LETO II. as s® ?«» s« ss '*as j^ss« **&•: Številka ft. Tf fc| ff$ IS ifc §# fi" « 27‘ JUli3 1953- ^ ^ ^ %$$*• 'm>y m s& $■ PRINT1D AMD UBLISHED (EDITOR) REV. RUDOLF STREET - WAVERLEY - N.S. PIVKO 45 VICTORIA 'W. II 1 9 (>!) S 2 RAZGLEJMO SE t!! Avstralija jo bila za nas do zadnjih lot deveta dežela.Le par ljudem je padlo na um, da so Sli Sez deveto toro in deveto vodo; Amerika je bila. pač mnofo bližja. , Stroji so ves svet in tudi Avstralijo zbližali;hvala Bogu.T fli na pot z dovolj prijetnim občutkom, da se bomo lahko v kratkem Sasu vrnili, Se bo treba in Se bo kazalo. a ko smo no-razmeroma Sede j smo' tu.Prvi naši vtisi so bili pač britki, ki so sledili lepim^ san jam.Ko smo si opomolilin se nekoliko zna61i v novem okolju, smo videli, da v Avstraliji vkljub vsemu ni tako, kot smo si predstavljali. To smo videli po ljudeh, ki. resno mislijo,da je v Avstraliji, če ne že vse, pa vsaj skoro vse najlepše in najboljše.V ostalem pa so Avstralci veliki šaljivci.Skrbijo za zabavo,kjer le morejo, ne vem, če vede ali nevede. Presodi te sami. Tri leta sem tu in za sledu je r prijetno debato o loteriji v melbournskih listih.Spočetka se mi jo vse zdelo neumno, ko pa sem spoznal, da dajo ljudje ves svoj Sas in denar za stavo in dirke, sem vzel vse skupaj za dobro in zanimivo šalo. V splošnem pa lahko zahvalimo Boga, ■ da ,smo v Avstraliji, saj so nadloge v Evropi sele na pol poti.Zaslužek je dober, k delu na no priganjajo, pa še dva dni počitka nc teden nam dajejo.Res, zahvaliti morono Bofa, da smo tu, pc-sebno Se še pomislimo, kako tovariška1' oblast vlada našo domovino.Tudi tu v Avstraliji se od Sasa do Sasa opazi kak drobec tega tovarištva - saj niso redke stavke, ki norajo namena šSititi delavca in njegovih pravic, pa S pa prinašati v deželo nezadovoljstvo in propast. Mi kot borci protikomunizma ne smemo stati ob strani.Izrabiti moramo vsako priliko, da svojir sodelavcem razložimo, kaj je komunizem in kam nas vodi, da so ne bo re koS zgodilo, da bo tudi našq !,nova do-movina"zaplavala v vode, po katerih plava naša ljuba Sloveni ja .Naše delo naj ne bo toliko v besedah, kot v dajanjih,Se hočemo, da bo uspelo. NA OBISKU V -JUŽNI AVSTRALIJI Ob zadnjem obisku Slovencev v Južni Avstralijisen dobil najlepše vtise o slovenskih izseljencih v Avstrali ji. Znašli so se po sreči in marljivosti. Vsem,ki ste se v tako lepem številu zbrali, se Vam lepo- zahvaljujem za sodelovanje in dobrohotno razume -vanje.Dejanska vera in globoka, požrtvovalnost združena z domovinsko ljubeznijo, so ono "velika znamenja slovenskefa človeka",kinas bodo o-hranjala in združevala vedno v vei-iem številu.Tako bomo s svojimi najboljšimi prizadevanji toplo in razumevajočo slovensko skupnost na tuji prinesli veS sonca v svoje istočasno gradili za večno svoji duši. Pozdravljeni J Pater Rudolf. podprli s dušo delo za zemlji, okolje ter sreSo BILO BI MESTA ZA VSAKEGA SLOVENCA, KI LJU'BI Na6U GRUDO... (Govor ing. Ježa na slov.večeru v Sydneyu) V imenu prireditvenega odbora dana fen joga slovenskega večera, vas vsa ;v prav prisrčno pozdravljam.Je to prva javna slovenska prireditev v Sy&-neyu, ki .je izraz vsesplofene želje tukaj fen jih rojakov po kulturnem in družabnem življenju.S pomočjo pefečice nfffeih zavednih ljudi smo uspeli organizirati danafenji večer, ki naj pomeni prelom v naši dosedanji neaktivnosti in družabni nepovezanosti. Program danafenje prireditve je skromen in v naglici pripravljen - radi tega vas prosim, da ga ne sodite prekritično.Vsi sodelavci in sodelavke so samouku in začetniki, ki pa so radi in z veseljem sprejeli vabilo za sodelovanje.Upam, da bo j^rogram naslednje prireditve popolnejfei in bogatejši, ker sem prepričan, da se bo prav s tem večerom okrepile nafee kulturne akcije. Ob tej priliki se zahvaljujem za vso pomoč uredniku "MISLI" g.Dr.PIVKU in še prev posebno za to, ker je v listu objavil to nafeo prireditev in poslal s tem vest, da smo zaživeli vsem našim rojakom širom Avstralije, katerim pošiljamo danes goreče slovenske pozdrave in obžalujemo, da jih ni v naši sredi. Ker prireditelji toga večera ne predstavljajo neke organizacij e,temveč so le požrtvovalni rojaki,ki so dali svoj prosti čas za uresničenje tega prvega sestanka, bi vam vsem priporočal, da si v Sydneyu osnujemo Slovensko društvo, katero naj bi skrbelo za bodoča snidenja in slovenske prireditve.Vem, da je ta moj predlog precej pozen, toda gotovo ne prepozon. Vedina nas je tu zaradi politične neurejenosti povojne Evropo, četudi smo pred vojno pripadali vsem političnim skupinam, ki si jih more človek zamisliti .Ker naj bi Slovensko društvo združevalo vse Slovence -one iz Jugoslavije, tiste od Zilje in Soče, ter one od Trsta in Slovenskega Primorja - bi društvo moralo ostati izven vpliva kakršne koli stranke ali st ruje. V takem društvu bi imel prostor vsak pošten Slovenec, ki ljubi slovensko domovino in se čuti Slovenca.Zavedajmo se, da so naši v domovini že zdavnaj pozabili na strankarstvo ter da jo doma le grupica za vlado in narod proti n jej.V Slovenskem društvu naj bi gojili patriotizem, nafeo kulturo, organizirali socialno pomoč potrebnim, prirejali kulturne prireditve in zabave ter skrbeli za pozidavi slovenskega doma v. Avstraliji.To drufetvo naj bi bilo osrednji forum Slovencev v Avstraliji in bi inel zveze s podobnimi društvi po vsej Avstrali ji.Go jili bi duh bratstva in prijateljstva do Hrvatov in Srbov, razumevanje in hvale žno st naproti Avstralcem, ki so nas sprejeli in nam dali novo domovino