389
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Govor gosp. poslanca Kluna o šolskih zadevah.
(Dalje.)
Finančni odsek je menda ravno tako dobro kakor mi zapazil pravo podobo našega normalno-šolskega proračuna , toda zbal se je takega nagca pokazati našemu občinstvu, in ga skušal vsaj toliko zakriti, kolikor mu je bilo ravno mogoče.
Pri tem svojem prizadevanji držal se je sploh veljavnega pravila, da je treba stroške zmanjšati, dohodke pa povikšati, da se veliki razloček nekoliko stisne. Skrbno je toraj iskal, kje bi se dalo med potrebščinami kaj zmanjšati, in kdor išče, ta najde; po vsestranskem stiskovanji je toraj tudi naš finančni odsek našel, da se dajo razni stroški skrčiti za celih 100 gold.! Toda 100 gold. se je še njemu zdelo premalo, in ker se ni dalo nikjer nič več odščipniti, vzel je veliko črtalo v roke in je iz potrebščine kar čisto iztrebil cela dva oddelka VI. in VII. ter izbrisal donesek za nove šolske stavbe v znesku 7600 gold. in pa podporo rokodelskih pripravljavnih šol v Ljubljani in v Novem mestu v znesku 320 gold., tedaj skupaj skoraj 8000 gold., Češ, da ti doneski ne spadajo prav za prav v normalno-šolski, ampak v deželni zaklad. Dobro ; prihranitev 8000 gold. je uže nekaj , ko bi to le res tudi prihranitev bila; toda ako to svoto iz tega proračuna izbrišete, jo boste morali postaviti v proračun deželnega zaklada, ki se bo vsied tega za omenjeno svoto pomnožil. In ker deželni zaklad nima lastnega kapitala ali glavnice, ampak se tudi hrani in zdržuje z dokladami, bo pa ta zaklad, ako boste vse nanj zavračali, polagoma imel toliko potrebščine, da sedanje doklade ne bodo zadostovale. Za žep naših davkoplačevalcev pa bode vse eno, ali se bode izpraznil za veČe tirjatve normalno-šol-skega ali pa deželnega zaklada.
Eaako bistroumno, kakor je zmanjšal potrebščino, povikšal  je   finančni  odsek  zaklado  normalno šolskega
390
proračuna. In ker se aktivne obresti od obligacij in stalni doneski ne dado povikšati, poprijel se je spremin-ljivih zneskov, ter je na eni strani doneske od zapuščin povikšal za 1000 gold., češ, da ne bodo znašale 10.000 gold., kakor meni deželni odbor, ampak 11.000 gold., na drugi strani pa je pri l7odstotni dokladi pridobil zopet 1000 gold., češ, da davka vsied elementarnih nesreč ne bode treba odpisati 3000 gold., kakor trdi deželni odbor, ampak samo 2000 gold. Ali ni res naš finančni odsek občudovanja vreden, ker uže zdaj tako dobro vć, da bodo v prihodnjem letu samo bogatini umrli in polnili naš normalno-šol&ki zaklad, in da ne bode ne toča bila, ne povodenj polja uničevala, ne suša in ne moča kmetu delala škode, in mu toraj ne bode treba odrajtovati davka?!
Fa naš finančni odsek ni samo brisal, kjer se je dalo, da je zmanjšal potrebščino normalno šolskega zaklada od 211.723 gold. na 204.603 goid., in primanj-kljej od 192.930 goid. na 148.810 goid., ampak on je, kakor se vestnemu odseku spodobi, tudi iskai, kje bi se dalo še kaj prihraniti. Ako pa tudi pri tem iskanji ni bil srečnejši, kakor pri zniževanji potrebščine in pri povikševanji zaklade, tega menda pač nihče ne bode očital njegovi dobri volji.
Iskal je toraj in našel, da se da pri šolah za silo kaj prihraniti. In kako bi se ne dalo! riaj so duhovni, ki večidel opravljajo take šole za silo, dobre duše, dobri ljudje, ki so z malim zadovoljni, ki dostikrat otroke podučujejo in jim še knjige, papir, risanke, tablice, svinčnike itd. kupujejo samo iz usmiljenja in iz ljubezni do svojega naroda, akoravno tudi nobenega plačila za to ne dobć. Čemu toraj stroške za take šole povikše-vati in deželnemu šolskemu svetu dovoljevati 500 do 600 gold., ki jih za take šole zahteva?
(Konec prihodnjič.)