja ognja nemogoč. Dalje pripomni tajnik, da Je ugotovil, da imajo nekatere čete premalo cevi in priporoča, da jih čete nabavilo. Ugotovil je, da se število
požarov manjša, v letu 1936 jih je bilo 168, dočim v letu 1939 le 59.
Blagajnik g. Celeč Ferdo poroča, da je imela župna uprava v lanskem letu 20.789-80 d. dohodkov in 17.47975 din izdatkov ter da znaša prebitek 3.310-05 din.
Predsednik nadzornega odbora g. Obal Evgen poroča, da je nadzorni odbor 14. marca t. 1. pregledal delovanje župne uprave in našel vse v redu. Predlagal je upravi razrešnico in pohvalo starešini za nesebično delo ter za 6179 din denarnih podpor, ki jih je iz lastnega denarja podelil nekaterim četam, kar se je z živijo klici sprejelo.
K besedi se je oglasil odposlanec zajednice g. Kramberger iz Maribora.
Predvsem je naglasil, da prinaša pozdrave zajedničke uprave, kar se je z živijo klici vzelo naznanje. V daljšem izvajanju je pojasnil pomen gasilatva, gasilsko delovanje, delovanja višjih in nižjih uprav gasilskih ustanov, pri čemer je ugotovil, da je bilo delovanje uprave gasilske zajednice v zadnjih 4 letih prav uspešno. Svoje delovanje je zajednica pričela, ne da bi imela dovolj pripomočkov na razpolago. V glavnem si je morala sama ustvariti podlago za pravilen razvoj gasilskih žup in čet, pri čemer je morala marsikje odstraniti razne nedostatke. Povdaril je, da prihaja gasilstvo čimdalje bolj v sklop državne obrambe, zato je potrebno, da je disciplinirano in popolnoma izvežbano, posebno kar se tiče obrambe pred zračnimi napadi itd.
(Dalje sledi.)
KMETIJSKA PODRUŽNICA J« S0B0T0
pošta: N. F. v G. Vprašate če ste dolžni prijaviti služkinjo. Neverno kaj mislite pod tem. Vsakega tujca, ki se nahaja več ko 24 ur v občini, ga morate na obč. uradu prijaviti, kar dvojno velja za služin-čad. Če pa mislite na bolniško blagajno, pa je sledeče: Služkinjo, če opravlja kmetske posle, jo — žal — nemorete prijaviti, ker jo nesprejmejo, če pa opravlja ihišne posle, pa ste jo dolžni prijaviti v 8 dneh, tudi če jo zaposlite samo en dan, ali jo imate na poskušnji. V zadnjem slučaju pa morate prijaviti še za uslužbenskl davek. — S. J. v M. Sedaj nas že prepozno vprašate na nasvet, ko ste že zavozili, tudi ni več pomoči, kar se udajte in pomirite. Par vrstic in poldrug dinar za znamko bi že lahko žrtvovali, pa bi Vam morda znali svetovati kaj, samo preje, kot ste začeli s stvarjo. — F. I. v L. To ni sramota, samo občutljiva škoda. Vsaj so „vzorne drevesnice", kje se je isto zgodilo. To pa Vas seveda naj ne tolaži, temveč gledajte na to, da sadovnjak v lastno korist čimpreje uredite po potrebi. — V. S. v. P. Zavarovanja, če ste ponudbo podpisali, nemorete odpovedati, lahko znižate poedine zav. postavke na minimum. Seveda pa je potrebno to dobro premisliti.
Naš kmet in enotna moka.
V	zadnjem času dostikrat čitamo v tem ali onem listu, da na merodajnih mestih resno razmišljajo o tem, da bi se vpeljala enotna moka za prebrano prebivalstva. Argument za to naj bi bil: obča štednja hranilnih stvari v notranjosti države, da bi se čimveč izvažalo ter bi se tako vrednost našega denarja zasigurala, oziroma držala v ravnotežju z bilanco naše zunanje trgovine.
V	kolikor zahtevajo to interesi države, odnosno z vojnim ozračjem obkoljena naša gospodarska politika, vsa čast — ne taki nameri temveč njenemu uresničenju — toda le v skrajnem slučaju in nujni potrebi I Vsaka prenagljenost je lahko na škodo stvari sami in namenu. To hočemo povedati iskreno in dobrohotno, ker imamo v tem pogledu že iz svetovne vojne dobre izkušnje. Koliko se je skrivaj zmlelo — po nepotrebnem več in kljub prepovedi - kakor če bi se milejše, odnosno prilikam prilagojeno postopalo. Želodec je pač najboljši mojster; zadovoljiti ga mora na ta ali na oni način oni, ki ga je prisiljen rabiti za produkcijo kalorije, ki je potrebna sa izvršitev dodeljenega dela. Da Ima tega dela dvojno mero kmet, kot steber državnega organisma, je razumljivo. Prvič odmerjeni mu posel ne-
pozna odlaganja ; drugič pa zato, ker vloži v delo največ energije, še več, vanj vloži vse svoje življenje le on, torej hoče vživati sad tega tudi le on, ker drugega itak nič nima. To je njegova zabava, to je kino, gledališče, šport, kratkomalo vse : če se po svoji, volji najč iz tega, kar je sam pridelal, ker mu za drugo itak nepreostane.
Govorim o našem kmetu in kmet-skih prilikah v Prekmurju. Tu je kmetova hrana: kruh zjutraj k juhi ali' mlečnemu zelju, kruh s soljo k deseti južini, kruh k ječmenki (brez svinjske tace) opoldne, kruh k južini popoldan s čebulo (lukec) in kruh h kislemu mleku zvečer. Svinj kolje samo toliko, da ima dovolj (če mu preje nezmanj-! ka) masti, meso (prekajeno) se kuha samo na velike praznike, ali če ima goste ali pri izvanrednih poslih s tujo pomočjo, večinoma pri mlačvi. Cesto pa takrat že zmanjka tudi tega ter' pokolje nekaj starih kokoši. Največkrat pa je namesto mesa pšenični; kruh iz bele moke in to: ko se lan tare, potice in vrtanki, ko žanjejo vr-l tanki in orehove pogače, pri mlačvi retsši (štrudli) itd., nikoli pa nezmanj-j ka prekmurske specijalitete — vrtanik. Zamenjava z večvrstno moko, z raznim pecivom, prilikam primerno, ker za meso iz mesnice — ne zlde. Drugovrstno moko rabi za pripravljanje jedi domačim, tretjo za prežgano juho> oziroma prikuho, prvovrstno pa za izvanredne slučaje.
Sedaj se sprašujem, če bo vpeljana nameravana enotna moka, kako naj prekmurski kmet (gospodinja) spreminja hrano ? Ali naj zmore kmet moči za naporno delo z eno vrstnimi hranilnimi snovmi, ko pa si lahko pri-vošči pogače is bele moke — razen zgoraj navedenih slučajev — tedenske samo v nedeljo in to namesto — mesa?! AH naš kmet po tem niti blizu ne bi smel k življenskemu standardu 1
Brezmesni dnevi, ki jih mislijo vpeljati tedensko dvakrat, so za na« šega kmeta itak brezpomembni, ket ima take dneve naš kmet skoraj vedno Da pa bi mu prikrajšali pogače is bele moke, to bi bilo nesmiselno Tska štednja je neumestna ter sa pb stoj kmetskega človeka naravno* škodljiva, — pri nas v agrarni di$at pa tndi smešno.
Števan gazdal