ter strpnost in spoštovanje do vseh narodnostnih skupin, ki jih srečujemo v Avstraliji.Cim več bo našla naša zamisel prijateljev in sodelavcev, tonvečji bo njen uspeh. DR. IVAN MIKULA OB PRVEt/i SLOVENSKEM VESERU V SYDNEYU Pravkar sem se vrnil s tedenskega potovanja po raztresenih gnezdih nafeih Goldfiolds in beseda ne more izraziti veselja utrujenega samotarja nad vabilom na slovenski večer v Sydneyu.Ko bi hrepenenje zanoglo človeka prenafeati preko 3000 miljske razdalje, bi bil med vami telesno, ne le duhovno, da bi se z vami osvežil in razvedril. Ko je Bog ustvarjal slovensko domovino, navdušeno pripoveduje Ivan Cankar, je bil posebno Židane volje in je raztresel na ta košček sveta vso lepoto prirode, gore, doline, roke, poteke, jezera, morje, skalne planine, rodovitne ravnine, lesove, sadje, žito, cvetje in vso to zvrhano krasoto je napolnil s ptičjim petjem, češ, vesel narod bo tod prebival.Da, vsi vemo odgovor ne. vprafeanje : (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 3. OB PRVEM S' L 0 V E N S K M VEČERU V soboto 27- juni ja. smo se zbrali v Sydneyu.Bil son fte enkrat ponosen, ko seru opazil, da .je naša mala Slovenija zbrala vse svoje rojake - e-nigrante, s preprostin pozivom. Sano ljubezen in samozavest, da ostanemo to,.kar smo bili rojeni, nas je združila tu : univerzitetni profes or ji,odvetniki, delavci, kmetje, študenti, nafte dobre gospodinje in matere, možje, stari in kovani v jeklu živijenja,tehniki, risarji, o-brtniki, železničarji, rudarji, vsi smo bili eno - tisočkrat enakopravnejši, kot vsi nafti ubogi bratje pod rdečo "enakopravnostjoM.Srečal sem mlade slovenske mnioe , nafte zapuščene fante samce, mlade od- raftčajoče fantiče in strica Grizino, ki s ponosom pove, da je prvi Slovenec v Sydneyu...Takega "komunizma " (iz latinskega skupnost)fte nisem videl. Bili smo vsi srečni ter ni bilo med nami nikake razlike. In koliko lepih deklet je bilo med nami, ali ste jih enkrat vid li, se znajo obleči.Kar milo se mi je stori-za nas vse praznik - emigracijski prez - ko smo se zbrali z enim samim upom : da kako so zale in kako okusno lo, ko sem videl, da je bil nik, naft slovenski praznik, se snidemo, poklepetamo kot stare babe, se napijemo po stari tradi- ciji ter mladi, da malo zpplešejo. Možje, ki so večer organizirali, so pač napravili vse, kar je bilo mo-goče-četudi ni bilo vilic, pa smo se navadili v tej pionirski deželi, da lahko marsikaj pogreftano, samo da se nalo po slovensko "skaftljamo1. Pravijo, da nas je bilo kakih 450 -to je pa tako zadoščenje vsem, da se-napihujemo od ponosa.In da bi pokazali, da gre taka "gasilska veselica " tudi brez pretepa in politiziranja - so se naši elegantno o-blečeni fantje ter gospodje res vedli kot se spodobi.Edino, kar lastni ca dvorane ni .razumela(seveda Avstralka), da smo bili tako glasni,ker je pač vsak dajal duftka svojemu zadovoljstvu. Upajmo, da bo prihodnja-prireditev še boljše organizirana in da bo predvsem dvorana dovolj ve lika za našo družino.In povem vam, Slovenke in Slovenci; od kod ste prišli ni važno - ampak pokazali in dokazali ste, da nam bo tudi tu ostala sveta slovenska beseda in da n<3 bero vtopljeni v tuji svet. Se spomnite nekaj obrazov z večera? Ubogi Voršifc, ki so se mu lasje lepili po čelu kot zmočeni žitni klasi. Povsod ga je bilo treba - je bil res "klasa11. In Dušan Lajovic - dobavitelj dobrot za katere smo se v kuhinji skoro stepli - prepričan sem, da se mu je od skrbi njegova prikupna pleftica spremenila v plešo, tako da je zdaj že resna konkurenca moji. Bled,suh, krileč z rokami kot prometni stražnik pred ljubljansko pošto, se mi je zdel naš frančiškanski pater Fivko.Njemu in patroma .Okornu in Korbiču, ki sta začasno v USA,se imamo pravzaprav zahvaliti za prireditev. Hvala ti pater Pivko, si res fejst fant, da smo te res veseli. Nisem mislil, da je mariborčan tudi česa takega zmožen... Potem pa naft prijatelj s "krtačo" na glavi - Marijan Štravs.Tudi ta je verjetno drugi dan hladil svoje kurje oči. Nisem pozabil tudi resnega inžiner-ja Ježa, ki nam je povedal tako lope besede v pozdravnem govoru. Posebna zahvalna risel pa gre gospema Olipovi in Ktajčevi ter g. Furlanu in g. Engelsbergerju za njihovo požrtvovalnost pri ~ostrež bi lačnih in žejnih gostov. Gotovo bi lahko izrekli tudi nekaj kritike o naften prvem večeru, vendar vsa kritika ne bi niti nalo zasenčila uspeh in pomen tega prvega snidenja. ®e bom ob prihodnji prireditvi vsi sodelovali in po svoji noči pomagali, nam v popolen uspeh ni treba dvomiti. Bilo je res več kot prijetno, da sno se zbrali v tako lepem številu. Da bi le prvi prireditvi kmalu sledila druga in da bi se zopet enkrat videli, veseli in nasmejani.Nasvidenje l _________________________ Savo Tory Na prvo slovensko prireditev v Syd-neyu je prišlo nad 500 ljudi. Ker nihče ni računal na tako lep odziv, sno se morali mio stisniti, veliko jih je moralo tudi domov.Bo pa drugič boljfte.J je brez skrbi S S 2 Stran 4. (Nadaljevanja z 2. strani) "Preljubo veselje, ojjkie .si doria?” "Nnav čez izaro, nnav čez gnajnico, kjer je dragi dft$i z noj3 zibelko:::" •» ................ Tako je bilo, dragi rojaki. A danes v Sloveniji ne prebivajo veseli ljudje in globoka bol gloda na dnu vsakega slovenskega srpa v donovini in širon sveta. A ravno izšelj.enci,, izgnanci, ki dihajo.