!   MLADINSKA SKRB.    ! ¦..........................................................i
Že predvojni socijalni pokret je obračal po amerikanskeni in angleškem vzorcu posebno pozornost razvoju mladine. Prepričanje, da \ sta zdravo telo in zdrava pamet temelj raz-vitka vsakega naroda, je javnost z veliko vnemo pripravilo do doslednjega zasledovanja teh ciljev, zasebna in državna pomoč ste tekmovali v stremljenju, vzgojiti zdravi naraščaj. Posebna skrb pa je veljala onim revam, ki so osiroteli ali po vzgoji in razmerah postali zanemarjeni. Mladinska sodišča, zavodi, reforma zakonodaje in vzgoje so izdatno pospeševali to stremljenje, ki je že rodilo vidne uspehe.
Vojna doba je te uspehe mahoma uničila.
Zavladala je posirovelost mladine, kakor je prej še nismo doživeli. Odsotnost očetov, brezbrižnost samih mater ter varuhov, oma-janje temeljnih nazorov, deloma pomanjkljivi šolski   pouk   so   povzročili zanemarjenost, ki
je že postajala velika nevarnost za človeško družbo. Posebno se je širila pohlepnost po tujem blagu in ob enem z državnim je skoro nastopil tudi moralni polom.
Za našo mlado državo je sedaj nastalo velevažno vprašanje, kašo to nevarno boh-zen omejiti in spraviti pokvarjeni naraščaj zopet v tire reda in morale. In reči moramo, da se je naša država z vso vnemo lotila tega vprašanja in vkljub vsem zaprekam dosegla Že take uspehe, da smo danes najhujših skrbi rešeni.
Kratka slika državnega dela v tem smislu nam naj to pojasni.
Že v prvih mesecih naše vlade je ministrski svet na predlog ministrskega podpredsednika dr. Antona Korošca sklenil ter izdal Uredbo o ustanovitvi državnega oddelka za zaščito deco (Ur. list 11. aprila 1919) za čas, dokler ministrstvo za socijalno politiko ne prevzame tega področja, z nalogom, da podpira bedno deco, v prvi vrsti vojne sirote, da skrbi za izvrševanje vseh predpisov o zaščiti življenja zdravja in napredka narodnega naraščaja.
Temu je sledil „pravilnik o ureditvi državnega oddelka za zaščito deco", ki razteza zaščito do dovršenega 16. leta. Država prevzame do 16. leta popolnoma skrb za ono deco, ki jo varstveni sodnik proglasi za zanemarjeno.
Ob enem podrobneje določa delokrog drž. oddelka, ki v splošnem obsega statistično delo, telesno ter duševno podporo.
Določuje se osrednji urad s sedežem v Belgradu, ter 7 oblastvenih odborov, med temi pokrajinski odbor s sedežem v Ljubljani za slovensko ozemlje. Tem so podrejeni okrožni ter krajevni odbori.
Vsi odbori nastavljajo svoje poverjenike za podrobno krajevno delo.
Odredi   jjse   naprava   deških    domov,   za
bolno, duSevno nerazvito, posebne oakrbo po-trebno deco. Obljubi se naprava drugih po-trebnih zavodov (za invalids, alepce, pohab-ljence itd.), izdatna drzavna podpora za sli<5-no skrb  zasebnikov.
KoneCno se obrazlozuje gmotna preskrba teh naprav.
Ta pravilnik se je deloma z odredbo (596/19 Ur. 1) drzavnega oddelka za zaSCito dece z dne 28. julija 1919 Stev. 2528 izpre-nienil; potemtakem so podrejeni organi drzavnega oddelka 1. pokrajinski odbori, 2. okrozni odbori, 3. krajevni odbori po vseh veCjih krajih. Sestavljeni so iz dveh zaatop-nikov obe. oblastva, zastopmkov krajevnih, Solakih, sanitetnih, sodnih ter cerkvenih obla-stev in krajevnih dobrodelnih druStev.
Kot krajevni odbori morajo delovati tudi krajevni odbori drustev za zaS6ito in pomo6 deci, ako so sestavljeni po § 8 tocka 3 pr. Zainorejo tudi imeti stalne ali honorarne tajnike.
Z naredbo z dne 12. septernbra 1919 je predstolonaslednik odredil, da ininistrstvo za socijalno politiko prevzame v svoje podrocje drzavni oddelek za zaScito dece.
Naredba 753/19 U. 1 prinasa nadaljni pravilnik o uredbi oddelka za zaSCito dece ; po tem se zaScita razSiri do dovrsenega 18 leta in po potrebi do polnoletnosti. Dolofiuje se natancneje naloga in sestav ter naprave in etvarne dotacije.
Z naredbo 794/19 se konefcno dolocuje poslovnik za poslovanje pokrajinskih okroznih in krajevnih odborov. Krajevna zaSCita naj neposredno deluje ter vpliva na napredek mladine ponajveC z zasebnimi in krajevnimi pripomocki (prispevki, podporami itd.)
Zanimiva je dolofcha § 39 :
„Vsak kraj mora imeti mestno deSko postajo, ki obsegaj tele naprave :
1. Sprejemalni oddelek, zavetiSCezaspreje-manje s 5 do 10 posteljami za prehodno deco in za tisto, ki jo je treba zacasno sprejeti in spraviti pod streho, n. pr. ob bolezni, smrti na domu i. t. d.
2.  Materinsko posvetovalnico, kjer se vr-Si zdravnisko pregledovanje dece, dajo navo-dila za zrejo dece, prirejajo tefiaji za to itd.
3.  Decje kopaliSCe in aparat za desinf'ek-cijo, po moznosti je uvesti brezplafino, ob-vezno in stalno kopanje dece in desinfekcije stvari.
4.    Defije dnevno zavetisce, kjer naj se 6ez dan oskrbuje deca takih roditeljev, ki so na delu ali na poti. Spojeno je lahko z dec-jim zabaviScem (obcinskim ali drzavnim) in z deSjo kuhinjo. V vsakem primeru je treba v dnevnem zavetiS&u deci nuditi zabave in ji dati hrano.
5.  Decji vrtec, decje igraliSce na Cistern in zdravem kraju, kjer naj se deca zbira na
igre, zabave in tekme. Tu naj priredi razne priprave za igranje in telovadbo, ter ustano-vi decji tabor. De6ji vrtec mora biti vedno pod nadzorstvom. Ohrani naj 6imve6 dece slabega vpliva ulice in slabe druScme.
6.   Obrtne Sole za pouk v raznih prak-tiSnih poslih in roftnih delih i. t. d.
Namen jim je, da se med narod zane-sejo in razSirijo razne prakticne tvornosti.
7.    DeCje kuhinje za sirotno deco in dyake.
VT prvi vrsti se naj skrbi za vojne sirote. Deca se naj po rodbinah porazmeS6a ali odda v uk in Solanje. Zato se dolocuje gmotna podpora.
To je kratek zgodovinski oris dosedanjih korakov drzavne akcije za mladinsko skrb. Za Slovenijo posluje s priznano pozrtvoval-nostjo in tocnoatjo oddelek za zaSCito dece in mladine, neposredno podrejen poverjeni-Stvu za socijalno skrb.
Dezelno vzgajaliSce za de6ke v Ljub-ljani se je ze podrzavilo. Od septernbra 1920 naprej se ustanovi tako tudi v KoSevju, ter se v njem otvori mladinski oddelek za deco od 3. do 14. leta. DekliSkih vzgajaliSS Se ni, otvori se pa septernbra tako pri vzgajaliSCu v Kocevju. Zacasno pa delujejo tudi razlicni zasebni zavodi z izvanredno pozrtvovalnostjo.
S tem jo v kratkem casu bilo vsaj v glavnem reSeno vpraSanje organizacije mla-dinske skrbi; kakor smo posneli iz navede-nega, se je drzava odlofiila za rueSani sistem drzavne in zasebne skrbi, povsem pravilno. NemogoCe je drzavi reSiti vpraSanje mladin-ske skrbi samo ob sebi, 6e cele vzgoje ne podrzavi, neuiogoCe pa je tudi, da zasebna skrb brez podpore dr^ave uspeSno to vpraSanje reSuje. Le skupna skrb, podprta po skupni financni mo6i lahko uspeh zasigura. S tem nam je dano navodilo in dolznost, pe5ati se s krajevnimi ptujskimi razmerami. . V ptujskem okraju ste obstojali dosedaj dve dru&tvi : 1. „DruStvo za otroSko varstvo in mladinsko skrb v kmeckih obcinah okraja Ptuj" s sedezem v Ptuju, ter 2. „Kinder-schutz- und Fiirsorgeverein liir den politi-schen Bezirk Stadt Pettau", obe z namenom v sili zapuScenim in osirotelim otrokom in mladostnim osebam, katerim preti v vzgoji nevarnost ali ki so ze zanemarjeni, dajati varstvo ter vzgojevalno oskrbo. V vojski obe druStvi nista razvijah nobenega posebnega delovanja, razen podelitev mesecnih podpor, vsled cesar je tudi premozenjsko stanje obeh druStev zelo nezadovoljno.
Nameravano je bilo za krajevno orga-nizacijo pridobiti stalnega placanega tajnika, ki bi na drobno prevzel vse posle dosedanjih druStev.
Ker pa se je drzavno odelenje v Belgradu
premislilo ter izreklo, da naj bodo tajniki pri krajevnih zaščitah neplačani, je treba k zaščitnemu delu pritegniti vsa še obstoječa društva, jih oživiti ter izpopolniti v tem smislu, da prevzamejo dolžnost krajevne državne zaščite po predpisih ministrstva za so-cijalno politiko.
V ta namen se vrši kmalu občni zbor teh društev, ki se bodo razmeram primerno strnile v enotno društvo. Opozarjamo nato že danes vso javnost in poživljamo s tem vse prijatelje in ljubitelje mladine, da polno številno pristopijo k temu društvu, ter kot njega člani delujejo v podrobnem.
Da obstoji živa potreba za tako društvo, kaže dejstvo, da izkazujemo z 14. februarja 1920 v področju ptujskega sodišča:
otrok brez starišev    ...    112
otrok brez očeta    .... 2039
otrok brez matere .... 1865
skupno torej.........4016 otrok
nujno potrebnih socijalne pomoči.
Nudimo to pomoč naši mladini! Strnimo se v ljubezni in objamimo našo deco z isto! To bo najlepše krstno darilo naši mladi ljubljeni domovini.                        Dr. A. St.