-zrak svobode, nora jo prvi ozdravetipo st ati zopet ve seli.Tako bodete'uteha, upanje, tolažba', /ponoč sluz* vse k dobremu, le k dobrenu." S.rečno ste se rešili'izpod rušefih, ohraniti se norate preizkušenenu narodu, ki v vas zaupa. Zato, dragi rojaki, sen tako vesel vašega slovenskega večera,ker ni neizpodbitno priča, da ste se znašli k reševanju boljšega dela v nas, da ste preboleli nedopovedljivo težko preteklost in da nastopate pot k lepi zabavnosti, ki jo vedno dičila našo narodno skupnost.Ne le versko doživljanje duše z Bogom, kar je naša prva briga in dika, tudi družabno doživljanje s sorojaki nam bo vir trajnega ve selja,ki je Slovencem pripomoglo do možatega prenašanja trpljenja in do neštetih prelepih pesmi. Zato vam kličem : Veselite in radujte se JPrisrčno vas pozdravlja Vdani Dr. I. Mikula. Stran 5. MOJ" 0 C E : ::::::::::::::::::::: "Me Se poznate, oče vi, ne še poznate, mati vi ? Petnajstletnega fanta pošlje oče v Se dolgo nismo videli ! Ljubljano, da" se izuSi ključavni čarske obrti.Fant se je po nekaj . (Lavrenčič) dneh vrnil domov, ker ru stroka ni ugajala.Takoj naslednjih dni sta jo ded in oče mahnila preko Karavank v Beljak k nekenu kolarju in res je sin po treh letih postal kolarski pomčnik, a ne za dolgo: dan sv. Ane 1914 je tudi zanj usoden:Koncen julija istega leta ga z’e najdeno pri težken topništvu avstro - ogor-ske monarhi je. Vso vojno se je bil po različnih fronta h.Bil je le enkrat lažje ranjen, a vojna nu je vseeno zdravje precej zrahljal .Ob koncu vojne vkrcajo vojake na ladjo: češ, greno donov, česar so bili vojaki zelo veseli....Na obali jih pa pričakajo laški vojaki,ki so jih takoj povedli v taborišča za vojne ujetnike.Bili so suženjsko prodani Lhon.Za vojaštvo je bil to čas strogega posta in še podgane niso bile varne pred lačnini ujetniki.Mlade Lahinje, je rekel oče, so hodile k nreži in jin dajale koščke kruha,za katere so se ujetniki tepli, one pa so se ob ten smejale.Oče jo prebil dve loti v ujetništvu.V ten času si je nakopal želodčno bolezen,ki nu je postala nadležna spremljevalka v življenju. Ko pride domov, se poprime "cimprovke", ker je bil v vasi za kolarja že očetov sošole c.Po prevzenu dona, se je "cinprarije" resno popri -jel,ker bi sicer' s posestvom, ne mogel preživljati osnih otrok, ki so z leti doraščali pri hiši in držali žlice v rokah... K ona j je sneg malo ^skopnel, že si jo oče oprtal krošnjo z orodjen in se s kole son odpeljal v Tržič na delo. Vsak dan in ob vsaken vrenenu je gnal kolo skozi gnajno po tržaški cesti.Leta in leta je vtikal v isti nahrbtnik modro "kanglico" s preprosto jedjo, zelenko z domačo pijačo in košček slanine - to mu je bilo za ves dan težkega dela. Iz službe je prihajal dobro razpoložen in je še oral doma in opravljal druga dela. V deželo je prišla kriza. Skrb . je gubala očetu čelo.De la ni bilo najti.Delal je kot dninar, a tudi kmetje niso ineli denarja in so mu plačevali v hrani.Koliko vederov je presedel ob poli papirja in risal po njem in meril, računal pa tudi ves načrt prečrtal.......... Tone (sosed) je vsak večer vasoval pri njen in ga ironično podražil: "Ja preplet boš grad naredil..." Oče odgovori: " Grad ne, ali nekaj moraš imeti v rokah, če hočeš ka,% vare di ti. " S časom je tudi kriza prešla in delavcem je bilo lažje za kruh. Očetove pomladi so si bile podobne: ..isto kolo, ista krošnja sta ga spremljala do pozne jeseni.Tudi nedeljski čas je inel lepo razdeljen . Sploh je inel za vsak dan določen načrt, ki se ga jo kolikor nogoče držal. A zavratna bolezen na želodcu je očeta neprenehona zasledovala.Nekoč ga je hudo napadlo: od bolečin je padel v omedlevico. Hi tel sen po soseda (Andreja), ki je še bil na polju.Trpijenje se je izražalo očetu- na obra zu:gibih nišic,očeh in v dihanju.Odločili smo se, da pošljemo očeta v bolnico. "Ce umr jen, " pravi oče materi,. » skrbi za otroke.. .ljubi jih tudi za nej" Mati ga prekine: "Ne govori tega;ne smeš unreti in...in ne rani mi srca!" Oče pa nadaljuje : "Ne. rad.. .ali. kakor Bog hoče..." Andrej in nana ga preoblečeta in napravita za prar oz v bolnico.Oče, o-piraje se na Andreja, pride v družinsko sobo. S pogledom, obide vso hišo in oko nu obvisi na veliki sliki njegovega očeta. S tresočim pretrfanin glason spregovori:"Otroci, nolite, da ni Bog vrne ljubo zdravja?... Co ■ se več ne vrnen, bodite dobri in ubogajte nono..da boste vsaj njo i-meli...Pa tudi name se spomnite lv Vse nas je prekrižal na čelu in najmlajšega tudi. poljubil.Jokali smo vsi.Tudi Andreju so se lesketale oči.Nato je Andrej odpeljal očeta v Ljubljano v bolnico... • . Stran 6. Takoj naslednjo nedeljo je fecl Andrej obiskati očeta,ni pa srn feli v cerkev, kjer je mna pred sv. Jožef on, očetovin zavetnikon prižgala lutko s pobožnjo profenjo za ohranitev očeta...Dolgo smo ostali tari, nato pa sno Sli na cesto in čakali Andreja.Videl sen mano, nalo in slabotno x ženo, a nočno, kekor trdnjava, ki ne klone pred sovražnikom.Bila je vedre^ čela.Končno sno le pričakali Andre ja: "Gre na bolje", nan je povedal in nan poživil upanje. Preteklo je dva neseca, odkar sno norali poslati očeta v bolnico.Sedeli smo pred hifeo, ko sno naenkrat zagledali visokega noža, opirajočega se na palico, kako je zavil na našo stezo. - Bil je oče, ki se je vrnil ned nas.Vsi sno ga bili nad vse veseli, prav posebno pa So donači... RADIO L E S S 0 N S Easy Lesson Nuriber six (6) Saturday, 8th August, 1953- MA.RY : That’s the postna n JOHN : Yes. M/LRY : Oh, heTs at the door. Open the door, please, John. JOHN : Ali right, Mary. POSTMA.N : Good norning. Registered letter. Sign, please. JOHN : There .’ Thanks. P0 3TMAN : Thank you. JOHN : One - two - three letters. No letters for you, Mary. MARY : Oh I .. This registered letter is for Paul - that letter is for you - and this letter is for Paul...One for you, John, and two for Paul.Oh well l JOHN : Where is Paul ? Is he coning ? MARY : Oh, yes, he’s coning but...Listen, John I JOHN : That’s a bicycle beli. MA.RY : Yds, but look ! Itfs Paul. He’s on a bicycle.. .PaulJWhat is it? PAUL :• I-t8s Peter*'s bicycle. PAUL Yes, it’s fine .? MiiRY : But, cone in, Paul, here are two letters for you. FAUL : Good ! ...Two ? TWO ? I/ARY : Yes .- one ... two No, not that letter. That letter is for John. This letter, Paul - and this registered letter. - AUL : Thank you, Mary. H?n. One letter fron Holland - and one fron Italy. Two letters fron Surope to-day.' Thatvs fine...Sxuse ne, Mary. MARY : Yes, of course, Paul. JOHN : This letter is fron Adelaide, Mary. MARY : Is it ? JOHN : Yes, it’s fron the bank...I?n going to the car.The cigarettes are there. MARY : In the car ? JOHN : Yes, they?re in the car. PAUL : There ! Two good letters. MARY : Are the-letters in English ? PAUL : NO - they?re not in English i This letter is in Italian and this letter is in gernan...Oh, Mary, please - this is for you.Chocolates? M/iRY : Chocolates ? Thank jrou, Paul...These chocolates are very good. PAUL : These ? These chocolates ? MARY : Yes, Paul - chocolate ? PAUL : Than you. MARY : Now - is that chocolate good? PAUL : Yes, it’sTiery good. MARY : UnT^iml And this chocolate is very good...This chocolate is good: These chocolates are good...This chocolate is good: Those chocolates are good... Stran 7. PAUL : Oh dear, English is hard J MARY : No, no, not very hard... JOHN : Hullo - chocolates l ..MART : Yes, they are fr on Paul. JOHN : Good old Paul JThanks, Mary... The se chocolates are gbod.... PAUL : ';These " again,, , , JO M : Oh ! "The se " ? "Those"? IAUL : Yes "These" - "Thoso" JOHN : We nust say it With Paul . It’s not hard. MARY : Ali right ! Say it with Paul.... 'PAUL : Fine J Y0U CAN "Say It With Paul," tool This natch is Australian. This cup is on the table. These metches are Australian . Those cups are on the table. This cigarette'is John’s. That car is English. The se cigarettes are John’s. Thoso cars are English. .That cup is on the saucer. _ That telephone is ringing. Those cups are on the saucers. Those telephone are rinfing. This let ter is not fron Europe. This letter is not fr on Mary. These.letters are not fron Europe. But these letters are fron Mary. That letter is not fron John. These letters are fron Europe. But those letters are fron Johh. Those letters are fron i.delaide. What is this ?.......... It’s a cigarette. What are these ? . They’re Australian cigarettes. Tsrhat’s this ?....... It’s a natch. What are these ?.... They?re natches. .Whatfs that ? .......... It’s the telephone. It’s rin*. ing... It’ s not ringing now. Where is John ?..... He’s not here. He ? s in the car... .He ’ sfenoking , a cigarette. Where?s Mary ?.......... SheTs not here. ?hefs in the kitchen. She?s naking coffee. PRVA SLOVENSKA ZABAVA IN MOJ VTIS. Nočen napadati nikogar, ki je imel kakršne koli zveze s pripiavani za prvo slovensko zabavo,vendar bi rad povedal svoje mnenje: Nisem bil ravno razočaran , ker sem pričakoval,da ne bo uspeh,kot naj bi bil, kajti težko je organizirati v takih okoliščinah. J Govoril sem z nokatereimi Slovenci.Nekateri so stvar razumeli, drugi pa, ki verjetno ne bi bili pripravljeni pomagati, so veliko kritizirali. Ako bomo imeli ponovno zabavo in ako bo ob tej priliki ponovno nastopal pevski zbor, bi bilo želeti, da prireditev samo ne bi bila še le vaja zbora za nastop.Ce že imamo svoj zbor, naj bo dober, ali pa ga naj ne bo. ri akademiji naj bi ne gledali na število točk, temveč na vsebino. Muzikant je so bili dobri in bi lahko bili fee boljši, če jim ne bi naše odvzeli instru- mentov, vendar zekaj ne bi našli slovenskih godbenikov. Saj jih je nekaj tudi nastopilo v posameznika točkah. Ali se jih ne bi dalo malo organizirati ? Imamo tudi nekaj dobrih umetnikov. Lahko bi nam narisali kulise. Gotovo bi to storili, če bi se obrnili nanje. Najvažnejši del slovenske prireditve pa je disciplina in nekateri bi morali vedeti, kje je nera, posebno šo pri pijači. Prepričan sen, da bo druga prireditev dobra in da nam bodo napake prve pripomogle k odličnemu uspehu. M.R. Stran 8 NAJ OSTANE MED NAMI ____________ Dve, tri, štiri leta so ^retekla, odkar sno polni upov stopili na avstralska tla.Med ten sno se privadili tej- zenlji in življenju na njej in se vsak dan bolj vživljano v tukajšnje raznere.Nisio več začetniki, nisno vet novinci. le ..o znano vednost tukajsnega denarja in tudi veno, da v Avstraliji ne rastejo take češnje, ki bi inele koščice zunaj. Slovenskim staršem so se tu rodili otrobi, nove družine so se ustanovile, ta ali oni je že nafeel v tej zenlji svoje poslednje bivališče.Četudi so naša srca onkraj nor ja, so roke, s katerini si služino vsakdanji kruh na tej celini. Tukaj so tudi vse naše skrbi in brige, ki dostikrat niso malenkostne. Mnogi izmed nas so se gnotno že dvignili, kar je znanenje, da nisno potegnili črne karte, ko sno se odločili za pot v Avstralijo.Vsak, kdor je imel resno voljo, je že napredoval, če je le znerno živol in trezno mislil,če mu nista bili družici nesreča in bolezen, ali če v skrbi za ftevilno družino ni zmogel več kot so zahtevale najnujnejše dnevne potrebe.Lepo je- Ze število slovenskih donov v Avstraliji - novih hiš in zasilnih stanovanj, kar označuje našo narljivost in voljo do napredka. V naslednjih treh ali štirih lotih pa bo slika še prijaznejša. Veš kakor polovica Slovencev v Avstraliji bo takrat že domovelo pod lastnin donon. Bolj pogumni posamezniki pa bodo pokazali še kaj več.Sano en del - sicer le neznaten - ne bo nikoli nikamor prišel. To so tisti, ki so izgubili vsako voljo in nimajo nikakega cilja.Ti se bodo žalostno potopili... Nič hudega nan ni v-Avstraliji .Bodimo vestni delavci in pošteni ljudje, pa bomo smeli biti tudi pono sni. Delavno st in poštenje sta nas še povsod odlikovali.) rije tno je, če vemo, da je naš gmotni položaj zadovoljiv,a to še ni vse, kar nam je treba.Predvsem moramo ohranjat-i- in razvijati duhovne lepote, ki smo jih prinesli od doma v novo domovino.Potrebno je, da zaine vsak pri sebi in se le po tem- gre iskati drugih. Avstralija je tako velika, da se vsi Slovenci ne bomo mogli nikdar zbrati. Zaradi tega tudi naš vpliv ne nore iti na vse, tenveč lahko sooblikuje z nani le najbližjo okolico. Ali pa nam je sploh kaj na ten, da bi se medsebojno spoznavali ? Tole so največkrat naše nisli : • Kaj bi ga ogovarjal, ko pa hodi pokonci kot cigan po Dunaju. Ali pa : Bil je Slovenec, da kar nisi vedel, kako bi govoril z njin, tak narodnjak je bil, pa nfe je le osleparil. Mnogo napak imamo, a nesreča je to, da jih vsak vidi le pri drugem, nikdar pa pri sebi, zato so tudi naša prijateljstva tako kratkotrajna in površna in skoro tega inena niso vredna.Naš odnos do sorojakov noramo temeljito spremeniti, če hočeno, da bo nastala res kaka skupnost ned nani in da ne bo vsak vlekel na svojo stran.Prenislino vsak po svoje, gotovo se da velikokaj narediti, če je dobra volja in pošteno srce, ki išče prijatelja. Kar vemo o kom slabega, naj ostane med nani.Ne mečimo kamenja na druge, da skala na nas ne pade, kadar se bomo najmanj nadejali. Kranjčičev Juri. Prosimo vse, da nam oprostite, ker lista niste pravočasno prejeli. Zadržale so nas nepremostljive ovire in sno se rr:lo zakasnili.Upamo, da se zaradi tega ne boste jezili. Saj veste, tudi ni smo samo ljudje in imamo samo človeške možnosti. "MAL POLOŽI DAR - "MISLI-m" NA OLTAR ... ” 2£. julija .1953. • • - Stran 9. IZSELITEV ZENA IN OTROK BEGUNCEV: Ljudska Pravica (glasilo KPS) prinaša sledeči članek : Družino razseljenih oseb in ekonomskih beguncev se bodo lahko izselile iz Jugoslavije, ako žele v tujini nadaljevati skupno življenje s tistimi družinskimi člani, ki so pred vojsko ali med njo, ali po osvoboditvi zapustili domovino.Dosle j so naše oblasti izdajale taka dovoljenja le izjemoma.Državno tajništvo za notranje zadeve FLRJ je poslalo te dni (17-6-53) svojim organom posebno navodilo, s katerim je razglašeno načelno stališče jugoslovanske vlade, da je treba takoj dovoliti širok program emigracije ženam, otrokom in staršem vseh razseljenih oseb in ekonomskih emigrantov. Za razseljene osebe veljajo jugoslovanski vojni ujetniki, ki se po končani vojni niso vrnili v domovino,' ali osebe, ki so med vojno ali po osvoboditvi zapustile domovino.Za ekonomske emigrante veljajo osebe,ki so pred dru^o svetovno vojno odšle iz Jugoslavije radi težavnih gospodarskih razmer. Z vpeljavo tega navodila bo v glavnem rešeno vprašanje združitve družin socialne organizacije in razseljenih oseb jugoslovanskih državljanov. Računajo, da bo po dosegaj izražonih željah prosilo za potovanje is So-movine samo tisoč do dva tisoč(osebi družin. Za prosilce, ki bodo zaprosili za odhod iz domovine, bo veljal postopek, kakor za državljane, ki potujejo v tujino po privatnih opravkih.Prošnji pa ne bo treba priložiti potrdila, da prosilec ni bil obsojen, kar je sicer potrebno za potovanje iz države.Družine razseljenih oseb in ekonomskih emigrantov, ki dobe izseljeniški potni list, se bodo lahko po želji vrnilo v domovino, ker bodo še nadalje veljalo za jugoslovanske državljane.Navodilo določa,.da bodo žene izseljenih oseb dobile avtomatično potni list.Isto velja za neporočene hčere in sinove do:16. leta. Za starejše bo potrebno potrdilo, da so zadostili vojaški obveznosti. Roditelji emigrantov, kakor tudi nad 16 let stari otroci* se ne bodo mogli izseliti, ako so zaposleni kot visoko kvalificirani strokovnjaki. Otroci ne bodo mogli dobiti dovoljenje, ako so poročeni in imajo svojo družino, razen v primerih, ko £re zo podedovan je premoženja.Navodilo tudi določa, da bodo pristojne oblasti posebej obravnavale primere izselitve, ko gre za družine, katerih člani so bili proglašeni za vojno zločince. Osebe, ki so po vojni pobegnile iz domovine, ali se pa po zakonitem odhodu iz domovine niso hotele vrniti, ne veljajo za razseljene osebe ali ekonomske begunce.Tudi prošnje '** :*». •"•Jl njihovih družin bodo pri- stojne oblasti obravnavale posebej. (Slanek je vsekakor zanimiv in nudi zelo široko razlago.V kolikor bo i-menovano navodilo praktičnega pomena je pa drugo vprašanje in zavisi od komisije, ki bo reševala vprašanje,kdo ima pravico do izsolitve in kdo ne. Tudi ni jasno povedano, kdo spada pod tiste "ki so po osvoboditvi pobegnili " in kako daleč, sega pojem " vojni zločinec".Bodočnost bo pač najpravilneje pokazala praktičnost in pomen tega navodila. Verjetno bo marsikateremu dana prilika izselitve, pa žal ne bo imel denarja za potovanje. V tem primeru bo zaviselu od ljudi zunaj, kaj in kako bodo lahko pomagali 'svojcem. Gospoda patra Klavdij OKOREN in Bono KORBIC pošiljata vse Slovencem v Avstraliji na jlepše pozdrave. Njun naslov je : 823 ?/, Mineral Str. MILWAUKEE 4, Wisc. / U.S.A. Stran 10. MEDNARODNI PREGLED: Kot so uradno objavili, so na Koreji pod-Vojna v Koreji končana ? pisali prenirje in s ten praktično kon - čali tri leta in en nese c trajajčč bitko na Kore ji. Pogajanja za ustavitev sovražnosti so trajala dve leti.Kdo je s prenirjen pridobil, je težko reči in bo pokazala bodočnost, neizpodbit no pa je dejstvo, da sno si vsi oddahnili, ko smo izvedeli, da so prenehale sovražnosti in da so prenehala padati človeška življenja. Izredno zaninivo ob prenirju je stališče Južno-Korejskega predsednika Rhee-ja, ki pravi, da sicer prenirja ne bo notil, vendar ga brezpogojno ne odobrava. Anerikanci in Angleži verjetno težko razumejo, zakaj se hočejo protikomunistični Južno-Korejci boriti do zadnjega proti konuniznu, a kadar bodo na svoji koži (kar jin nikdo ne žele) okusili, kaj pomeni "komunistična svoboda", jih bodo razumeli.Ne sneno tudi končno pozabiti, da je južnokorejska armada najmočnejša, organizirana protikomunistična sila v Aziji. Nemčija: Vzhodna Evropa, posebno pa ruSki pas Nemčije, je dokazal sv e tu, da je upor proti komunistični diktaturi mogoč.Pro testne stavke, nemiri in demonstracije, so tan na dnevnen redu.Rdeča armada je sicer vspostavila "red" v Berlinu, ali je vsakomur jasno, da v slučaju spopada med vshodom in zahodom ta armada ne more računati na nikogar iz okupiranega ozemlja.Naravno, komunistično peta kolona v Franciji in I-taliji bo napravila mnogo zla, a vsakdo ve, do' se bo ističasno dvignilo tudi prebivalstvo sovjetskih satelističnih držav.Kakšni so izsledi v takem spopadu za Vzhod, je na dlani.Tak spopad bi pa istočasno pomenil samomor Evrope ; nastalo bi klanje, ki ga Evropa pozna le iz trideset le tn ? vojne. Anglija : Oba voditelja konzervativne stranke, ki je trenutno na o-blasti, sta bila privezana na bolniško postelj in še le sedaj, po dolgi odsotnosti kažeta znake okrevanj a. Sir Churchill, ki je zbolel kmalu po kronanju, se je že prikazal v ‘javnosti in njegov zunanji minister Eden, ki sp ga operirali v Ameriki, je tudi že na poti donov. Splošno mnenje je, da se Churchill kmalu umaknil iz političnega življenja, a predno stori to, bo verjetno poizkušal storiti še nekaj "velikega", če so mu bo pač posrečilo. Radi ali ne radi, priznati norano in tega se zavedajo tudi/ §si(s§1bo s Churchillom umaknil iz angleškega političnega življenja največji Anglež.Seveda bo marsikdo tudi tega vesel. S o v je t sk a zv e z a: Stalinova anrt je postavila na kmilm Sovjetske Zve-ze Malenkova.Beria, ki so ga smatrali za najmočnejšega noža, kor je bil šef tajne policije, je dol Malenkov zapre ti.S tem se je iznebil enega svojih najmočnejših tekmecev, s čemer pa še ni rečeno, da bo lahko nemoteno vladal ali celo ostal na-Oblasti, dokler se mu bo ljubilo.Komunisti ne smejo pozabiti resnice, da "revolucija žre svoje" - to smo videli tudi pri nas doma po končani vojni. VATIKANSKO PISMO Zadnje čase je vzdignilo precej prahu vatikansko pismo beograjskemu nadškofu dr, Ujčiču.Pismo je bilo cenzurirano vkljub ponovnim zatrditvam, da jo v Jugoslaviji zajamčena pisemska tajnost in do je vsak, ki jo prelomi po zakonu kaznovan.V tem slučaju je tajnost prelomil sam notranji minister Alexander Rankovic.Pismo je cenzuriral za to, da bi lahko pričel s svežo gonjo proti katoličanom.Vedno je trdil, da je vatikanska politika pirti jugoslovanska in za to svojo trditev je hotel dobiti tudi nekaj pismenega v roke.Iz pisma, ki ga je cenzuriral, je izpustil tiste stavke in odstavke, ki bi lahko njegovo trditev uvrfli, objavil pa je one, s katerimi bi lahko slepil preproste ljudi. Pismo se glasi v slovenskem prevodu takole :Državno Stran lltajništvo Njct ove Svetosti N 930/53, V Vatikanskih palačah, lb. februarji 1953* Prosvetli in zelo spoštovani gospod. Iz listov in radijskihfcrenosov.iz Jugoslrvije in drufih dežel, se je zvedelo, dr. je Tito sklical nekatere katoliško škofe, ki so pod Vašim vodstvom,kot namestnika predsednika Škofovskih konferenc redsednik jugoslovanske republike je to storil z namenon, da bi prišlo do sporazum ali do modus vivendi ned katoliško Cerkvijo in Jugoslavijo.Zdi se v sr:.islu istih poročil, da je bilo po nekih razgovorih sklenjeno, ustanoviti nešano komisijo, ki naj preiskusi sporna vprašanja. Čeprav je odvefc, ker vi poznate dobro zakonite predpise kanona in navodila, ki naj se nanašajo na predretni priner, se vendar zdi prinerno o-pozoriti na nekatere stvari, ki jin je trebe posvetiti posebno pozornost. Slede bi del pisma, je Rankovič izpustil :Treba je predvsem ved eti, da je v teh zadnjih letih apostolska stolica ponovno in ponovno izjavljala, da se na noben način ne želi odtegniti razgovorom o vspostavitvi nodus vivendi med katoliško cerkvijo in jugoslovansko vlado,pod pogojen, da oblasti dejansko pokažejo, da nameravajo spoštovati osnovne pravice cerkve.Kaj takega žal ni bilo mogoče ustvariti. Ko so bili diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Apostolsko rtolico prekinjeni, je bila obramba teh osnovnih pravic Corkve zaupana na poseben načir; vesti, vnemi in zvestobi škofov, ki jim gre ne samo,da ohranjajo nedotaknjeno vero in običaje, marveč tudi, da ščitijo cerkvene ustanovo nauk, versko, vzgojno in socialno delavnost.Kakor je znano pritiče vsak dogovor med Cerkvijo in vladani posameznih dežel edinole apostolskemu sedežu svetih kanonov, in kaj takega presega legitimno pristojnost or-dinarijatov (Škofov).Do tu je Rankovič besedilo izpustil. Na osnovi cerkvenih zakonov škofje vaše dežele ne morejo speejeti obvez niti. odobriti, čeprav le ustno, zamisli in predlogov o kakršnem koli sporazumu, ne da bi imeli predhodno soglasnost in pooblastilo Svete Stolice.Zaka j vse, kar ni v skladu s tem, je v škodo Cerkve in duš. Odkrito vam sporočam, da je ta urad uverjen, da boste vsi sobrat je o-svojili ta trdna in sveta pravila in se jih v bodoče držali. Apostolski, blagoslov, ki ga vam in drugim jugoslovanskim škof on iz vsega srca podeljuje sv. Oče,na j pripomore previdnim pastirjem Cerkve do luči in nebeške pomoči tor vlije vsem in vsakomu duhovne pomoči. Z vsem spoštovanjem izražam Vaša Bkselenci svojo veliko vdanost Domentico Tardini. "Oservatore Romano", ki o tem pisr.jU in njegovi zlorabi po jugoslovanšc ih oblasteh razpravlja,zaključuje svoj članek takole:Jugoslovanski režim more mobilizirati in udinjati svoj tisk in podžigati svojo propagando, ne more pa prikriti svojega jasnega namena. Bolje bi bilo,da bi ga proglasil brutalno in brez olepševanja z raznimi frazami, ki naj prikrijejo prevaro, na kateri je zgrajen. PKO Sliko dam ti.... . . .. M0ja dota... Glej, sliko dan ti - to sem jaz: Zlata avba, kodrček zlat, le dobro mi poglej v obraz ! nageljčka opojni škrlat, Izmeri dušo mi v očeh, trak rdeče - modro - bel, preštej srebro, zlato v laseh. sinji očki, srček cel, Na gubicah bolest presodi, ' žarko sonce - meni brat .pri sodbi let usmiljen bodi. rodna zemlja moj zaklad; Prikrit ti je utrip srca - vedno: ptiček ti bom pel. Morda nasmeh ti vse izda. Bodi, ljubi, me vesel ! Milka Hartman-ovc. Milka Hartman-ova Stran 12. NEKAJ MISLI 0 »M I SL 1» Hoteli bi vedeti nekaj kritike.Tež ko je kritizirati(upravičeno namreč Naš pregovor namreč pravi,da '!se podarjenemu konju ne gleda na zobe" Tako je tudi z našim lis ton. Bol je , kot kritika, bi bilo malo več denar ja od strani bralcev, da bi tako list dobil vsaj možnost oblikovnega dobili da g re dobrih izboljšan ja,in ko bi ljudje vanj zaupanja in bi videli, zares, bi se na Slo tudi več sodelavcev. Povdaril bi rad, da smo Slovcnci premalo enotni, zato tudi ne moremo pričakovati preveč uspe ha.Vsak je moder in se mu ni treba ničesar učiti.Vse predobro imamo v življenju zato smo tudi tako naduti.Ve vidimo da kdo bolje napreduje kot mi, smo mu že nevoščljivi.Namesto, da bi podpirali svoje obrtnike in trgovce, bi pomagali sebi. A mi tega no razumemo in naša zavist je tako močna, da bi raje Sli uro hoda daleč, samo da ne bi dali zaslužiti svojemu človeku. OD GOVO R NA PO ZDRAVE: Na pozdrave, ki smo jih poslali s prve slovenske prireditve v Sydneyu, smo prejeli naslednja odgovora: "I am in receipt of your letter of tho JOth ultino and deeply appreci-ate the sentiments expressed by our beloved Slovenes. It is my desire and the desire of the entire Hierar-chy an Australia to do ali that we these people, who much for the Faith cherish dearly. possibly can for have sufferefl so that they and we Beg£ing God’s Blessinp on yourself and your people and Nat ion " I rersin, Yours sincerelyin Our Lord Card. Gilroy. N.B. na g. Fismo je bilo >atra R. Pivka na slovijeno HIn the absence overseas of the Minister for Inmigration, Mr.Holt, I wish to acknowledge tho receipt of and to thank you for your letter of 30th June, 1953» expressing tho ap- Flovene people for encouragement ex- ---------- tended to them by officers of the "MISLI" zelo rad čitan in jih od Department of Immigration. srca priporočam vsem Flovencem v Avstraliji ..Delam 348 milj od mesta. V lak The k din d sentiments of those who at- Jaz sem ženska in vam ne maram brati levite, o slovenski skupnosti.Vem pa da nam bo zasijala svetloba le takrat,kadar se bomo iz izkušenj suženj-preciation of the stva naučili .treznega mišljenja. the assistance an tedensko, zato si vidim le trikrat lahko mislite, kaka civilizacija me obdaja.No, pa vendar gre življenje svojo pot. Kruh je sicer suh in trd, a dela nam ne manjka. ®e je kdo brez dela, naj le pride k nam, tu ga je dov.ol j. Oh, Tone iz Viktorije,kako si širokogruden pa celo toliko,da nas na slab glas spravljaš.Ne veš, kako tež ko je dober glas vrniti.Res, da nas jo malo Slovencev tukaj, a vse,ki sem jih do sedaj srečal, so naš ponos in ne sramota.Pojdi malo naokrog pa boš morda tudi ti dobil lepšeb sli ko in boljše mnenje o sobratih. tended the first meeting in Australia of the Slovene people, held in Sydney on 27th June, are warmly reče ive d, and I may assure you that this Department and its officers are vory glad to contribution in Australia be able towards of your to make some the happiness people. Yours sincerely T.H.E. Heyes,Soeretary. OD KURE DO IGLE ZLATE URE - OD DO TELEVIZIJE GRAMOFONSKE ZaKAJ NE BI KOPOV.XI V DOMA®I DELIKATESNI TRGOVINI ... ?! OGLASITE SE PRI T0RY-jevi DELIKA vse Van preskrbi JOŽA V 0 R E I C,19 Belgium Str. AUBURN / NSW. TESNI TRGOVINI v 567 CR0WN STREET. POSTREŽBA PRVOVRSTNA l VSE DOBITE KaR IN KAKOR ŽELITE !KRANJSKE KLOBASE,KISLO ZELJE, £. J2ETE, SLANINO ITD. ITD. - Stran 13. EA.SY LESSON NUMBER THIRTY-T'?0 ($2) Saturday, 8th August,1953. "How mu c h English do you know? You can learn quickly with Paul...” JOHN : Well, Paul, the potatoes nust go in to-day. '7ill you help ne? PAUL : Yes, John, of course. But where nust the potatoes fo? JOHN : Into the garden - you know, into the earth. If they’re not in the earth soon we?ll have no new potatoes. PAUL : Where will you put the potatoes? JOHN: Put that newspaper down and cone and see... PAUL : Wha.t a lovely day ! JOHN r Yes. Look at ny roses, aren’t they wonderful. Now this is ??here I want to put the potatoes - in this bed. 1AUL : But this isn?t a bed. JOHN : Oh, yes, it is. It?s a garden bed. Those lilies are in a flower bed, and there, where the roses are, that’s a flower bed, too. But this is the bed for potatoes beceuse it is big. I want to plant ten Ion e rows of potatoes. PAUL : You nust like potatoes very nuch. JOHN : Yes, I like then. Don’t you? IACJL : Oh yes, I like then too. JOHN : You can’t have a good dinner without potatoes. Now, here*s the sack of potatoes. PAUL : You haven?t nuch potatoes there. JOHN : Many, Paul, not nuch. You wait and see.Here’s the knife. PAUL : Do we want a knife ? ¥e’re not foing to cook the potatoes. JOHN : No, but we’re going to cut then in tv?o or three pieces. Look Paul, look at this pota to. Do you see that little thing?Tve call that an eye. PaUL : That plače is where the ne\v potatoes will cone - is that an eye ? . . Hov/ funny ■! ■ ■ : ...... J/AHY : Oh, there y u are. wfhat are you doing ? JOHN : We’re going to plant the potatoes, Mary. We*ll want new potatoes in 3 or 4 nonth. ■ . .. M£RY : Oh, yes, John! We haven’t very nany now. I:AUL : Nhat is plant ? JOHN : ^hen I put the potatoes in the earth, I plant then. I’n poinf to plant carrots and lettuces t.o day, too. iAUL : I know what carrots are. They are lonf and red but- JOHN : What is a lettuce, John ?...You knov; what lettuces are, Paul-green - salad? PAUL : Oh, I like green salad very nuch.I nust learn that word. Lettucee JOHN : You nust learn to plant potatoes..Now, where?s the knife? Look here, Paul.I’11 cut this potato into three pieces because it has eyes here, and here, and here On Sunday July 26th, an inportant function was conducted at Wollongong. A Public Meeting was addressed in Polish,Gernan, Italian and English on the work of the Trade Unions .A Co-ordingating Connitte, conprising irenbers of 8 National Groups was fomed.Local Federal and State Menbers of Parlament attended and gave the v?ork the ir support. This should pro-ve of nuch benefit to ali New Australians. ŽELITE POSOJILO? POJASNILO 0 ZITLJENSKEM IN-NEZGODNEM ZAV.iROVilNJU ? ? ? Obrnite se z zaupenjean na : PETER J. LANSKY TELEFON Assurance, Finance TELEFON r BL 2144 BOX 1598 ' G.J.O. . BL 21 45 S Y D N E Y/ NSW. Ctra n 14, Družini Cvetkovič v Hornsy se je Slovenec,samec iz verne družine, -rodil tretji 'otrok. .L -... -s tar 29 let, želi spoznati, Slo*- venko, staro 20 do 28.let.V po-Družini1-Abraham se je rodila hči. štev pridejo le resno osebe. Pri družini Fretze so- krstili malo Popotniki za Adelaide :0/ lasi te Milenko. se v ,!,Parisiana", kjer imata Slo- venca Frank in Tončka Pavlin svojo Pri družini Zupančič (-S.A. ) so do- restavracijo na Randell Str. 21. bili sina. ::::::::::: t ::::::::::::: :: ::: : 1 • ’ Cisti dobiček Slovenskega večera V juniju sta se v Geelong-u poro- v Sydne'yu je bil £46-6-0 in je Sila Peter Furlan rn Katarina Schmidt šel v sklad MISLI. Iskrena hvala. Obletnico poroke praznujejo Boži - PRILOŽNOST ZA S. OVED imate:; ftevi in Horsley Park-a. ‘ Vsako soboto pred prvo nedeljo v nesecu v stolnici v Sydney-u v Vsem naše iskrene častitke in obi- spovednici na levi strani flavne- lo sreče. • pa oltarja ned 4. in 5* uro popol- r: dne, Vsi iskreno vabljeni. ; 1.junija je umrla gospa Anica Ko- Na 3KZ (iz Viktorije)lahko ob ne- smač, poročena Mrkša. deljah večkrat slišite slovenske pesni, ki' jih poje f.Fr. Novina. V Fairy Meadow (ob južni obali NSW) 4: je umrl Fr. Sitar. .rejeli sno precej pisen in kritik, ki jih pa zaradi pomanjkanja prosto V Burnley- (Vic) je umrl Ivan Smer- ra ne moremo objaviti v tej' števil- dej. ki, ne bomo- jih pa pozabili prihod- njič (0ttoway,Fort Augusta,Heidel- ’ Večni pokoj njih dušam . berg in druge) Z motorjem se je ponesrečil Aleksander Žakelj.Zlonil si je nogo,a je že na poti okrevanja. L. Kastelic (-iz Vi c) se je ponesrečil z motorjen in si zlonil roko. V bolnici je gospa Dežnanova (NSW) Vsem želimo skorajšnjega okrevanja. Anton Polak se je vrnil k svoji družini v Trst. Aleksander Magu&a je odšel na Japonsko, da si izbere nevesto. DOBRIM SRCEM Ired letom smo se obrnili na Vas za pomoč slovenski družini, ki je bila v s tiski; vsi ste se lepo odzvali in Bog naj Van povrne.Danes Be obračano ponovno na vas.To pot je še težja družinska nesreča zadela dve obitelji, ki sta v' izredni stiski.Obe imata tri ne d’o rasle otroke in starše težko ali neo -zdravljivo bolne.POMAGAJTE, če le morete. Star šen so potrebni zdravniki in zdravila, otrokom pa streha, obleka in hrana (Najnlajši o-trok še ne šteje let - le tedne l) Rev. Beno Korbič je nastavljen v Willard-u (Wisconsin USA) Rev. Klavdij Okorn župniku je v Milwaukee (Wisc.USA) V S' ihelu na Koroškem je daroval prvo sveto mašo novomašnik g.Ciril Turk.Bogoslovje je končal v Solno-gradu. Ce veste za katerokoli zanimivost, predvsem osebne novice, vas prosimo, da jih sporočite uredništvu MISLI za objavo. Darove pošiljajte na naslov : Rev.Rudolf PIVKO 45 Victoria Rd. Waverley /NSW, ki Vam bo s hvaležnostjo poslal potrdilo o sprejemu darila.Vse prispevke v ta namen označite "Za izpolnitev naše dolžnosti'1, da jih bo možno ločitiod prispevkov za list. Pri odmerjanju ponoči se zavedajte, \da se lahko podobno dogodi vsakenu izned nas. "MISLI" bodo rade vsakenu pomagale, če bodo le vedele zanj in pa,če boste vi hoteli in mogli kaj žrtvovati za druge 11lil 111111 lil